Stev. 136
V Trstu, v petek, dne 19. junije 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Pranfiflca Aailkega §L 20, I. ntdstr. — Vsi dopisi «uj ta poSlljajo uredniitvu UsU. Nefranklrana pisma M M
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj le odgovorni urednik štetan Godioa. Lastnik konsordj Mstfi .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrug« M cmoienkB poroltvnm v Tretu, uBca 9r. FranCiSka AsUkega si 20. Taiefon uredništva In uprav« Stev. 11-97.
Naročnina z n a S a: Za celo leto.......K 24*—
za pol leta.........................lfr—
za bi mesece.................
Za nedeljsko i ada Je aa celo leto........5*30
za pol leta.................
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je moč!*'
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele števiike po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaijna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ie
upravi .Edinosti«. — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČiSka Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.65Z
Položni kneza Viljema brezupen. - Drač docela obkol
DUNAJ 18. (Izv.) Po vesteh, ki so doSle tekom današnjega večera na Dunaj, se nahaja Drač naravnost v brezupnem položaju. Mesto |e od vseh strani obkoljeno od vstašev, ki so ga oklenili kakor z železnim obročem.
Mednarodna kontrolna komisija in poveljniki pred Dračem vsidranih vojnih la-'ij, so imeli danes v navzočnosti ministrskega predsednika Turkhan paše dolgo posvetovanje o prekarnem položaju in so uasvetovali knezu Viljemu, naj skrbi za preselitev rezidence v kako drugo mesto. Toda knez Viljem je odločno izjavil, da se ne sin ne iz Drača, pač pa je pripravljen spraviti na varno svojo rodbino, če bi dospela nevarnost do vrhunca.
V Draču je bila včeraj zvečer naravnost nepopisna panika. Večina prebivalstva, zlasti pa inozemci, so vsi pobegnili, in danes izgleda mesto kakor izumrlo. Nastopilo je slabo vreme in ostanki knezove armade se sprehajajo sedaj brez orožja ob okopih, ker so je pometali včeraj na begu od sebe. Dognano je namreč sedaj, da je bilo glavni vzrok včerajšnje strahovite katastrofe knezovih čet dejstvo, da so se Ma-lisori in Miriditi v zadnjem trenotku ustrašili in izjavili, da se ne bodo več borili. Spustili so se kratkomalo po kratkem boju - vstaši v beg. A bilo je že prepozno. Vstaši so jih zajeli odzadaj in jih decimi-rali. Vstaši imajo očividno jako dobro vodstvo, ker ne napadajo mesta samega in to v prepričanju, da bi prišli v tem slučaju v konflikt z vojnimi ladjami, vsidranimi pred Dračem. Oni imajo samo načrt: ob-klopiti mesto popolnoma in ga izolirati in tako dokazati, da bi bil takoj izgubljen, samo če bi \staši le hoteli.
Kako se bodo razvijale sedaj stvari dalje, seveda ni mogoče ničesar prorokovati. A eno je že sedaj popolnoma jasno. Spor med Avstrijo in Italijo glede raznih albanskih afer je postal sedaj že tako odkrit in tako globok, da so vsi poizkusi, da bi ga prikrili, brezuspešni. Na Dunaju celo na onih mestih, ki sicer tako radi molče, danes kar odkrito izjavljajo, da so muslimanska vstaja in pa veliki uspehi vstašev v boiu proti knezu Viljemu in pred Dračem le posledica sistematičnega italijanskega deia. ki kaže, da hočejo Italijani kneza Viljema strmoglaviti za vsako ceno, ker vidi«') v niem nekakega reprezentanta av-strofiistva in ker se boje, da bi dobil s knezom Viljemom nadvlado v deželi katoliški element. Spor med Avstrijo in Italijo je zavzel že take dimenzije, da grozi izz\ a ti jako neprijetne posledice.
Knez ViUm prenehal z ofenzivo,
DUNAJ IS. (Izv.) Glasom vesti, ki jih ;e dobilo dunajsko zunanje ministrstvo tekom dopoldneva iz Drača, je knez Viljem seJaj odredil, naj za enkrat izostanejo nadaljne ofenzivne operacije proti vsta-šem in naj se omeje vladne čete samo na defenzivo, zlasti na obrambo Drača. Vstaši so tik pod Dragem močno utaborjeni.
Nove pomožne čete Miriditov.
DUNAJ 18. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz^ poroča iz Lješa, da je danes zvečer zopet 1200 Miriditov in Malisorov pod vodstvom Prenka Bib Doda z več topovi šlo proti jugu, z namenom, da napadejo vstaše za hrbtom.
Thomson — žrtev izdaje.
DUNAJ 18. (Izv.) Na Dunaju se danes razširjajo vesti, da polkovnik Thomson ni padel kot žrtev sovražnika, ampak da je bil zahrbtno ustreljen iz vrst njegovih čet. Tudi zdravniki so že konstatirali, da je bil Thomson ustreljen v tilnik odzadaj. Oficijelno se vest o zahrbtnem umoru Thom-sona sicer še ne potrjuje, na vsak način pa je bilo obnašanje njegovih vojakov jako sumljivo. Ko se je namreč Thomson zgrudil, zadet od kroglje, na tla, so ga Malisori pustili popolnoma na cedilu in so ga odnesli z bojišča šele tuji korespondenti. Tudi znani angleški vojni korespondent dr. Dillon poroča »Daily Telcgraphu«, da je postal Thomson žrtev izdaje iz njegovega lastnega tabora.
Vstaši se pogajajo v Carigradu.
RIM 18. (Izv.) »Tribuna* poroča, da se dva albanska vstaška delegata pogajata v Carigradu z Izzet pašo glede kandidature princa Burhan Edina za albanski prestol. Izzet paša bi postal ministrski predsednik. Po drugih vesteh so tudi albanski nacionalisti obupali nad knezom Viljemom in se baje pogajajo s kraljem Ferdinandom, naj bi prevzel albanski prestol njegov drugi sin, princ Ciril.
0 katastrofi Malisorov pri Rasbuiu.
Ponesrečen napad na Rasbul. — Mesto v strašni nevarnosti.
