Številka 141 Trst, v torek 23. maja 1905 Tečaj XXX. mm- Izhaja vaaJcl dan. Tađl ob cedeliab in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri ziutraj. fteamifiir fiteTilke »e proaaiajo po 3 novč. (6 stotink) * mnosnh tt'bakarnah v Trstu in okolici. Ljubliani, Gorici, Oelji, Krar u. A'ariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. N oveinmestu itd. i^ja^e le naroćbe sorejema uprava lista „Edinost", ullem klonio Galatti St. iS."— Vradne are so od 2. pop. da — Cene oelasom 16 st na vrsto petit; poslanice, ■jeiuruiice. javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFOJT štev. IliT. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I Naročnina znala sa vse leto 34 K, poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — >a narocfbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vri dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista. Kefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo h*ta UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.i Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTBFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ftt. 18. PoStno-hranilnični račun St. 652.841. -J (Brzojavne vesti). Ruska lazaretna ladija uplenjena od Japoncev. ČIFU 22. (Reuterjev biro) Osebe, ki bo dospe'« semkaj iz Port Arturja, pripovedujejo, da je v sob >to vsled neke brzojavke iz Tokija h to oboroženih Japoncev zasedlo parnik aKaran«, ki se nahaja tamkaj. Izjavili so, da hočejo to ladijo, ki je za čssa ob'egovznja služila Rusom kakor lazaretna ladija, smatrati kakor vojni plen. Roždestvenski blizu Formose LONDON 22 Današnji »D lil v Chro-nicle« javlja iz Hongkcnga od 21. t. m. : Parnik »Arabia«, ki je doipel v Hongkong, poroča, da je včeraj slišal gromenje topov v Pedro B anco, otoku, ki se nahaja vztočno od Hongkonga in da e baltiška Hita preplula kanal U.š , ki se nahaja južno cd otoka Formoze. Parnik »Ša:ika« je dne 19. t. m. srečal 4 ruske transportne ladije, ki so plule proti jugu, prieedai iz kanala Baš;. Laiije so imele Mareooijev brezžični brzojav. Rusi v ofenzivi na bojišču v Mandžuriji. TOKIO 22. Uradno poročajo : Dne 20. t. na. se je sovražnik, ki je imel nad en batalijon pehote, en polk konjeništva in dva topa, cd nekega 10 milj zapadno od Šangtu ležečega premogovn ka podal po ovinkih do višine Santavkov, ki se nahaja S milj vztoSno od Sangtu ter je eb 11. [uri predpoludce pričel streljati. Poeneje s j se na višini Hi-niangpao pojavili štirje sovražni topovi in ob 4. uri popoludne sta dva ruska batalijooa prodiral? od vz*očne strani vasi, toda bila 6ta odbita. Neki drugi mešam oddelek čet je vdrl v vas Ersinlinpao, jo ztžgal ter ee na to umaknil. Sovražno konjeništvo je dne 20. t. m. zjutraj napadlo TangŠed na desnem bregu reke L ahe, 13 milj južoo-iapadno o i Fakumena. Po veSurnem boju Pe je sovražnik v neredu utnaknii proti jugozapadu, pustivši na bojišču 300 mrtvih in ranjenih. Brzojavne vesti. Razprava t afer! bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. DUNAJ 22. Na popoludanski seji je zaslišanje Subana trajalo dalje ter se bo jutri nadaljevalo. Cesar na razstavi konj. DUNAJ 22. Cesar je ob eni uri popc-ludne obisbal konjsko razstavo, ki jo je priredil VI. olsek kmetijske družbe. Cesar se je o razstavi pohvalno izrazil. Češki deželni zbor. PRAGA 22. Deželni zbor je reaktiviral več komisij, med temr tudi proračunsko komisijo. Prihodnja seja v petek. Dnevni red : Proračunski provizorij. Ministerska kriza t Srbiji. BELIGRAD 22. (Jugoelov. biro) Na današnji volitvi predsednika skupščine se je trikrat glasovalo. Stanojevrć je dobil 6fi »lasov, Nikolid 53. praznih glasovnic je bilo 16, odsotnih poslancev 22. Stanojevič ni izvolitve vsprejel. Vlada konforira o posledicah današnjega glasovanja ter se posvetuje, k «j naj rawetuie kralju. BELIGRAD 22. Radi brezvspešne vr-litve predsednika skupščine je ministarstvo PaBŠĆ podalo kralju svojo demitijo. Nadškof Avignonski pozvan v Rtm. PARIZ 22. »Journal« hoSe vedeti, da je bil nadškof v Avignonu Sutuer pozvan v Rim, in sicer ne, kakor se je govorilo, da bi razpravljal r. državnim tajnikom, kardinalom Merrv del Vsllom o zakonski p-edlogi glede ločitve cerkve od države, marveč ker je postil sumljiv radi svojega republikanskega mišljenja. L:st zatrjuje, da odstavi Vatikan takoj po proglašenju zakona o ločitvi cerkve od države 12 škofov, ki so se pokazali kakor pristaši republike. Hrvatski škofje na avdijenei pri papežu. RIM 22. Papež je danes sorejel v avdijenei zaerebškega nadškof* ter škofa spljet-skega in šiheniškega. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) Vodilni odeek združene levice, §e je danes ob 4. uri popoludne sestal v konferenco, kateri je predsedoval Fran Košut. O izidu konference porečajo, da je vodilni odsek cfic jelno naprosil gn_fd Julija Andrassv-ja, naj prevzame mišjo, da zastopa kcahcijo pred cesarjem. Grcf Andrasev je izjavil, da v sprejme misijo ter se jutri poda na Dunaj. PODLISTEK. 209 Prokletstvo. &fodovinski roman At(uU ftemoe. — Nadaljeval in đovr&il I. S. Tomflć. Prevel M. O—A. — Da gospica. Ona nada, na katero se je b.l opiral medpotoma han Ivaniš, je propadla že pred našim porazom in celo ta kremenjak ni mogel udušiti solz, ko se mu je škof pregnante vrgel na srce v ptuji zemlji, brez oblasti, brez domovine, ko mu je razgalil nesrečo svojo. Benečani so osvobodili Marijo, Ivan krčki je potolkel Ivana Vranskega. Meščani dalmatinski, katerih ni držala pod pestjo Tvrdkova vojska, hodili so k Sišmanu, a Tvrdko sam, ki mu je po našem po ratu bilo nemožno razširiti svoja krila na zapadu, ne sme obrniti očesa od tam, kjer mu grozi turški naval. Vse se je razplinilo, vse, a mi, bogati na srcu, ker smo hoteli dati vso svojo kri za pravico doma, nismo ime« sedaj niti šaorijee kruha, ki bi bila "f Ruslco-japonska vojna. TRST, dne 22. maja 1905. (Dopis iz stroko v njaškegra peresa.) Roždestvenski kakor poveljnik baltiške flote. Sodba