DRAĆ 17. (Kor.) Ko so «>dpravili iz Drača vstaške posredovalce, je odredil knez Viljem izpad in napad na Rasbul, eno najvažnejših točk obfegovalcev. Ukazal je holandskemu majorju nasledniku Thom-sona Croonu, da naj napade z vsemi četa-
mi Rasbul. Major Croon Je obvestil vodje Miriditov in Malisorov Gionija, Iso Bolje-tinaca, Simona Dodo in Bairama Zurisa, da naj se priprayijo z vsemi četami za napad na Rasbul. Čete naj bi bile pripravljene ob 3 zjutraj za odhod. Ob 3 zjutraj je našel major Croon na določenem mestu samo 20 holandskih orožnikov. Poklical je vodje Miriditov in Malisorov, ti pa so izjavili, da njihovi ljudje nočejo vstajati ob ti uri in da se napada ne udeleže. Major Croon je čakal do 7 in je nato odrinil, da reši čast knezu in da zadovolji njegovi odredbi, z 20 orožniki, dvema topovoma in nekaj prostovoljcev proti Rasbuiu. Prišel je do mosta pred mestom. Tam se je moral ustaviti, kajti v vstaško žrelo ni mogel iti z 20 možmi. Čakal je in čakal, dokler ni knez preprosil Miriditov in Malisorov, da so inu prišli na pomoč. Bilo jih je okrog 1000. Napadalci so prodrli nato čez most, vstaši so se umaknili. Ko so prišle knezove čete do 300 m višine so jih napadli vstaši nenadoma od treh strani. Imeli so tudi dve strojni puški. Poraz je bil strahovit. Knezove čete niso vzdržale niti prvega napada. V besnem begu proseč preganjalce milosti so bežale v divjem begu proti mestu. Padali so pod vstaškimi meči in noži kot snopi. Ko so opazili v mestu ta divji beg knezovih čet je nastala v celem mestu strahovita zmešnjava. Zopet so mislili, da vdro vstaši v mesto. Toda tudi sedaj so se ustavili vstaši pred mestom. Najbolj boječi so se pokazali Italijani. Ti so zbežali iz mesta in so se vkrcali na laških ladjah. Trgovine so bile naenkrat zaprte, ves promet je bil ustavljen, mesto je postalo kot zakleto in sli šali so se le klici beguncev in kriki vstašev, ki so morili bežeče knezove čete. Položaj je bil strašen, poraz popoln. Knezove čete so bile popolnoma razbite. Miriditi in Malisori so se razpršili, kar jih niso pobili vstaši na begu. so jih zajeli v bližnjih gozdovih, kjer so jih uničili. Le malo se jih je rešilo v mesto. Ko so opazili v mestu beg Malisorov in Miriditov, so zastražili avstrijski in italijanski mornarji kneza in njegovo palačo, ker se je razširil glas, da hočejo vstaši vdreti v mesto in se polastiti pred vsem knezove palače in uieti kneza. To se sicer ni zgodilo, toda gotovo je, da vstaši ne bodo odnehali, dokler ne prepode kneza. Mesta samega nočejo uničiti. — Vstaši so imeli v tem boju jako malo izgub. Imajo komaj 20 mrtvih in nekaj čez 50 ranjencev.
DRAČ 17. (Kor.) Glasom zanesljivih vesti se bliža mestu Prek Bib Doda, ki pelje 2000 mož na pomoč mestu.
DRAČ 17. (Kor. — Ob 10.30 zvečer) >Agenzia Štefani« poroča: Pri tretjem napadu so bili udeleženi nekaj tisoč Miriditov pod poveljstvom Marka Giana in 500 Miriditov pod poveljstvom Ise Boljetinca. Neposredno pred odhodom so defilirali prvi pred Colettijem, Caciorijem in Bungi-jem. Bungi jih je tudi nagovoril. Dva bataljona sta korakala v zaključenih vrstah po cesti proti Šjaku do prvih višin, kjer "sta se razpostavila in poskrila po grmičevju. Dva topova so potisnili nekoliko naprej, na vsako stran ceste po enega in so jih namerili proti Rasbuiu. Ko so se Miriditi približali, so začeli vstaši silno streljati s puškami in z eno mitraljezo. Vdrli so z vseh višin in poskusili Miridite odbiti. Poskus se jim popolnoma posrečil. Miriditi popolnoma obkoljeni so se spustili v divji beg. Begali so kot brezumni in povsod so naletali na vstaše, ki so jih neusmiljeno klali. Nekateri so poskakali, ker niso dosegli mosta čez močvirje, v vodo, kjer so potonili vsi do zadnjega. Vstaši so jih kar pustili. Druge, katere so vstaši popolnoma obkolili, so vstaši do zadnjega moža pomorili. — Ob 12.30 je nastala v Draču silna panika, takrat so prišla prva poročila o strašnem porazu. Obenem se je razširila vest, da bodo vdrli vstaši v mesto in ga uničili. To vest so raznesli nekateri beguni, katerim se je posrečilo, da so ušli nožem vstaškim. Bili so popolnoma zbegani in so se zarili v prve okope pred mestom. En top so zaplenili vstaši nepoškodovan, drugega so razbili, ker je bil poškodovan. — Vstaši so podili Miridite do mesta, v mesto pa niso vdrli, ker to ni bilo niti v njihovem načrtu. Ostali so v ravnini, od koder so v močnih gručah napadali mesto. Očistili so vso okolico mesta in prepodili vse Miridite v mesto. Holandski častniki so postavili dva topova v obrambno črto, toda ta dva nista napravila vsta-šem nobene škode. Nagovarjali so Miridite k napadu na vstaše, toda Miriditi so odrekli in so izjavili, da ne gredo z mesta, ker bi šli v gotovo smrt, pač pa so pripravljeni braniti mesto. Zabarikadirali so se v mestu in se niso ganili. Knez jih je pozval ponovno, toda zaman. Število Miriditov, ki so padli, ni znano. Ranjencev so pripeljali v mesto čez 400. Ob 9 so začeli vsled prehitrega znamenja neke straže streljati na vsej obrambni črti. Tudi to-
povi so se oglasili. Toda končno se je pokazalo, da ni bilo pred utrdbami nobenega vstaša. Po 10 uri je zavladal v mestu popoln mir.
DRAČ 18. (Kor.) 17. opolnoči. »Agenzia Štefani« poroča: Ko je nastala popolna tema, je boj prenehal. V mesto donašajo neprestano ranjence, ki so bili ranjeni v bojih tik pred mestom. Mrliče puščajo na polju. V mestu so vse bolnišnice polne in morajo nastanjevati ranjence po privatnih hišah. Število ranjencev je ogromno.
RIM 18. (Izv.) »Giornale d'Italia« poroča iz DraČa: Vstaši so popolni gospodarji mesta, ker so je obkolili od vseh strani. Vendar pa vstaši mesta samega nočejo napasti, ker se boje komplikacij.
RIM 18. (Izv.) Miriditi in Malisori, ki se še nahajajo v mestu, so silno obupani. Vrgli so orožje proč in nočejo ničesar več slišati o kakem boju. Nad 150 jih je utonilo samo v močvirju pred Dračem, ko so divje bežali pred vstaši. Njih voditelja Isa Boljetinac in Marko Gioni sama sta si komaj rešila življenje. Oba izjavljata, da je postal položaj za mesto naravnost brezupen.
RIM 18. (Izv.) Bivši albanski ministrski predsednik Izmail Kemal bej izjavlja v »Tribuni«: Knez Viljem je bil strahovito ogoljufan. Krivda pade na njegove svetovalce in pa na nizozemske častnike, ki so se vtikali v politiko, mesto da bi skrbeli za organizacijo albanske armade. V Albaniji ne bo mogoče drugače napraviti red, kakor če jo okupirajo velevlasti.
DUNAJ 18. (Izv.) V oficijoznih krogih se avtentično zatrjuje, da je včerajšnjo katastrofo pr^d Dračem povzročila samo popolna strahopetnosi ?Acai«i0rov> ki so se uprli, češ da se nočejo bojevati naorej. Angleška vojna ladja je izkrcala danes* močen mornariški detašma, ki se je pridružil četam, ki varujejo poslaništva.
DRAČ 18. (Kor.) Po strahovitem porazu
knezovih čet in Miriditov na cesti proti Šjaku, po katerem so prodrli vstaši tik pred mesto je sklenil knez Viljem napasti višine Rasbul, ki tvorijo najvažnejšo stra-tegično točko. Po dolgem trudu je organiziral ta napad. Toda knezove čete, ki so prodrle skoro neovirano do srede višin so doživele strahovit poraz. Vstaši so iih nenadoma napadli in so jih pognali čez zadnji most preko močvirja pred mestom. Pri zadnjih utrdbah pred mestom so se vstaši vstavili in so se zakopali v rove Vpadli bi bili v mesto, toda bilo jih je premalo, ker se je udeležilo tega boja samo kakih 5—6000 vstašev. Ostali so ostali porazdeljeni v utrjenih mestih okrog Drača. Mesto za sedaj še ni v skrajni nevarnosti.
Vstaši se pogajajo.
DRAČ 17. (Kor.) Včeraj popoldne sta prišla v mesto dva vstaška posredovalca, ki pa sta se izkazala z anonimnimi izkaznicami. Bila sta zavrnjena. Povedala sta. da so izgubili vstaši v zadnjih bojih nad 700 mož. Število ranjencev ni znano. — Vstaši so pripravljeni za pogajanja, toda njihove zahteve so zahteve zmagovalcev.
DRAČ 17. Vladne čete nameravajo napasti višine Rasbulove. Rasbul je važna točka, ki nadvladuje z dobro artiljerijo vse mesto.	____
Griko-tA krizo.
Veliki izgredi v Brusi.
CARIGRAD 18. (Izv.) V mestu Brusi v Mali Aziji je prišlo danes do velikih grško-turških nemirov. Grki, ki imajo večino, so se polastili mesta in pretrgali vse zveze z zunanjim svetom. Mestni prefekt je zaprosil vojaštvo za pomoč. Na ulicah je prišlo do krvavih bojev. V Carigradu predvladuje v diplomatičnih krogih mnenje, da se bodo vsled tega incidenta sedaj odnošaji, ki so se že nekoliko z boljšali, zopet poostrili.
Napetost pojenjuje. PARIZ 18. (Izv.) V tukajšnjem zunanjem uradu presojajo danes položaj bolj optimistično in izjavljajo, da je napetost precej popustila. Turčija je že odgovorila na grško noto.
Turčija se opravičuje. CARIGRAD 17. (Kor.) Turška vlada je naročila vsem poslanikom v inozemstvu, da naj izroče kabinetom noto v kateri se poudarja, da je grška vlada raztrosila pretirane vesti o izseljevanju Grkov iz Alale Azije, da so te vesti tendencijozne in da je Turčija vporabila vsa sredstva, da ustavi grško izseljevanje. Če se hočejo tuje vlade prepričati o resničnosti te trditve, se lahko obrnejo naravnost na notranjega ministra Talaat bega (?) ki je vodil tozadevno preiskavo. (To je oni mož, ki je bil poslan v Malo Azijo, da preišče položaj Grkov v Mali Aziji, pred čegar očmi so Turki klali in masakrirali Grke in ki je poslal nato svoji vladi tako nedolžno poro-
čilo.) To noto je izročila turška vlada tudi vsem poslanikom v Carigradu.
CARIGRAD 18. (Kor.) Snoči izročena turška nota, katero je podpisal veliki vezir vsebuje v bistvu sledeče: Dejstva o turških preganjanjih, katera je sporočila grška vlada tujim silam, niso resnična. Res so se zgodile stvari, ki bi se ne smele, vendar pa se stvari niso dogajale tako, kakor se označujejo od grške strani. Ana-tolski prebivalci pravi ta nota tega, kar se jih dolži od grške strani niso niti zmožni. Turška vlada je odredila vse potrebno, da prenehajo tudi te nerednosti (?) ki so se že izvršile. Obenem pa pravi nota, da morajo tudi Turki veliko prestati pred Grki, ki jih povsod preganjajo in zasramujejo. — Danes se bodo sestali bržkone vsi tuji poslaniki v Carigradu in bodo sestavili odgovor na to turško noto.
Venizelos o grško - turški krizi.
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) »Az Est« pri-občuje interwiew svojega atenskega dopisnika z ministrskim predsednikom Veni-zelosom, ki je med drugim izjavil: Grške zahteve so strogo miroljubne. Grška 7 hteva samo, da napravi Turčija v M Aziji red. Izključeno je, da bi Grška provocirala vojno, od katere ne bi imela pričakovati nobene koristi.
Polzkosen atentat na car]a.
BERLIN 18. (Izv.) »Berliner Mittags-zeitung« poroča: Ko se je car Nikolaj po slavnostih, ki so se vršile v Kišinevu povodom odkritja spomenika carju Aleksandru II., vračal v Petrograd, so neznani anarhisti položili pri postaji Kazatin na železniško progo bombo, ki pa k sreči ni pravočasno eksplodirala. Oba dvorna vlaka sta nemoteno šla skozi postajo. Ko pa ie kmalu nato privozil navadni osebni vlak, je bomba nenadoma eksplodirala in prevrnila lokomotivo. Tudi več vozov je skočilo s tira. Cela vrsta oseb je bila težko oz. lahko ranjenih.
Važne izjave Sazonova.
BUKAREŠT 18. (Izv.) Ruski zunanji minister Sazonov izjavlja v listu »Victorul«, da je prišel na podlagi posvetovanj z ru-
inunskimi državniki do prepričanja, da v bodoče ne mere nobena stvar več motiti prijateljske odnošaje med Rusijo in Ruinu-nijo, kojih interesi so v vseh najvažnejših točkah popolnoma identični. Glede grško -turškega konflikta je izjavil Sazonov, da nudi konflikt povod za resno vznemirjenje in to zlasti za Rusijo in Rumunijo, kojih skupni gospodarski interesi so ogroženi. Dvomi, da bi se Bolgarska v slučaju grško-turške vojne vmešavala v vojno. Glede Albanije upa, da se posreči napraviti red, sicer postane dežela lahko strašna nevarnost za evropski mir.
Prestolni nagovor romunskega kralja Karla.
BUKAREŠT 18. (Kor.) Danes opoldne je otvoril kralj Kari zbornico s sledečim nagovorom: Prepričan sem, da boste izvršili veliko delo revizijo ustave ugodno in v korist celemu narodu. S tem delom bo zagotovljen državi dolgotrajni mir in podana prilika mirnega in zdravega vsestranskega razvoja. V znamenju socijalne harmonije se snidemo po tem delil v jeseni k novem zasedanju. V tem trenutku, ko se ;otevate tako važnega posla ugotovljam s posebnim zadovoljstvom, da živimo v najboljših odnošajih z vsemi državami in da smo veliko pripomogli za utrditev splošnega miru. Zvesti načelu mirovne politike bomo vedno gledali na to, da ohranimo ravnotežje na Balkanu in bomo ostali v tem oziru v zvezi z onimi, ki žele in streme po evropskem miru. Obisk ruskega carja z rodbino nam dokazuje, poleg tega, da mi je izkazoval car vedno veliko prijaznost in naklonjenost osebno in kot zastopniku države, visoko in velikega vpoštevanja vredno stališče, katero si je pridobila Romunska s svojo previdno politiko ne samo pri našem mogočnem sosedu marveč tudi v celi Evropi. Ta obisk je tudi merilo, po katerem lahko vemo, kako visoko ceni rusko carstvo našo miroljubno politiko in utrjuje obenem naše bratstvo iz 1. 1877 ter utrjuje naše bratske in prijateljske odnošaje z Rusijo. Kraljev nagovor je vzbudil v zbornici veliko zanimanje in splošno hrupno odobravanje.
Dr. Wilffan razkrinkal protiučiteljske mahinacije. — Za Kmetijska
družbo. — Braidottšjeva besnost. — Župan izrekel obžalovanje.