krogov naše c. in kr. vojne mornarice o njem in njegovih dosedanjih operacijah. ii. Tu moram povdariti še enkrat, da je končni cilj Roždestvenskega ta-le : »da si pribori Korejsko cesto in da tako trajno preseče strategični most med Togo in Oyamo<. Poleg tega si mora istodobno zagotoviti svojo dosedanjo najkrajšo zvezo po morju: Libava- vzrastla v rojstnem kraju. Oh, še na smrtni postelji mi bo živ v spominu oni trenotek, ko sta se objela ta dva brata, ko so se pomešale njiju solze. Prva njiju solza je veljala Lacku, prvi vzdih domovini, prva beseda Angeliji. Ne toži se, gospica, na sorodnike, toži le zlo srečo! Kakor besno valovje ladijo, tako meče njih usoda daleč od tebe v tuje kraje. Tam stoje kakor ladija brez jader na pesku, zastonj pričakujofii rešitve. Ali sredi tuge radi doma, sredi joka po junaškem bratu, sredi žalotti radi tolike prelite krvi, spominja se njihova ljubezen tudi tebe gospica. Umel sem njihovo skrb za te, umel Berislava. ko mu je srce drhtelo kakor cvet v vetru. Vedeli so, da si poverjena pošteni skrbi. Ali, kje je Sutjeska, kje Grič ? Časi so burni, Horvatovo ime prekleto, Š šman je močan, vojska gre na Zagreb, izdastvo prodira povsodi kakor vođa, a ti ženska, ti si mladenka, po katari je že enkrat posegla žBoska roka, pak tudi tem dobrim ljudem se more dogoditi kaj hndega. Vidiš, bilo sa je bati radi marsičesa. Tvoji so goreli od želje, da bi dobili glasu o tebi, da dobiš tudi ti glas od njih. Ali kako ? Suec— preliv Malaka— Formoza— Korejska cesta proti podjetjem sovražnih križarjev. Ti dve nalogi ima baltiška flota skupno z vladi-vostoškim brouovjem — bodi že po boju ali brez boja z brodovjem admirala Togo — na vsaki način pred vsem rešiti kakor naj-važneja strategična cilja. Admiral Togo more nadalje ostati v defenzivi, ali pa more tudi hkratu postati protiefenziven, teda ruski admiral ne more in ne sme v nobenem boju in v nobenem slučaju izpustiti iz pred očij teh dveh končnih ciljev. Bojevna svrha admirala Togo zopet ne more biti logično nobena druga, nego : 1.) da drži Korejsko cesto, 2.) da skuša pretrgati zvezo RoždeBtvenskega. Rešitav te naloge admirala Tog) se more izvršiti na ta-le način : 1.) po taktični zmagi na msrju, 2.) da odreže Roždestvenskega od njega virov premoga in živil, torej z bojem križarjev proti sedanji dovozni črti Roždestvenskega. — In v slučaju, da bi se Roždestvenski s floto podal v Vladivostck : 3.) da pretrže ruske zveze na kopnem po obleganju Vladivostoka s kopne strani po armadi Oyama. Izhodna situvacija za rešenje vseh teh n*log bi moglo b't: japonsko morje Seto—Utši. Katero teh treh toček uperabi Togo najprej za dosego tega naznena ? Jaz menim, da, ako bodo admirala Tog) njegovi rojaki puščali na miru, in mu ne bodo očitali nedelavnosti, uporabi Togo najprej točko 2.), torej vojno s križarji. Potem bi želel, da nastopi točka 3.), in konečno še le, kakor zadnje sredstvo točka 1.), to je taktični udarec na morju. Točka 1.) pa ostane pobožna želja dotlej, dokler ni RoždeBtvenski z vsem svojim brodovjem prekoračil vsaj višino Formoze. Dotlej tudi ni pričakovati dogodkov na morju. Ve-rojetao je torej, da ostane Roždestvenski tamkaj nen&dlegovan od Toge, dokler ne prispe četrta eskadra. Ce bo pa Rožiestven ski hitel pred 4. eskadro in bo operiral preko vodovja pri Fjrmozi, potem pa mora brezpogojno ostaviti primerno močno floto za brambo dovozne črte in prstanišč s premo-mogom v južno-kitajskem morju, da more voziti seboj velike zaloge in za več mesecev. V tem slučaju pa se mora Roždestvenski — ako bi se Togo hkratu odloČil za prestop v proti-cfanzivo iz dosedanje svoje domnevane pozicije v morju Seto Utši — čutiti dovolj močnega za glavni udarec, ker bi sicer njegovo napredovanje iz kitajskega morja ne imelo absjlutno nikakega smisla do prihoda četrta eBkadre. Za veliko def.neivo admirala Togo bo japonsko morje Seto Ut3i vsekako igralo eminentno strategično in taktično ulogo. To morje je omejeno na zapid otoka Kiuš a, na jugu od otoka Šikoku, a na severu in vztoku od japonskega glavnega otoka Hode. To morje ima tri izhodne ceste in Bicer pri mestu Moji v Korejsko ceBto, pri mestu Jisso-Mizaki (cesta Kungoda), in ceato Liašo-ten, obe poslednji v veliki Ocean. Bivanje japonskega brodovja v Seto-Utši bi dovoljevalo iznenadne napade japonskega brodovja. V tem slučaju bi moral imeti Roždeatven-ski veliko številno premoč, ako bi hotel blokirati japonaso brodovje, ker bi moral vse 3 imenovane ceBte zapreti direktno al;. indirektno. (Direktno, ako jih v resnici zaBede pred vhodi; indirektno, ako more iz centrale vsaki hip nastopiti pravočasno proti japonskemu brodovju. Prvi način bi imel to slabo stran, da bi moral RoždeBtvenBki deliti svoje sile in imeti zelo veliko premoč.) * $ * Nade admirala Togo. Londonski »Daily Exprea« javlja, da se admiral Tcgo nadeja, da oslabi rusko brodovje 8 fingiranimi nočnimi napadi. On namerava poslati proti RoždeBtvenakemu s are parnike, da bi Rusi na iste streljali, a s parniki pa tudi torpedovke, ki naj bi v obči zmešnjavi pDakušale svojo srečo. Na ta načm bs Togo nadeja, da RuBi porabijo svoje strelivo in izguba k&taro ladijo, a potem bi pa on z vso Bvojo Bilo napal rusko floto. Oni ne morejo. Saj je Šišman razglasil ceno na glavo Pavla, Ivaniša, in tudi na glavo zaročenca tvojega. Po vsem kraju od Zadra do Zagreba vrvi Šišmanova vojska, jim grozi smrt. Ti ne moreš do njih, niti ne veš, kje bo. Pisati ne smejo. Povsodi preže ogleduhi, povsoii s)vražniki. Bilo je obupati. Tedaj se je meni zasvetilo v glavo. Kaj, rekel sem, pojdem jaz, da poiščem Angelijo. Sam, to je res, ne morem iti. težko bi prinesel živo glavo do Zagreba. Ksko ? me je vprašal škof v začjdenju. Jaz sem mu povedal, a on je odobril. Cul sem, da Ivan krčki gre proti Zagrebu in nabira vojsko za plačo. Dobro je. Snel sem križarsko obleko, zavezal si oko, preoblekel se v starega vojaka, ki iiče službe. Takov s;m poletel iz Bosne k morju