Župan je otvoril sejo ob 8 zvečer. Besedo je dobil prvi svet. N i c o 1 a o, ki je predlagal, naj se za čiščenje šol poviša postavka od 40.000 na 55.000 K. — Sprejel se je povišek za 10.000 K.
Pri točki »nabava in poprava pohištva« je predlagal svet. N i c o 1 a o povišek od 10.990 K na 15.000 K. Posebno za nove klopi ainerikanskega sistema. — Odbito.
Pri točki »razsvetljava in kurjava« je svet. N i ć o 1 a o grajal slabo razsvetljavo in nezadostno kurjavo, ter je naglašal potrebo zadostnih kepelji v šolah.
Pri točki »šolske statistike« je vprašal svet. dr. W i 1 f a n, kaj je z njegovim svojedobnim priporočilom, da bi biii učenci statistično razdeljeni tudi po narodnosti.
Asesor N o v a k je omenjal poročilo šolske komisije o sistemizaciji novih mest na šolah v mestu in okolici že s pričetkom šolskega leta. Zahteval je takojšnjo razpravo. Umaknil pa je svoj predlog, ko je župan obljubil, da stavi stvar na dnevni red takoj po proračunski razpravi prihodnji teden.
Precej dolga razprava se je vnela o navadi, da šolski sluge prodajajo šolske potrebščine in tudi jedila. To da slabo ino-ralično vpliva na učence, a tudi sluge ne vrše svoje naloge, ker so s svojo mislijo med šolo in »botego«. Tudi ni prav, da se s tem dela konkurenca raznim razproda-jalcem teh predmetov. To naj se odpravi, a šolskim slugam naj se zboljša položaj s tem, da se pomaknejo v višji plačni razred. Tudi naj se jim ne poverja čiščenje, temveč le nadzorstvo nad njim.
Svet. Camillo Ara se je izrekel zato, da naj se prodaja omeji samo na kruh in najpotrebnejše šolske stvari.
Svet. N i c o 1 a o je grajal, da se imenovanja učiteljev vrše samo enkrat na leto, ker to je krivično. Vršila narj bi se vsaj dvakrat na leto. Tudi razpisi natečajev naj bi bili jasnejši, da bi se vedelo, koliko mest je razpisanih in na katerih šolah.
Svet. dr. \V i 1 f a n je naglašal, da že zopet manjka postavka za slovenske šole v mestu. To je krivično. Če daje občina podporo »Legi«, ki ustanovlja italijanske šole v mešanih in celo tudi v pretežno slovenskih krajih, potem je velika krivica, če ista občina ne da potrebnih šol za lastne meščane slovenske narodnosti, ki imajo toliko otrok, da so zavodi CMD prenapol-
njeni in da že celo nova palača pri Sv. Jakobu postaja pretesna. Šola na Acciue-dottu pa je že tako prenaplnjena, da je to že skoraj nedopustno. Kajti dogaja se, da otrokom prihaja slabo. Potreba je tako jasna, da se jo more odklanjati le iz razlogov nacijonalne politike. Razlogi, ki so ob sedanjih razmerah naravnost nevzdr-žljivi. Ne stavlja nobenega predloga, ampak porablja le priliko, da opozori občino na nje naieiementarnejšo dolžnost nasproti velikemu delu prebivalstva.
Svet. F e r 1 u g a je predlagal, naj bi se v proračun za 1. 1915. postavila ustanovitev dveh otroških vrtcev in enega rikrea-torija v okolici s slovenskim učnim jezikom in je predlagal, naj se stvar izroči odseku. — Sprejeto.
Svet. Ni col a o je govoril o nedostat-kih v šolskih vrtcih in o krivici, ki se je baje dogodila nadzorniku Bonanu.
Svet. Camillo Ara je pojasnjeval, da otroški vrtci tedaj niso odgovarjali, a ne-dostatek da je bil v učiteljstvu. Uvede se nov, moderen sistem, ki se je že izborno obnesel na Greti.
Svet. F i a m i n je v pokritje troškov za te reforme predlagal, naj se pod naslovom »razno« postavi v proračun 2000 K. — Sprejeto.
Pri točki »telovadnice« je svet. W i I-fan grajal, da se telovadba ne kultivira čudi v okoliških šolah. Izgovor, da so okoliški otroci itak na zraku in da lahko skačejo, ne velja. Telovadba ni surogat za dober zrak, ampak nje namen je, da se izguba, ki jo trpe otroci v šolski sobi, nadomesti po rednem gibanju. Telovadba daje šele regularen, sistematičen organski telesni razvoj. Predlaga torej, naj šolska komisija razmišlja o tem, da se uvede telovadba tudi v okoiičanske šole.
Pri točki »zavod za gluhoneme« je naglašal svet. Camiilo Ara, da ne gre, kakor bi hoteli nekateri, da bi gluhoneme otroke pošiljali v druge pokrajine, to že ne radi rodbinskih razmer.
K točki »večerne šole« predlaga kura-torij rikreatorijev, da bi se taki zavodi osnovali tudi za ženske. Šolska komisija in mestni odbor sta za to; finančna komisija pa proti. Priporočata svet. D' Osmo in Ang. Ara. Poslednji je priporočal, naj bi eksekutiva nekoliko študirala zakon o varstvu žensk na ulicah. (Svet. dr W i
Stran KI.
»EDINOST« št 136.
V Trstu, dne 19. Junija 1914.
f an: »Tu, tu bi bila vaša dolžnost, altro- I Svet. B u d i n i c h je izreke! zahvalo che »Lesa Nazicnale«!«)	vsem. ki so pripomogli do ustanovitve
Svet. F i a m i n je reflektira! na pritož- šole strojnikov, spojene z akademijo, be svet. N i c o i a o, češ, da šolska vod- ! Svet. P u e c h e r in P i 11 o n i sta se stva pošiljajo šolski komisiji tajna poro- izrekla proti, ker že preprost človeški ra-
čila. Ce bi bilo lo res, bi bila zloraba, ki ni v soglasju ne s časom ne z mišljenjem te večine. (Klici: »So, ali niso!«)
Asesor Novak: »Lena kvalifikacijskih tabelah, ki so šolski komisiji odprte.«
Svet. dr. Wilfan: »Tu moram za svojo osebo izpovedati res krivdo! Drugi naj store, kar hočejo! Člen komisije sem in priznati moram, da se je v sejah tuđ! razpravljalo o poročilih, ki niso bila na kvalifikacijskih tabelah! (Burni klici med socijalisti: »Ali čujete!«) Da nisem oporekal že tedaj, bil je vzrok v neki komoditeti in v mnenju, da je to stara navada. To krivdo odkrito izpovedujem. Obenem pa stavljam predlog, naj šolska komisija začne takoj študirati, kako bi se določbe službene pragmatike za državne uslužbence uvedle tudi za naše občinske uslužbence. (Svet. Nicolao: »To so fakta!«) — Predlog dr. \Vilfanov sprejet.
Do tu so bile razprave precej mirne in dostojne. Vreme pa se je temeljito izpre-menilo, ko je svet. dr. Just P e r t o t začel govoriti, kaka krivica na škodo Slovencev se namerava z rikreatorijem v Roja-nu. Ta rikreatorij je namenjen za slovenske otroke. (Burno oporekanje. — Svet. dr. \Vilfan: »Za volitve!« — Ponoven hrup.) Dr. Pertot je predlagal, naj se poleg že določenih učiteljev imenujeta tudi dva slovenska učitelja, kar bi povzročilo le majhen trošek kakili 5000 K. Saj tudi dobrotnica, ki je omogočila ustanovitev tega zavoda gotovo ni imela namena, da bi ta institucija služila za raznarodovanje. Določil naj bi se torej turnus, dva oddelka, ki naj bi se vrstila. (Glasen in porogljiv smeh med večino.) Dr. Pertot, skoraj kri-čaje: »Nič se ne smejte, ker ni težav, samo hoteti je treba!« Tudi nedelje naj bi se vrstile. Ena naj bi bila za Slovence, druga za Italijane. Priporoča to toplo, da se tej ustanovi odvzame tisti odijozni, izzivajoči karakter. Seveda bi bilo umestneje, če bi priporočal direktno slovenski rikreatorij, toda hoče biti zmeren in se zadovoljuje s takim provizorijem za nekaj let.
Svet. D' O s m o je odgovarjal zafrklji-vo in žaljivo, češ, da hoče dr. Pertot le zanašati konfuzijo. Tu ni govora o nikaki politiki, saj sprejemamo tudi slovenske otroke z odprtimi rokami! (Buren smeh med Slovenci: »Saj v tem je ravno politika!« — Dališe razburjeno prerekanje med Slovenci in večino.)
Svet. dr. W i 1 f a n noče protestirati proti načinu, kakor je govoril svet. D* Osmo. To je stvar okusa. Ce bi se vmislili v naš položaj, bi morali priznati, da te stvari ni mogoče rešiti tako. Kajti za to, kar naj se vrši v rikreatorijih, je treba vendar jezika. Tu sc ne more delovati samo z znamenji. Učitelji morajo vendar govoriti. In smešna je bila opazka, da saj slovenski otroci morejo delati svoje skoke po slovensko. Razvrstitev, kakor jo predlaga dr. Pertot, je enostavna, je pametna. Tega vendar ne boste tajili, da ni Slovencev v Rojanu, saj vendar vzdržujete tam slovensko ljudsko šolo. Dr. Per-totov predlog ne zahteva primerne kompenzacije za tistih 80.000 K. ki jih trošite za laške rikreatorje. Predlaganih 5000 K naj bi bilo le majhno zadoščenje.
Svet. N i c o 1 a o je izjavil, da s svojega socialističnega stališča ne more glasovati za dr. Pertotov predlog, pač pa bi glasoval za samostojen slovenski rikreatorij. — Za dr. Pertotov predlog so glasovali samo Slovenci.
Nato je bilo sprejetih brez debate več posameznih postavk, kakor »muzej« itd.
Pri točki »prispevki za državne šole« je govoril svet. B u d i n i c h o navtični šoli in nje razvoju ter je priporočal primerne reforme.
Svet. dr. Wilfan: Za obrtno šolo je postavljena v proračun svota 49.030 K. Ali tudi okolica bi potrebovala take šole. V sedanjih časih se ne morejo vsi posvečati poljedelstvu, temveč se jim mora dati možnost, da se izobrazijo za obrtne stroke. Seveda bi morala biti šola s slovenskim učnim jezikom. Porablja to priliko za konstatacijo, da je namen občine le zanemarjanje slovenskega prebivalstva. (Mrmranje.)
P O D L I S T E K.
Rdeči mlin.
Roman. - Spisal Xavier de Montčpin.
Prijel je zdravnika za roko in jecljal s skoraj ugaslim glasom:
—	Saj jo rešite, kaj ne da?
—	L'pam, gospod marki, — je odgovoril zdravnik, ki so se mu ludi lesketale solze v očeh. — Nevarnost je velika, to vam priznavam; upam pa v božjo pravičnost, in če bi bilo tudi treba čudeža, da bi se rešila ta plemenita žena, bi vendar še ne dvomiL
X.
Orgija. — Liseronova častihlepnosL
Ko je Lascars smuknil iz parka skozi ona vrata v ograji in zaprl vrata za seboj, je nekoliko postal, da bi prišel zopet do sape, kajti hitri tek ga je zelo utrudil, in nevarnosti se mu tudi ni bilo več bati.
Ogenj v ledenici je razširjal daleč naokoli svoj rdeči odsev, ki je v vedno me-njajočih se refleksih igral po deblih prastarega drevja in bližnji okolici.
Baron si je mel roke in na njegovem obrazu se je kazal radosten izraz.
—	Res je, — je dejal sam pri sebi, — da sem bil zelo nehvaležen, ko sem se pritoževal zoper svojo zvezdo. Nikdar še ni bila nobenemu človeku sreča tako na-
zum govori, da bi taka šola morala biti -spojena z obrtno šolo.
Pri točki »prispevki za razne svrhe pouka in vzgoje« je prišlo do hudih eksplozij. Z ozirom na podpore, ki jih dobiva laška kmetijska družba »Agraria«, je naglašal svet. dr. W i I f a n, da obstoji tu tudi »Tržaška kmetijska družba« (Bučen smeh. Vskfiki, ker je govornik navedel slovensko ime.) Dr. W i 1 f a n z vzvišenim glasom: »Vsaj tu bi morali biti resni, kjer gre za gospodarske koristi! Naša kmetijska družba je potrosila nad 29.000 K v prospeh poljedelstva!« — Govornik je navajal posamične številke in panoge, ki jih pospešuje družba. To niso stroški ne za nacionalizem, ne za kak napad na tisti vaš narodni značaj! Vlada sama pripoznava vrednost naše družbe, s tem, da jo podpira in da jo je vpisala v registre kakor enakovredno z drugimi kmetijskimi družbami. To sodbo vlade morate respektirati, ker je tudi vaši družbi veliko na tem, kako vlada ceni nje delo. Našo družbo priznava torej najkompetentnejši faktor, poljedelsko ministrstvo; oni faktor pa, ki bi jo prvi moral upoštevati, jo hoče ignorirati. Imejte le povsod svoje politične tendence, ali neka meja mora biti vendarle, ko naj se kaže skupnost te občine. V naši družbi so možje, ki poznajo potrebe okolice, a njihov tesni kontakt z ljudstvom prihaja odtod, ker govore žnjim v materinem jeziku. Vsi elementi so tu za uspešno delo, in če bi ne bilo realne potrebe, bi se naša družba ne bila ustanovila. Na čelu jej stoji že 20 let mož, ki mu ne morete očitati narodne ekstremnosti. To je g. Ivan Goriup. Ne bi se žrtvoval toliko časa, ko bi ne imel zavesti, da koristi kmetom okolice. Ne izgovarjajte se na svojo »Agrario«. Sta pač tu dva organa, ki moreta oba plodonosno delovati. Noče soditi o delovanju »Agrarie«. Gotovo pa je ovira, nedostatek v razliki narodnosti. Zemljišče »Agrarie« pri Sv. Mar. Magdaleni je napravilo nanj najne-godnejši vtisk, ker je nekultivirano. Naša družba se more v vsakem pogledu meriti z laško. Subvencija ne bi pomenjala le materijalne podpore, temveč tudi moralno pobudo. Ne predlaga toliko, kolikor je v proračunu za »Agrario« (14.470 K), ampak le dotacijo 2400 K. Apelira toplo na občino, naj stori svojo dolžnost.