in vpisal se v četo kneza krekegs. Niso me mnogo vprašavali, kdo sem in od-kodi, ampak le po tem, da-li se znam tolči ? Evo, tako sem dospel semkaj. Dat da! Ou • dež je, ali resnica je. Ivan krčki je na svoj trošsk in ob svoji brani vodil v Zagreb odposlanca ikefa Pavla Horvata. — Filip ! Oče! je spregovorila Angelija g i njen i m glasom, kako naj se ti oddolžim Italijanska socijalna demokracija irt narodne razmere v našem Primorju. Ozirom na shod italijanske socijalne demokracije, ki se je vršil te dni v Tratu, pravi dunajska »Information«, da je prišlo do tega shoda po inicijativi avstrijske socijalne demokracije. Shod naj bi bil nov mirovni pojav v razmerju med Italijo in AvBtro-Ogrsko po Bestanku med Tittonijem in Goluehowskim v Benetkah. — Nuf po mnenju rečenega dunajskega lista je ta shod le manifestacija čisto strankarske stvari socijalne demokracije, ki ne bi zanimala širša javnosti, ako ne bi nekatere okolnosti, pojavivše se ob tej priliki, zaslužile veče pozornosti. — Tu se kaže namreč — pravi »Information« — da se Trst in vee avstrijsko Primorje smatrata kakor italijanska tla in se temu primerno poBtopa Ž njima. A to ne od vodilnih krogov v Avstriji — od teh emo že navajeni temu —, ampak tudi skoro od vseh političnih strank v državi, izlasci pa od one Btranke, ki hoče veljati kakor poklicana zastopnica ljudstva. Prireditev v Trs u — pravi rečeni vir — je čisto italijanskega značaja; zastopnikem Slovencev, večini prebivalstva v Primorju, je pridodeljena povsem podrejena vloga; da-si ravno tu ni bilo to umestno, ko se masa italijansko-irredentistič-nih elementov rekrutira iz tržaške buržoazije, dočim delavno prebivalstvo pripada pretežno slovenski narodnosti. To bi bila jedna značilna okolnost. Druga pa je : kako i t a - jaz sirota? Življenje Bi mi rešil, a Bedaj si stavil glavo na kocko, da mi v to dušo pelina uliješ vsaj kapljo tolažbe. — Pusti, to poplača Bog, je rekel stari križar. Ljubim tvoje pleme kakor svoje. — Čuješ, oče, je rekel Živan ki je za vsega pripovedanja zve3to gledal križarja, mi meščani sicer reB nismo z vami, al) po tvoji besedi vidim, da Bi vražji Človek, ki se zna pomikati po svetu, ali poštenjak si od vrha do pete. — Res, res, pošten, je potrdila Jelena. Nesrečni ljudje: tu je nesreče in krvi. Ali, božje dušice, neumna ženska|sem in kratkega vida, ali povejte mi, kaj srbi naše rojake. Prihaja semkaj ta, prihaja drugi od nekje, pa Be koljejo med seboj za tretjega in sorodnik bi sorodniku pojel sree. — Pravo Bi rekla, žena, je pokimal Ivan žalostno, ženska si, ali to si modro povedala. Eb, pa reci jim, naj »e ne tolčejo. Ako bi moja beseda izdala na svetu, oče križar, vse to bi bilo drugače, ali kaj hočemo,, mi stojimo v zakotju. (Pride še.) 1 i j a n s s i d e le ga tj e u m e v a j o to manifestacijo. To utnevanje, ki je bilo icraženo v svojedobno priobčenem pismu italijanskih delegatov, izzveneva prav za prav v zalitevo. da naj Avstrijei dado delegatom iz kr&lje*tva pojasnila in zadoščenja radi »tlačenja« avstrijskih Italijanov in pod tem pogojem bi se delegatje ii kraljestva obvezali delovati proti irreden-tizmu. Gotovo je, da so celo resni ljudje, kakoršen je pr Idcor Ferri in drugi, v resnici uverjeni o »tlačenju« avstrijskih Italijanov, ter da postopajo v dobri veri. Vzlic temu pa izgublja manifestne ja na resnosti. Naravnost razdražljivo deluje na nes, ko vidimo, kakih velikih državnih in tudi narodnih akcij je izzvalo vpr£-inje italijanskega vseučilišča — doeins se slovensko prebival* etvo na lastnih tleh že dvajset let zastonj bori za — slovensko ljudsko šolo. Ali ta narod, ki se je znal vzdržati do sedaj iz lastne moči, brez pomoči od zgoraj ali od zdolaj in vzllc vsemu tlačenju, bo sfcrbel za to, da se ne bo na troske njegove ekzistence plačevala in mirila irrcdenta. To je več nego gotovo : d o k 1 e r ne bo v Trstu slovenskih 1 j u d -s k i o in srednjih šol, ne bo tu mesta za italijansko vseučilišče! Tem vsklikom završuje »Information«. — lo dokler ne bo popolne pravičnosti in jednakopravnom za slovenski živeij v Trstu, nebotutal za razvoj velike v resnici mednarodne socijalne demokracije! — tako pridodajemo mi. Sestanek škofov v Kima. Zadarski »Narodni list« je izvedel,da bo več sej, na katerih se bo razpravljalo o gla-golici, o hrvatskem ritualu, in o zavodu sv. Jeronima. Zdi se, da so glede tsh vprašanj vsi dalmatinski škofje složni. Nad 800 duhovnikov iz v e e h hrvatskih pokrajin je podpisalo spomenico na škofijski sborvRimu za u vedenje glagol i c e. (In sloven-co svečeništvo? — Pri nas je oni, ki je vnet za to svetinjo našega naroda, označen za — raskolnika). Domače vesti. Javna telovadba »Tržaškega Sokola«. V nedeljo popoludne je priredil naš »Sokol« na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu javno telovadbo s svojimi telovadci in go-jecci. Vreme je bilo zelo neugodno in je gotovo preplašilo mnogokaterega prijatelja našega »Sokola«, zbog česar je bila udeležba manja, nego bi bila gotovo ob količkaj ugodnem vremenu. Nu, na naše telovadce oči-vidno ni prav nič uplivalo to slabo vreme, kajti vršili so svojo nalogo s tako vnemo in tako ljubeznijo, da so si stekli mnogo in pristne in iskrene pohvale od strani občinstva. Najprej eo izvajali Bvobodne vaje in potem vaje na orodjih. Strokovno cceno telovadbe prinesemo posebej. Tu povdarjamo le, da so telovadci ;n njihovi učitelji pokazali, da je »Sokol« minolo zimo resno vršil svojo glavno nalogo. lalasti je bilo občinstvo presenečeno po tem, kar so nudili mali gojenci. Občinstvo je glasnim vsklikanjem in ploskanjem izražalo s^ojo zadovoljnost in pohvalo. Po telovadbi se je zbrala velika družba »Sokolov« in njihovih prijateljev v veliki dvorani »Narodnega doma«. Veselo je orila slovenska pesem in čuti je bilo vrsto lepih in navdušenih ziravic. Prvi je napil staro-tri dr. R v b i r glavnemu voditelju telovadbe bratu Maarinu in vsem predtelovadcem in telovadcem. Starosta je izrekel željo, da bi naš »Sokol« tudi vnaprej vršil svoji dve nalogi tako lepo, kakor je sedaj začel, da bi nam vzgajal krepke može na telesu in krepke narodne značaje. Nato je brat J e d 1 o w s k i, proslavivii bratsko vzajemnost med Hrvati in Slovenci, v imenu telovadcev zahvalil brata Maurina na velikem trudu in izbornem vodstvu telovadnih vaj. Končno je izrekel govornik laskavo pohvalo vspešnemu delovanju pred telovadca D e k I e v e, ki je a svojimi gojenci znal doseči toli lepih vspehov. Brat M a u r i n se je zahvalil vidno ginjen na tolikem priznanju in je — nagla« eivši. da tmo še daleč od zažaljenega cilja — pozival mladeniče naj pristopijo k »Sokolu« kakor telovadci. Opozarjal je, da ae bodo ves teden vpisovali novi telovadci. Brat C o t i č je, kakor bivii starosta, napil sedanjemu starosti dru. Ryb£ra a željo, da bi istotako, kakor je že mnogokrat vspe-šno nosil narodno zastavo do vspehov, tudi »Sokola« vodil do lepih zmag. Svetoivančan g. M i k e 1 u c je iz polnega srca napil »Tržaškemu Sokolu« kakor vilo simpatičnemu društvu in pa dvema gostoma iz Ljubljane. Konečno je g. Arhar v imenu občinstva napil »Sokolu« in je proslavil sokolsko idejo, ki naj preide nam vssm v mozeg in kri. Vsa zabava je bila tako animirana in prisrčna, kakor jo nismo že dolgo imeli, a zaključila se je s tem, da je mladi svet položil tribut Terpsihori. Mi se iz srca radujemo na tem lepem moralnem vspehu našega »Sokola« in mu kličemo: Razprostiraj le krepko svoja ponosna krila, zbiraj pod njimi našo mladino in vzgajaj nam jo — kakor ti je polagal na srce tvoj starosta dr. Ryb£r — v može krepke po telesu in v krepke narodne značaje, da bGŠ ti res — narodna garda. Nemški pesnik Schiller : kako so nekdaj postopali žnjim in kako sedaj zlorabljajo njego* spomin ! Te dni so slavili Neruei svojega pesnika Schillerja na vse možne načine in so tudi Nenemcem, posebno po šolah v Avstrij?, usiljevali svoj praznik, oziroma so silili dijake, da so morali delati štafdžo Velenemčiji. Kajti s prisiljenim časte-njem pač niso vzbudili in dosegli tistih simpatij, ki jih zaslužuje Schiller kakor pesnik tudi pri drugorodcih. Jako lepo je, da vsaki narod spoštuje svoje duševne velikane in probuditelje, toda, kaj pomaga to, če se to godi še le po smrti in sicer čez poldrugo stoletje. Marsikdo, ki je čital slavljenje obletnice Schillerjeve smrti, si bo mislil, kako srečen je pač moral biti ta pesnik že za časa svojega življenja, kako so ga Nemci že takrat spoštovali, častili in skrbeli zanj. Ali to ni res. Schiller je imel v svojem življenju polno britkih ur in ko je umiral, se je joka je oziral na Bvoje štiri nepreskrbljene otroke, katerih zadnje je imelo komaj par mesecev. Navadno je tako, da se takim velikanom ob Bmrti izkazujejo Časti, ss jim pokladajo venci, se skrbi za veličasten pogreb, v kar ae troši jo zneski denarja, ki bi bili eventualno popreje dotični k u lahko podaljšali življenje za mnogo časa, če bi jih bil imel na razpolago takrat, ko je trpel — glad! Ali Schillerju niso izkazali Nemci niti te časti, da-si je aa njegovo smrt vedel veliki vrstnik mu Goethe in razni njegovi prijatelji, ki so dobro vedeli tudi to, da je bil Schiller v denarnih stiskah. Ne Goethe, ne vojvodski dvor, se ni brigal za Schillerjev pogreb. Ubožna udova je morala gledati, da priredi pogreb kolikor le možno po ceni. Radi tega mu ni mogla kupiti lastnega groba. Dosegla je le toliko, seveda proti plačilu, da so ga pokopali v takozvanem obzidanem grobju, v katero je navadno šlo okrog 30 krst. Po noči med 11. in 12. majem so nesli Schillerja lepo tiho k večnemu počitku in njegov sprevod je štel cel h 20 oseb ! Brez duhovna, brez vsake slavnosli so ga spustili v zaduhlo grobje, kjer je bilo že kakih deset na pol aegnitih km. Soproga njegova mu je dala napraviti, kaker je pozneje povedal mizar, čist'j navadno najcenejšo rake v, niti ploščice z imenom mu ni preskrbela, ker je bila v denarni zadregi. V tem grobju je ložal veliki nemški pesnik celih 21 let. Seveda bo med tem časom spuščali vanjo še vedno druge krste na one, ki bo bile že na pol ali pa popolnoma segnjile. Le kadar je bilo grobje prenapolnjeno, so ga nekoliko pospravili ; pobrali so atrohnsle dele krst in kosti te? jih prenesli v skupen grob na pokopališču. Ko so leta 1326. zopet hoteli pospravljati, se je spomnil Weimarski župan Karol Lsbrecht 8cv_ wabe, da je tam zakopan tudi Schiller in da bi torej tudi njegove ko* sti prenesli v navadno jamo s drugimi vred. Vkrenil je potrebno, da se velikemu pesniku vendar napravi posebna gomila. Ali aedaj j« prišla težkoča, na katero nih?e prej niti mislil ni. Is gnjilo plesnjevih ostankov grobja so prinesli na dan 23 lobanj in mnogo kosti, ki so bile vse pomešane. Katera je tedaj Sohillerjeva glava in katere eo njegove kosti ? Ali je med temi glavami sploh katera prava ? Sedaj so merili in primerjali razne glave in kosti po osteologični metodi kakor so vedeli in anali ter konstruirali Schillerjev skelet (pregledavši ga je tudi Goeths). Ta nepopolni in nezanesljivi kostenjak so potem pokopali 16. decembra 1827. zjutraj zgodaj (5. in pol) v knežje grobje v "SVeimarju. To kr«to kažejo še dandanes kakor Schillerjev grob. Pa tudi pri tem pogrebu ni bil prisoten Goethe; vendar pa Be je dal zastopati po svojem sinu. Tako se je godilo nemškemu velikanu Schillerju, katerega spomin in obletnica zlorabljajo Nemci za Bvojo velenemško propagando kakor »Edelvolk«, napram »barba rom« Slovencem! Vendar pa ti poslednji vedo vsaj toliko, kje počivajo kosti narodnih velikanov revnega in zatiranega naroda, ki dostikrat ni smel (če tudi bi bil hotel) izkazati zadnjo čast kakemu zaslužnemu možu, ker bi to bila — po mislih naših državnih uradnikov — provokacija. Iz trgovskih krogov. Kmalu bo eno leto, odkar smo se borili za enakopravnost v konsorciju prodajalničarjev jestvin. Po tistih borbah so se nekateri nekoliko utrudili. Vendar pa obstoji še odsek, ki