Svet. S a m a s a je obširno slavil »Agrario« in opravičeval, zakaj ni tisto zemljišče kultivirano. Ne ve, če je potrebna konkurenca obeh družeb, ali njihova ima vsekakor prednost, ker obstoji že 55 let. Sploh pa to ni nikaka družba, temveč le urad, ki deli koristi. Tu pa je pal v hudo kontradikcijo: najprej je trdil, da kmetje povsod razumejo italijanski in da jih prijazno sprejemajo, potem pa. da jim nasprotujejo, da so jim celo neki vzorni travnik razdejali in potrgali žice, da so opustošili pogozdovalne nasade, a to zato, ker jim naša kmetijska družba nasprotuje. Ce bi občina podelila podporo, bi delala konkurenco sama sebi.
Svet. dr. W i 1 f a n je izjavil, da je takoj rekel, da ne ve, kdo je kriv, da ono zemljišče ni kultivirano. Povedal je le, kak vtis je napravilo nanj. Ce bi naša družba res delala grdo konkurenco in škodo, bi bilo to obsojanja vredno. Potem je treba pomisliti, da je okoličan človek, ki sledi impulzom. Vaša družba posluje v italijanskem jeziku. To odgovarja morda politiki, ne pa njenim svrham (Svet. P i 11 o-n i : »Za volitve pa znajo večkrat slovenski!«) Ce naši okoličani znajo kaj italijanski, to ne dokazuje nič. Pri »Agrariji« je nedostatek ali v organizaciji, ali pa v ljudeh, ki jo vodijo. Ni prave volje v njih. O kakem nasprotstvu ni govora, ker naša Družba se ne peča s politiko. Ce so se naši ljudje kje uprli, je treba vedeti, v kaki zvezi se je zgodilo to. Naši ljudje vendar ne morejo zaradi kakega posameznega zemljišča žrtvovati velikih svojih interesov. (Vprašanje lastništva pašnikov.) Kar
se tiče murv.....(Tu je poskočil pokon-
cu kakor besen svet. Braidotti, zaprl z ropotom svoj pult, pobral svoje spise in drvel iz dvorane, kričeč: »IT tempo di fi-niria!«)
Tedaj je pa poskočil tudi svet. dr. W i 1-
klonjena kakor meni. Sedaj sem svoboden in gospodar svoje bodočnosti . . . . Uboga markiza misli, da sem se spekel v ledenici, in prisegel bi, da ni potočila za menoj niti ene solze. Sedaj je že vdrugič vdova živega soproga. Tristo vragov zelenih! V lepih sanjah se bo zibala, toda gorje jej, ko se prebudi iz njih!
Lascars je s porogljivim in obenem grozečim izrazom v licu dvignil svojo roko proti portmarlyjskemu gradu. Nato pa je, ne da bi posebno hitel, odšel po položnem obrežju nizdol ter krenil, prepričan, da roparskih čolnov ne najde več ob obrežju, proti Bas Prunetu.
Prišedši do krčme »k predrznemu piškurju«, se je ustavil.
Vrata in vetrnice rdeče krčme so bile skrbo zaprte. Niti najmanjši žarek luči n» prihajal skozi razpoke.
— Sauvageon spi spanje pravičnega, — je dejal Lascars smeje sam pri sebi. — Ali naj ga zbudim? Cemu? Vest bi me pekla, ko bi ga motil v spanju, po katerem dobiva tako lepo okrogel trebušček!
Baron je stopil čez cesto, skočil v čoln, ki je bil privezan ob bregu, za vesli in po-veslal čez reko proti rdečem mlinu.
Na podlagi stroge disciplinarne odredbe, ki jo je Joel Macquart izdal za roparsko tolpo, ki jej je bil poglavar, je vsako noč stala na zgornji stopnjici nad pristaniščem straža, ki se je menjavala vsaki dve uri in je imela nalog, da takoj javi, če bi se pri-
f a n kakor razjarjen lev in zaklical s otentorskim glasom: »Torej niti gospodarskih koristi svojih volilcev ne smem braniti!« — V najhujšem razburjenju Je hotel oditi z dvorane, a župan ga je lepo prosil, na) sa povrne in na) konča svo) lovor.
Župan |e izrekel svoje obžalovanje na tem, kar se je zgocHfo.
Večina je bila konsternirana, molčala je, kakor grob, in še tisti, ki so hoteli slediti Braidottiju, so se zopet poparjeno vsedli. Le zato, da ne napravi afronta županu, se je dr. VVilfan vrnil ter je s par besedami in s tresočim glasom zaključil svoj govor. — Podpora »Agrariji« je bila sklenjena, dr. WiIfanov predlog pa je bil odbit. Glasovali so zanj le Slovenci in socijalisti.
Župan je zaključil sejo in svetovalci so se razšli v burnih razgovorih.
Dnevne vesti.
Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo slede orijentskih železnic. »Srbska kore-spodenca« zatrja — v nasprotstvu z drugimi glasovi, ki trde, da se more govoriti še le o nekem zbližanju obeh strank —, da so pogajanja glede odkupa orijentskih železnic dovršena. Prava odkupnina znaša 36^2 milijona dinarjev. Poleg teh dobi družba še okolo 5V2 milijona, tako, da bo skupna odkupnina iznašala 42 Mi milijona. Onih 5V2 milijona dobi družba za koncesijo, ki jo je dobila še od turške vlade, za dogradnjo črte Skoplje-Gostivar in za odpadek na dohodkih v času, odkar je srbska železniška uprava prevzela eksploatacijo obeh črt družbe, in slednjič za razne škode v času vojne, za izvršene vojaške transporte, za slučajno uničeno blago in podobno. Toda vse te zahteve, ki jih stavlja družba in ki jih ima poravnati srbska država, mora družba doku-mentarično dokazati in potem še le se izvrši izplačilo. Sedaj se vrše pogajanja z Avstro-Ogrsko vlado glede tistih gospo-darsko-političnih, tarifaričnih in obrat-in obratno-političnih zahtev, ki jih stavlja monarhija do Srbije, da privoli v odkup orijentskih železnic po srbski državi. V ta namen je dospel v Belgrad srbski poslanik na Dunaju dr. Jovan Jovanović ter je tozadevno konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem in ministrom za javne gradbe Jovanovičem, na kar se poda zopet na Dunaj, da nadaljuje pogajanja z avstro-ogrsko vlado. »Straža« pa nagla-ša, da daja ohranitev Pašićevega kabineta na državnem krmilu najbolje jamstvo za skorajšnjo in t» ff* povoljno rešitev vprašanja orijentskih železnic, ker je to PaSiC pozitivno obljubil, a je znano, da ni radodaren z izrecnimi obljubami.
Minister Porumbaro o carjevem obisku v Konstanci. Po odhodu carja iz Kon-stance, se je vršila takoj seja rumunske-ga ministrskega sveta, ki ji pripisujejo veliko politično važnost. Zunanji minister Porumbaro je po seji izjavil nekemu poročevalcu: Carjev obisk v Konstanci je znamenje odobravanja rumunske politike tekom balkanske krize, obenem pa tudi znamenje srečne inspiracije ruske politike. Vse se je posrečilo, kar je sklenila bu-kareška mirovna konferenca. S sedanjim posetom carja pa je postalo naše mirovno delo ne samo nerazrušljivo, ampak se je še bolj ojačilo.
Bolgarsko posojilo. V nekem dopisu iz Sofije je rečeno, da so zahteve Nemčije za dovolitev posojila Bolgarski zato poslednjo nesprejemljive in gredo sedaj prizadevanja za tem, da bi se te zahteve skrčile. Od strani Francije se je namignilo Bolgarski, da bi utegnila dobiti tam posojilo, ako bi se hotela odreči sedanji pustolovski politiki.