se bavi z vprašanjem zboljšanja naših razmer. In rea je menda dossgel nekaj malega, toda, žal, le na papirju. Zopet leži pred nami vabilo na občni zbor (III.), ki se bo vršil dne 6. junija t. 1. V smislu pravil odstopi letos vee vodstvo in trebalo bo novih volitev. Želeti je, da si naša stranka nemudoma določi postopanje. V minolem letu smo se sicer — kakor je razvidno iz statistike — pomnožili za 13 trgovcev, a bojim se, da naši — kakor sodim po imeniku — še niso v večini. Kaj se dela v našem konsorciju ? Vidimo, da so iz enega društva navstala kar Štiri : zavarovalna blagajna za gospodarje v dveh oddelkih, bolniška blagajna in skladišče (provveditorio) iz katerega naj zalagajo svoje zadružnike z blagom. Konaorc j je določil za zavarovalno blagajno 10.000 K in je ta denar tudi že izročil, da je pričela blagajna funkcij on i rali. Torej nas denar naj uživajo členi blagajne!! Ali ni to velika krivica za one, ki niso členi?! (Pristopa se namreč dobrovoljno). Če hočejo imeti tako blagajno, naj zlože do-t čniki sami potrebni kapital, a ne da jim jo konBorcij odpira z našim denarjem. To je kričeč slučaj, proti kateremu moramo protestirati. Rečena blagajna obeta raznovrstne dobrote svojim Členom : I. bavila se bo z vsemi financijelnimi operacijami; II. vsprejemala bo hranilne vloge, denar v tekoči račun in baneogiro proti obrestim; III. dovoljuje svojim členom : a) osebna posojila, b) posojila na menjico, c) posojila proti zastavam; IV. vBprejemala bo incasso vsakovrstne račune za loco. Torej obeta dovolj ta zavod, ali v dosego vsega tega treba tudi dovolj kapitala. Dvomim, da bi mogli sami Členi, katerih je, ako ss ne motim, okolo 90, prenašati vbo to breme. Kakor je Eedaj dal naš konsore;j istej že 10.000 K, bi li ne bilo možno, da v slučaju potrebe dade zopet 10.000 K ali pa še več ? Res je, da blagajna kakor taka ni škodljiva za našo stroko v materijalnom obziru, ali bi ne smela biti v zvezi s konsorcijem. Enake blagajne bi bile jako pripravne tudi aa nas, da ohranimo v narodnih rokah svoje trgovce in žnjimi naš denar ! Porečs kdo: »Sij imamo našo »Posojilnico in hranilnico« ter se sedaj ustanovlja tudi »Jadranska banka««. Res je, a taka blagajna imela bi vse drugo poslovanje in vse druge namene. Tudi »Trg. obrt. zadruga« bi bila v tem slučaju na svojem mestu. Kakor sem omenil popred, ustanovil se je takozvani »Provveditorio«, kateremu je naloga nakupovati blago na debelo ter je po istih cenah deliti mej svoje Člene. Kakšne posledice bo imelo tako skladišče za naše trgovce, o tem bom govoril drugi pot. Le toliko opozarjam že danes, da je to zopet ena zanjka, ki bo lahko škodila našim vele-tržcem in tovarnam, ker oni možje, ki vodijo naš konsorcij, se bodo posluževali edino le pri svojih, t. j., bodo kupovali blago samo od laških tvrdk. Torej po »Provveditorio« od ene, in od »Zavarovalnice« od druge strani preti naši trgovini nevarnost z narodnega stališča. Manje zavedni trgovci bs bodo lovili v to zanjko in posledfca bo, da polagoma odpadajo jedcu po jednem ter Be pridružijo njim ▼ stranko, ki bo nam najbolj sovražna. Istotako ima konsorcij svojo bolniško blagajno za trgovske pomočnike. Tam seveda tudi nočejo niti slišati o slovenščini. Še onih par, ki bo bili pri naših dveh delavskih in podpornih društvih, so nam pobrali na škodo imenovanih društev. Konsorcij ima tudi svoja predavanja, to bs zna da vedno in lingua del paese. Nameravajo ustanoviti tudi trgovsko šolo za mladeniče, tudi samo v italijanskem jeziku ! Miar ni to največa Krivica ? Treba je, da se resno lotimo dela. Treba prisiliti gospodovalno stranko z vsemi možnimi sredstvi v vršenje enakopravnosti. Vse se sedaj obrača na Trst. Italijani hočejo po vsej sili biti tu sami gospodarji, hočejo imeti svojo univerzo, a nam nočejo za denar, ki ga svojimi žulji znašamo v konsorcij, dovoliti niti toliko, da bi smeli v svojih prostorih govoriti svoj lepi materini jezik! To je že preveč. Branimo sa torej, skrbimo za obsts-nek in pokažimo, da tudi mi imamo nekaj v Trstu. Na vsaki način opozarjam na ta društva, ki jih suuje konsorcij. Naj si dobro zapomnijo vsi krogi, da edino prava gospodarska in financijelna organizacija more biti naša rešiteljica. Y Rim so se v eoboto zjutraj odpeljali goriški nadškof mons. Andrej Jordan, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in tržaški škof dr. Nagi, da ae vdeleže posvetovanja radi glagolice. Ljubljanski »Slovenec« omenja o tem sestanku škofov nastopno: »Novih sklepov ne bodo (v Rimu) napravili, le natančneje bodo določili, kar je bilo leta 1898. že zaukazano.« Poskus samomora. Služkinja Marija Grajner, stanujoča v ulici Geppa št. 12, si je skušala včeraj popoludne pretrgati nit življenja in je v to svrho izpila nekoliko karbolne kisline. K sreči so pa njeni domači prišli pravočasno na Bled temu njenemu blaznemu početju in so takoj pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Prišedši k njej, jej je zdravnik takoj izpral želodec in jo dal nemudoma prenesti v mestno bolnišnico. Dva samomora. Mati in sin, ki si sama zadasta smrt. Včeraj popoludne ol> 1. uri so našli grobokopi na pokopališču pri sv. Ani, ležečo na nekem grobu, kakih 50 let staro žensko, ki re je zvijala v grozoih mukah. Prietopivsi k njej so takoj spoznali, da je nesrečnica pila karbolno kislino. Občinski redar, ki se nahaja tam v službi, je dal nesrečnico takoj položiti v koleselj ter odpeljati v mestno bolnišnico. A ženska je umrla že mej potjo in tedaj je redar velel peljati nje mrtvo truplo v mrtvašnico pri bv. J ust u. Pozneje se je dognalo, da je bila samomorilka Leopolda Terka in da je stanovala v ulici Riaorta št. 1. Malo pred 6. uro je b',1 pa zdravnik se zdravniške postaje telefoničnim potom poklican na pomoč v isto hišo kjer je stanovala samomorilka Leopolda Terka, namreč št. 1, ulica Risorta. Prisedši tja je zlravnik našel že mrtvega sina Laopolde, 26 letnega pi morščaka Jurija Terka. Vstrelil se je bil z revolverjem v desno senc9. Tudi njegovo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu in položeno kraj materinega truplt*. O vzrokih teh dveh samomorov, nam ni znano še nič. tržaška afera bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. Včeraj ob uri dopoludne je pričela obravnava proti tržačanom zatoženim radi afere bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. Predseduje g. svetnik FeigI, obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik T ur k, branijo odvetniki E lbogen, Neuda, Rosenfeld in Breitner. Prisustvujeta obravnavi dva zve-dcnca za razstreljiva in dva tolmača za italijanski jezik. Po običajnih formalnostih je bila prečitana obtožnica. Obtoženi so: 1. Oikar Suban, 30 let 6tar, oficijal na mestnem davčnem uradu. 