Glasovi o pomorski konvenciji med Anglijo in Rusijo. »The Nation« piše, da bi v slučaju, če bi faktično prišlo do rusko -angleške mornariške konvencije, to pomenilo toliko, kakor da je tripleententa pripravljena ugoditi želji Rusije, da dobi sloboden prehod skozi Dardanele in nastopi s svojim črnemorskim vojnim bro-
dovjem kot pomorska sila v Sredozemskem morju. Toda do rusko - angleške mornariške konvencije še ne bo prišlo tako kmalu, ker je to protivno interesom Francije in Anglije. Niti Anglija niti Francija ne morete v tem pogledu zadovoljiti Rusijo, ker bi Rusija na čelu malih balkanskih slovanskih držav pričela potem tudi v Sredozemskem morju z Avstriji sovražno politiko.
Ruske utrdbe ob švedski meji. Švedski listi poročajo iz Helsingsforsa. da namerava zgraditi Rusija ob švedski meji celo vrsto novih utrdb in manjših trdnjav. Pri Bjorneborgi in Bratestadu so že pričeli graditi močne utrdbe. Pri Tomea, tik ob švedski meji so napravili Rusi dve veliki utrdbi, na katere postavijo močne baterije. Sploh se hoče Rusija ob švedski meji za vsak slučaj dobro zavarovati hrbet.
Javen nastop SOKOLA pil S«. Jakoba bo v nedeljo 21. t m. ob 4 popoldne. Po nastopa velika ljudska veselica.
bližal kak sumljiv čoln, ki bi hotel pristati tamkaj.
Lascars je priveslal skozi stebrovje pred pristanom. Dospel je do stopnjic, ne da bi se bil oglasil klic: »Kdo je«?
Lascars se je prav tako začudil kakor tudi razjezil zaradi preziranja te odredbe, ko je stopil po stopnjicah navzgor. Namenil se je, da bo zanikrnega stražnika, ki je gotovo zaspal, kaznoval kar najobčut-neje. Toda prepričal se je kmalu, da sploh ni bilo vrh stopnjic nikake straže.
Istočasno pa je začul hrup in krik, petje, psovke in kletve, ki so prihajale iz rdečega mlina. V tem hrupu pa je bilo čuti, kakor bi tolkli s kozarci po mizi in kakor bi udarjale steklenice druga ob drugo.
—	Kaj se pa dogaja tu? — se je vprašal Lascars.
—	Ali je mogoče, da so ti lopovi izbrali prav tisto noč, ko so strahopetno zapustili svojega poglavarja v ujetništvu, da uganjajo svoje orgije? Ootovo ne more nihče med njimi vedeti, da sem zopet svoboden.
Radoveden, koliko so resnične njegove slutnje, je šel baron okoli poslopja in je tamkaj splezal po razkopanem zidu in s pomočjo po zidu se spenjajoče divje trte do okna one velike sobe, v kateri so se prej nahajale razne mlinske priprave in kjer so roparji imeli sedaj svojo obednico in spalnico.
(Dalje.)
Domače vest!,
Visoki gostje. Včeraj zjutraj so dospeli v Trst egipčanski Kedive s pet osebami spremstva, tajnik holandskega poslaništva na Dunaju, Van Naerama pl. With in stotnik Thompson, brat v Draču padlega polkovnika Thompsona. Poslednja dva sta dospela v Trst, da tu sprejmeta krsto truplom pokojnega, v Draču padlega polkovnika Thomsona, ki se prepelje v domovino.
Zakaj ne povedo?! »Edinost« poroča, da se je državni poslanec dr. Rybar mudil na Dunaju in da je interveniral v raznih važnih stvareh. Zakaj pa ne povedo, katere važne stvari so bile to?! Tako je apostrofiral neki tržaški Slovenec prijatelja. Vzemimo stvar od mile je strani in mislimo si, da ni tu tisti nagovor k nagajivo-sti in zabadanju, ampak da se pojavlja tu le — najivnost, ki nima nikakega razumevanja za zahteve in potrebe taktike. Ali, ker je ta — recimo — slabost, ki je precej razširjena med našimi ljudmi, ob enem tudi škodljiva, ker često tudi brez slabega namena razširja neko nezadovoljstvo in neugodno razpoloženje, treba sedaj pa sedaj nastopati proti njej s svarilno besedo. Naši ljudje naj bi že enkrat razumeli, da se z razobešenjem na veliki zvon in nabijanju ob boben neredko škoduje stvari, ki se jo hoče doseči, ako se je celo ne prepreča, oziroma, se opozarja nasprotnika da jo more potem on preprečiti!! Postulat previdne in pametne politike je, da ne razkrivaš nasprotniku svojih kart in da mu predčasno in v neumestnem trenotku ne ovajaš svojih namenov! To je a-b-c politične umetnosti, brez katere ne more biti političnih vspehov. Naj ne mislijo naši ljudje, da politiškega voditelja, ako ne razglaša hitro somišljenikom, kaj, kako in zakaj je kaj storil, morda vodijo kaki zavrat-ni, ali morda celo nečedni nameni, ali pa omalovaževanje javnosti!!! Ne, često mora molčati v interesu stvari. Da pa naši voditelji nič ne skrivajo, ako to ni potrebno, je v gornjem konkretnem slučaju poučila onega radovedneža ravno včerajšnja tozadevna brzojavka z Dunaja, ki je — ne vemo pa, ali popolnoma, ali le deloma
—	ustregla njegovi radovednosti. Je pač tako dragi rojaki! Smemo zahtevati od svojih zastopnikov računa o njihovem delu in njegovem vspehu, ne moremo pa jim predpisovati poti in načinov, po katerih naj pridejo do cilja! Izbero sredstev, to je: taktiko moramo prepuščati njim! Tu treba zaupanja. To je kardinalni pogoj za vspe-šno politično delo in borbo. Čim pa zahtevamo, naj nam, in stem tudi sovražniku, predčasno razkrivajo karte, kažemo le, da smo politično — nezreli, da nimamo smisla za tisti komplicirani mehanizem, ki mu pravimo politika! Evo, to je naš odgovor na tisti »zakaj« gori omenjenega rojaka!
Laška pravičnost. V včerajšnji številki smo že govorili o govoru poslanca Mor-purga v laškem parlamentu, kjer je priporočal razne nove dobrote za beneške Slovence, da bi bili tem budnejša in tem zanesljivejša straža velike Italije ob laško-avstrijski meji. Med raznimi dobrotami, s katerimi naj bi laška vlada oblagodarila beneške Slovence, naj bi bile med drugimi: »ljudske knjižnice, fakultativne šole v bolj obljudenih krajih in zmanjšanje števila šolskih otrok v nekaterih razredih, da bi bil uspešnejši pouk v jeziku, ki ni domači jezik učencev!« — Torej kaj je največja dobrota, ki naj jo da italijanska vlada beneškim Slovencem? Največja dobrota naj bi bil — uspešen pouk v jeziku, ki ni domači jezik šolskih otrok, torej za slovenske otroke pouk v italijanskem jeziku. Največja dobrota za slovenske otroke naj bi bilo to, da bi jim iztrgali iz mladih src ljubezen do njihovega domačega, materinega, slovenskega jezika, da bi jih pojani-čarili, da bi jih pretvorili iz Slovencev v Italijane! Rop slovenskih duš naj bi bila največja dobrota za beneške Slovence!