2. Marcel Depaul, 26 let star, trgovski agent. 3. Gustav Salatei, 32 let star, dimnikar in 4. Napoleon Cozzi, 38 let star, slikar in učitelj borenja, da so : I. vsi Štirje sporazumno med Beboj in z drugimi osebami pripravljali oboroženi upad dobrovoljcev Ricciotti Garibaldija v Avstrijo; II. tudi vaL štirje hranili in. pripravljali razstreljiva, da se istih poslužijo na škodo imetja in Življenja svojega bližnjega; III. tla Bta Suban in Depaul prinesla semkaj in širila veleizdajske tiskovine in IV. da je Suban, vsled nts.etov in s p acčjo Depaula dvignil na stolpu mestne palače v Trt tu italijansko zastavo. Torej ao obtoieni zločinov veleizdaje •>o ? 58. in o9- kaz, eak. zločina po zakonu o razstreiji^ih, motenja javnega miru po $ *>5, razžaljeni a Njeg. veličanstva po S 63. in pre*re-ka hujekan a po ? 30f>. kaz. zak. Razlagi obtožnice so ti-le: Vsled suma in ovaGinna-r»he< pod podom leseno skrinjo z dvema sbama sistema »Orsini« z vsemi pritikli-ni. Istočasno je policija preiskala stanova-3 e raznih sumljivih oseb, vsled česar ao bili i£našnji navzoči obtoženci aret'ran:. Preisko-t .nemu soiniku se je posrečilo dokazati ji vda obtožencev ic drugih oseb, ki bo de-ma pobegnile iz naše države. Ti bc namreč ■jtanovili tajen agitacijski odbor, ki je, ne e vzdržaval agitacijo za irredentizem, temveč tu v zvezi s tajnimi društvi v kraljestvu pripravljal razna kažnjiva podjetja. Hoteli so podpirati oboroženi upad prostovoljcev Ricciotti Garibald ja, najeti v to ^vrbo dobrovoljce, pripravljali ljudsko ustajo n v to svrho se posluževati bomb importi-ran h iz Italije, v§e z namenom, da se omogoči nasilno združenje Trsta z Italijo. Pripravljali eo si teren z rezširjevanjem iz a .je doši.h irredentističmh in veleizdajnih -kovin ter nabirali denar e prodajanjem > aovc, katare je izdalo društvo »Pro Italia :«d«aU< in ki so bili podpisani od R cciotli iribaldija. klavna opora obtožnice je pri-anje obtoženca Suba&a, ki je pred preisko-iinim sodnikom tako-le izpovedal: Leta >3. je on, Suban, razširjal 6 pomočjo 10-aega Pierri-ja vsled prigovarjanja soobto-^nca Depaula po Trstu nek irredenti- - eni spis z nadpiscm : »Cittadini«. To zolnoet potrjuje tudi omenjeni deček Pierri. Istotako je pozneje z Depaulom, z nekim Apolloniom in Petroniom. ki sla pobegnila, az;>oiiljal dva druga spisa, polna razžalitev a d-ebo cesarja in irredentističmh hujskanj, i >ae sept. liX)3. je po prigovarjanju in a pjmcčjo DapauU razobesil na stolpu mestne palača italijansko trikoloro v pro- - avljenje zasedenja Rima po Italijanih. Moral. je Depaulu in nekemu Giuliuizi-ju -edaj iiiETiemu), v hiši katerega so se vršili prvi dogovori, slovesno priseči, da ne bode nobenemu ničesar pravil o teh podjetjih ter ;e bil o tem tuli sestavljen fjrmalen zapisnik. Nato mu je Giuhuzzi povedal, da so on, Depaul in nek Menicanti v tajni zvezi n dopisovanju z nekim političnim društvom v M.lanu, katero agitira za oevobojecje takozvanih italijanskih provincij v Avstriji in pripravlja teren ra prihod Ricciotti Gari-baldija in njegovih dobrovoljcev. Septembra 1 '.'<>3. sj je Suban seznanil z Battistigem, »ppadorcm in Laecovichem, ki so posredovali med tržaškimi zarotniki in omenjenim lalijansz m irredentietičnim društvom. Suban -e je shajal s soobtcženci v prostorih Ginna-che, »V;ta dei giovani« in raznih gostiln ržešEih. UJeležavali so se teh sej tudi Giu-uzzi, Menicanti, Petronio, Apollonio. Fa-n:s (učitelj borenja v Ginnastichi), 1'erluga k! je bil obsojen radi razvitja italijanske '.astave ob inštalaciji župana), Eigard Raeco-vich in Boniciol.i (ki se je nedavno usmrtil). Va neki seji je Fumis predlagal, da bi se nabiralo dobrovoljce za ^oijetje Ricciotti Garibaldija, ker se je pričakovalo, da v spomladi 11*04. izbruhne u? taj a v Makedoniji in da Garibaldi porabi to priliko za upad v Avstrijo. Obtoženci eo tudi skušali nabirati take dobrovoljce, toda e pičlim vspehom: zato je Fumia izjavil, da ne ostane druzega, nego provocirati v odločilnem tre* notku ljudsko ustajo. Kmalo zatem so došle iz Italije bombe, namenjene za uporabo nameravane ljudske ustaje. Nekega dne aprila l'.*04. pozval je namreč Fumis Subana v hotel »Al buon pastore«. Tam so se eeili obtoženci Fumis, Rascovich, Apollonio in petron;o z dvema Italijanoma iz Vidm;, ter sta poslednja v neki zaprti sobici izročila tržaškim zarotnikom v roke Fumisa dve bombi, tri omote s prahom, kapsule in pi-etone ter sta razložila, kako se ima z bombami postopati. Povedala sta jim ime onih treh prahov, da je treba vBe tri prahe pomešati in da se lahko vsak prah posebs vkupi, ako bi se ga izgubilo. Fumis je na-glaial, da se uporabijo bombe o priliki ušta;e. Suban je vse skupaj shranil nekaj dni v svojem stanovanju, potem spravil v Josip Glon&r; blagajnik: iur. Fran Lipold; lesen zaboj, na istega zapisal besede : »Peri-colo di morte« narisal mrtvaško glavo ter ga po naročilu Fumisa in v prisotnosti Cozzija skril pod jod garderobe v poslopju »Ginna-Btiche«. Enega teb prahov je Suban, da potolaži svojo vest, vrgel preč. O nekem poznejšem sestanku je Bonic olli izročil obtožencem in tovarišem 2000 »bonov« po 1 liro, s podpieoc Ricciotti Garibaldija, da bi jih razpečevali v Trstu v svrho dobave sredstev za irredentistično propagando. knjižničar : phiL Slavko Dolinšek ; gospodar : tehn. Fran Spazzapan; odborova namestnika : phil. Vasilij Mirk, tehn. Anton Boječ ; pregledniki : phil. Martin Beranič, tehn. Viktor Turnšek, pbil. Fran Rodošek. Gospodarsko. Stanje letine na Ogrskem Ogrsko ministerstvo za poljedelstvo je | priobčilo izvestje o stanju 8et9v do 15. t. m. Meseca maja 1904. ji šel Suban po naročilu I^estje je zelo povoljno za vsa vrste rastlin, Depaula v Videm, kjer mu je Batt stig izročil malo bombo, kstero Suban imenuje »petardo« in ki jo je prinesel v Trst ter spravil v svojem stanovanju. Dne 8. julija 1904. sklenili so Fumis, Suban, Cozzi, Petronio in Depaul, da skliČejo povodom izgredov v Inomostu shod v prostorih društva »Patria« na dan 17. julija in da po shodu vržejo bombo proti etavbi nemškega telovadnega društva »Eintracht«. Suban je zarotnike prepričal, da naj se uporabi o tej priliki mesto velikih Orsinijevih bomb, shranjenih v »Ginnastichi«, ono manjšo bombo ali petardo, ki jo je on prinesel iz Vidina. Suban in Fumis sta imela petardo nabaBati s prahom shranjenim v prostorih »Ginnastiche«. V tem delu ju je pa motil nenadorca došli sluga, na kar je Suban i petardo zavil v papir in skr.l v peč. Fekaj dni pozneje je Suban zvedel o prvi hišni preiskav:', zvedeni dne 14. julija 1904. v prostorih društva »Ginnastica« in tedaj ee j je spomnil, da je bilo na papirju, v katerega je zavil patardo, zapisano njegovo ime. Prosil J je prijatelja Sillanija. da bi šel po eno petardo ter ta čas zbežal na italijanski parnik »Manio«, kateremu je bil kapetan navedeni Lescovich. Sillani je petardo prinesel Subanu, ki jo je izročil Lascovichu, dajo skrije oziroma [uniči. Misleč, da je iz vsake nevarnosti, se je Suban povrnil v mesto, kjer je bil kmalu potem aretovan. To je na kratko izpovedba obtoženca Subana, kntero podpirajo tudi razne druge izpovedb? in prič v procesu dognane okolnosti. Toženi Depaul je v preiskavi trdovratno tajil vsako krivdo, toda z ozirom na gornjo Subanovo izpoved in ker je dokazano, da je prisostvoval razn m sestankom navedenih zarotnikov in ker je takoj o pričetku preiskave pobegnil v Italijo, smatra obtožnica tudi njegovo krivdo dovolj dokazano. Obtoženec Salatei je v začetku vse zanikal, a slednjič je moral vendar pri'caat:, da je bil pričujoč, ko so bile bombe zarotnikom izročene, kakor tudi ob drugih sestankih. Njegovemu izgovoru, da se ni brigal za pogovore svojih tovarišev in da je hodil ž njimi s povsem drugimi nameni, obtožnica ne veruje, in pcssbao, ker ee je udeležil ahoda kolesarjev v Brescii. Ta shod je imal namen organizirati italijanske kolesarje za vojno. Tudi Cozzi je v začetku trdovratno tajil, toda proti njemu govori neko pismo, ki je je v zaporu pisal Subanu in ki je blozasačeno. V tem pismu uSi Subana, kako naj se zagovarja ; naj vso krivdo zvali na Apollonia, naj reče, da je Apollon o skril bombe, da 'e Petronio pripravil bombe iz Italije, da so !e iz radovednosti, za puskus, skušali nabirati prostovoljce in da onih »bonov« sploh niBO raz-pečali. V tem pismu izjavlja Cozc:, da ima neko sredstvo, b katarin* reši obtožence. To pismo kompromitira ne le Coiz ja, tem več tudi ostale Boobtožence, katere vse imenuje in podpira izpoved Subanovo. Obtožnica navaja na to razne okolnost', iz katerih izhaja nevarnost sarote. V dobi dejanj, navedenih v obtožbi, je namreč irredent stična propaganda v Italiji zelo narasla. Javnost je za isto vedela in govorila o oboroženem vpadu Garibaldija v Avstrijo, kakor o bližnjem in mogočem dogodku. Ta propaganda se je nadaljevala tudi po sestanku ministrov zunanjih stvari Italije in Avstrije v Opat ji. To dokazuje odprto pismo »Garibaldija« poleg druz h okolno&t:. To so na kratko razlogi obtožnice. Po prečitanju iste se je pričelo zaslišanje obdolženca Subana, ki je zavzelo ves dan in se danes nadaljuje. Isti j« izpovedal približno kakor v preiskavi. O tem bomo poročali bolj natančno jutri. izlasti za ječmen in pšenico. Vinogrsdi so v mnogih krajih mnogo trpeli vsled zime. Darila. Družbi sv. Cirila in Metodija je izro-č la ravnokar trgovska tvrdka I. P er d a n v Ljubljani kakor prispevek od razprodaje družbenih užigalic znatno sveto 1000 kron. Razprodaja družbenih užigalic lepo napreduje in donaša družbi trajne dohodke. Poživljamo torej slovensko občinstvo, da kupuje la užiga-lice družbe sv. C rila in Metodija. Društvene vesti in zabave. Akad. tehn. društvo »Tabor« ▼ Gradca je na svojem občnem zboru das 11. t. m. za letni tečaj 1905. volilo sledeči odbor: Predsednik : pbil. Albert Kramer ; podpredsednik: phil. Anton Jug; tajnik: phil. Zadnje brzojavne vesti. Sestanek škofov v Cimu. RIM 22. V dvorani kon-regacij v Vatikanu bo se zbrali škofje goriške, zaderske in zagrebške metropolije. Škofom predseduje kakor paoežev delegat kardinal Serafino Van-nutelli. V nekaterih sejah bo sam papež predsedoval. Kakor tajnika poslujeta mons. Aversa in Panici. renta 1C0<;0 Lindeitan'- tuiSke arefifce 134.50 psiižk« banka I3.7d, italijanske meridi-jonalne akcije 77S —, akd'e Rio Tinto 15.11. Trdni. L o n d « n. (Skltp) Konsolidiran dnl^ S0.s/14 Lombardi 3.srebro 27—, španska renta 9l.1/« italijanska renta 1C0.*/41 tržni diskont, 2", menjice a-. Dunaju—.— dohodki bank« —izplačila bank« —.—. Trdna. Tržna poročila 22. maja. BndimpeSta. Pšenica za maj K IS 01 - K 18 06; rž za maj K — do K---; oves s* mij od K 13.44 do 13 48; koruza za maj K 15 56 do K 15.yS. Pšenica: ponudb? in povpraševanj9 srednje, tendenca mirna. Prodaja 15.000 met. stot. nespremenjeno, za ft st višje, rž brez kavcije. — Druga žita nespremenjeno. Vreme : dež Ha vre. (tklepi Kav* S*»itoa ^ood n -rage sa tak. mesec po 50 kg 4*.3/4 frk, ca julij 4 New-York. (Otvo- ■-> Kava ca bodo.e dobave, stalno, 5 stot. zvišanji, 2CCC vnČ. Ham b ur s. (Sk!er op.) Kava -»antos gr> average z* .naj 3614 za sArtenober 37l/4 dec. 373/4, za marec 38.1/* Vzdržano.--Kuv Bio navadna loco 38—40, navadna rcelna 41—42 navadna dobu , 43—45. Sladkor tuzemnki. fTflntrifnca' nll«- n*on»-K 74.50 do 75.50, za maj-avgu3t K 7i.£0 do 75.5) Concae«* )»* Me'*"r prompcua K 75.50, za maj-aTgu«t K 75.50 do 76.—. London. Sladkor iz repe surov 11T/3 . Trdno. Pariz. R# za tekoči mesec 16-^5 rt t* junij 16.35, za julij avgust 15.50. za septamber-de-cember 15.15 ',trJnoJ — PS«nica sa tekoči m ■ sec 24.75, za junij 2*85 za julij - avgist 2-4.85 za aept-december 2190 *trd iO). Moka za *a koči mesec 31.45, za unij 31.40 juij-avguv. 31.85, za a * pt. - december -i9 40 itrdnD). Bepić.i> olje za tekoči mesec s« junij 50.— za julij-avgust 50.',s za september - december 51 stalno . Špirit zs tekoči mene« 52.3 4, za junij 52 1 t is julij-avgust 51.3 4 ?a september- december 42.3 4 (trdno). Sladkor b uro. 88° uao nov 29,/f-B01/» (st Jno bel za tekoči me")c 34l/2 za julij-avgust oktober-januvar 313/,., za januvar-april 32—, e<-ari; '^tainpov) za slikarje, petrolej, -t**ari«*ne in vdUfese sveče. Vsakovrstnih gob in zamaškov, gumi'eve revi, gu-inijeve revi za cepljenje trt, dvakratno rafi-ii rano žveplo, angležki vitrijol. Si|>e za okna, žebljev in družili železnin. Navadno in dišeče n.il«s profumerije. špirit za goreti, esence za jesih. Voščilo (l»iks) za črne in rumene črevlje n Irugih v to stroko spadajočili predmetov. Cene brez konkurence. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten ra«"un trgovino in avtori/.ovano krojačnico Alla Citta di Trieste t ul. Torrente št. (nasproti gledišču <>oldoni|. Tam se v dobiva velika zaloga izgotovljenih *>blek za or. turićijo in belo moto. naravno maslo, milo. i«iiino olje prve vrste po 36 novć. — Blaro vedno sveže. — Trst slikar-dekorater. Sprejema «ielo na ueželi Dekoracije sob s papirjem. 51 i-kanie sob in napisov v .seh slogih in na vae načine. Fo-nareit-ii les in marmor. Barvanje pohištva, poslov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulic? 'Igo Fcsooiq. štev. 19. =JCova zaloga= i ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ' ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trž. brnsilnica __ na električno moč Gualtiero Cozzio Passo S. Giovaani št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. coooocooccocooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavana iuhod ulica Ca-vazzeni št. 3). occooococcoooco MIRODILNICA Siona Skrinjar ulica Farne:o St. 33 podružnica nI. Settefontane 629 ! sprejema tudi pismena na-[ ročila ter pošilja Da zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik crssrlačno m franko. mir0đilxica Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOgal Geppa) Specijaliteta navadnih in me-ilicinalnih drog. Iiarv. pokosil, lakov. Seetk, eopieev, navadnega in parftimuei;a mila, petroleja, špirita i žeste i za goreti. — Barvilo za čiftćeuje ===== vina. Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno 6nerino jKarcon nliea Tlvarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Tovarna kisa BrnscMna & Hrovatii Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega lcisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Prodajalnico jestvin založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0MI0 2 (vogal ul. S. F. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kauču ba ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v "2 urah. BC Cene zmerne. Sprejema od S—6 pop. Podpisani priporoča svojo v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu irrsfca ulica 12 czravea si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST ulica Acquedotto 65, I. Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXIV. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. V« llllM«aM|« 1a(o«i|I9 ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno %m€k Uisndcllđ luttsrijctf 18.898 dobitkov v gotovini 512.980 kron. - Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini — Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. junija 1905. jggf- Srečka stane 4 krone jSrečke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije, DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah tsr menjalnicah. — Igralni red se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Ođ c. tr. direkcije loterijsM iolottov. Oiielei držav niii loterij. Tržaški grafični zavod H. G. Salom TRST Corso štev. Telefon 742 Pecati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogrartčen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — < > tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. živic i dr.i TRST, trg. ulica št. 2 P&karnain siadcičarrta ziasinotovarno biškoto, frm £amp@ TRST - ulica Molili Grande št. 32 - TA'Sr i krat 11:1 dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčicc itd. Sprejemu naročbe za sladčice. DROGERIJA Josip Zigon ul. Casernu: Izbor drog) barv. čoplcev, pokosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voaka za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovoa Itd. itd. F I L J A L K A c. kr. pri vat. AYSTK. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trstu sprejema : IZPLAČILA V KRONAH blagajniške nakaze prinoscu Drori 4 dnsvni odpovsdi 2l ^ % > 30 > * 3% na naslovljena izplačilna pisma proti i tln57ni odpovedi 2'• /, ; > 8 » > r< . " 30 » >3° v z atih napoljonili na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2° „ „ 3 mes. ^ 21 /0 ti t> 1 ■ O / Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi no- s, obrestna mera v veljavo 1., 5. o £snbrosich & jVtadriekv TR8T - ul. Belvedeits 32 - T = ST I » » » I Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. ^ Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Kotenlna bela In siva. Maje. šiaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za nozke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žamet, kakor xuil raznovrstno drobnarije. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste j»rt»