—	Resnica je, da ni navdušenejših laških državljanov nego so beneški Slovenci, ki niti čuti nočejo o Avstriji, in to vkljub temu, da vidijo lahko vsak dan, kako se nam Slovencem na tej strani Iaško-avstrijske meje vendar godi vsaj v nekaterih ozirih znatno bolje, nego njim. Vzlic temu pa pazi italijanska vlada z neko naravnost mrzlično napetostjo na vsak slovensko narodni pojav med beneškimi Slovenci ter prepoveduje in zaplenja vse, kar je le količkaj v zvezi z nami na tej strani. Slovensko časopisje le s težavo prihaja med beneške Slovence in slovenska knjiga je zelo redka med njimi, izvzemši kak molitvenik. Saj so svoj čas celo zaplenili knjige družbe sv. Mohorja, ker je bila med njimi tudi knjiga »Naš cesar«. — In ista italijanska vlada, ki postopa na tako krut nečloveški način s svojimi slovenskimi podaniki, ista vlada se drzne potem še vmešavati v avstrijske notranje stvari in zahtevati za avstrijske podanike laške narodnosti nekake privilegije, nekake pred-
pravice nad drugimi avstrijskimi narodi! Pa vstajajo v laškem parlamentu poslanci ter bljujejo ognj in žveplo na avstrijsko vlado, če ne izpolnjuje vsake želje avstrijskih Italijanov in če prizna n. pr. nam Slovencem kako pravico, vsled katere se čuti prizadeta laška samogoltnost! Vprašamo le, kak vihar bi nastal po vsej Italiji, ko bi vstal v avstrijskem parlamentu naš slovenski poslanec in zahteval od avstrijske vlade, naj energično posreduje v Rimu, da da italijanska vlada beneškim Slovencem slovenske šole in uredi zanje v svojih uradih slovensko uradovanje! To bi bilo krika in vika in razburjanja in za-ziganja avstrijskih zastav: a ubogi beneškii SIovenci bi se že v istem trenotku vkljub vsej svoji navdušenosti za mater Italijo in njenega kralja prelevili v same zločinske veleizdajalce! Razni di San Gi uliani in Avarne bi si zbrusili pete od samega intervencijskega tekanja. Bognedaj pa, da bi se kakemu tržaškemu laškemu iredentovcu skrivil s strani avstrijske vlade le en sam las: vsa Italija bi bila v ognju! — Taka je laška pravičnost, taka je morala laške javnosti — v Italiji in pri nas: prava sramota za tisto dvatisočletno kulturo, s katero se tako zelo ponašajo!
»Piccolo« — uradni list! Bilo je zadnje dni, ko je počila velika vodovodna cev in je ostal velik del mesta ves dan brez vode. Brez vode je ostala tudi slovenska šola 11a Acquedottu. Dan je bil precej vroč in nekaterim otrokom je postalo v šoli slabo, vode pa nič in nihče ni tudi vedel, kam naj bi skočili po vodo, da bi pomagali ubogim otrokom. Tedaj se je eden učiteljev telefoničnim potom obrnil na ravnateljstvo vodovoda in se pritožil, da ravnateljstvo ni naznanilo šolskemu vodstvu, da vodovod ne bo deloval čez dan in da sploh ni bilo to objavljeno v uradnem listu. Uradnik vodovodnega ravnateljstva pajp odgovoril, da je bilo vse pravilno razglašeno. Učitelj je vprašal, kje, ko vendar ni bilo v uradnem listu ni črkice o vsej stvari. Uradnik je odgovoril, da je bilo razglašeno v — »Piccolu«. Učitelj: »Ali je za vas »Piccolo« uradni list?« — Uradnik: »Da, za nas je »Piccolo« uradni list!« — Šele tedaj ko ga je učitelj začel trdo prijemati zaradi te trditve in mu očitati, kako krivico dela na ta način vodovodno ravnateljstvo velikemu delu tržaškega prebivalstva in kake nesreče bi se mogle zgoditi po šolah, ki niso uradno obveščene o takih nezgodah, tedaj šele je minila predrznost onega uradnika in se je začel nekako opravičevati. — Pa je res lepa ta! Največja nesreča se lahko zgodi na naših šolah in tudi drugih zavodih zaradi take brezprimerne nemarnosti vodovodnega ravnateljstva, ki pa še poleg tega v tako resnih stvareh uganja svojo šovinistično laško-kamoraško politiko tako daleč, dn proglaša oni list, od katerega se inora z gnusom obračati skoraj tretjina vsega ti žaškega prebivalstva, za uradni list, ki naj služi za objave stvari, ki so velevažne vse prebivalstvo. »Piccolo«, ki na naj nt sramnejši način napada in blati nas Slovence, naj bi bil list, v katerem naj bi javni zavodi in naprave razglašale vsemi' prebivalstvu namenjene ukrepe in odre be! Ne, taka predrznost je pa preveč! P zivljamo torej naše občinske svetovalce, naj sedaj ob priliki proračunske razprave v mestnem občinskem svetu posvete tudi tej stvari svojo pozornost ir povedo ra\ nateljstvu vodovoda, da si slovensko prebivalstvo odločno prepoveduje uganjanje take, življenje naše šolske dece ogrr joče strankarske politike!
Predavanje dr. Vladlmlrja Zagorskega v Trstu. Prihodnji teden bo predaval v »Slovanski Čitalnici« v Trstu znani odlični jugoslovanski rodoljub in publicist dr. Vladimir Zagorski iz Pariza, o temi »Francoska žena«. Dr. Zagorski je sedaj na turneji po jugoslovanskih avstrijskih deželah in je imel skoro v vseh važnejših mestih interesantna predavanja. Posebno splitski listi so polni hvale o njegovem predavanju in konstatirajo, da je bilo njegovo predavanje poseben dogodek in izreden užitek za splitsko ženstvo. Opozarjamo tržaške Slovence, zlasti pa Slovenke že sedaj na predavanje tega odličnega poznavalca francoskih razmer. Dan in uro predavanja naznanimo pravočasno.
Sokol pri Sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo, dne 21. junija t. 1. ob 4 popoldne na lastnem telovadišču (za konsumnim društvom »Jadran«) javno telovadbo. — Spored: Ob 3 pop. zbiranje članov v društveni telovadnici v ulici Montecchi (C. M. šola). — Odhod na telovadišče. Ob 4. pop. javna telovadba. — 1. Proste vaje naraščaja. Nastopi čez 200 otrok. 2. Proste vaje članov. 3. Orodna telovadba članov. 4. Proste vaje članic. 5. Proste vaje vadi-teljskega zbora. 6. Skupina. (Nastopi 260 oseb). — Po tem nastopu: velika ljudska veselica. — Paviljoni, kolo sreče, šaljivo srečkanje, veliko plesišče, kavarna, cv. tiče. Zvečer: Umetalni ogenj. Svira godba NDO. Cene: Vstopnina k telovadbi in veselici 70 v; br. v kroju 40 vin.; otroci pod 10 let so prosti vstopnine; oni nad 10 let in dijaki 20 v. Sedeži z vstopnino vred I. r. K 2; II. r. K 1.60; III. K 1.20. — Vstopnice je vidno nositi! K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Društvo »Pravnik« priredi svojemu častnemu članu, dvornemu svetniku, gosp. Ivanu Kavčniku poslovilni večer v soboto dne 20. t. m. ob pol 9 zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Nova razprodaja »Edinosti«. Naš list se bo odslej prodajal tudi v tobakarni Socher v ulici G. Gatteri št. 36.
Lahi napadajo. Zglasil se je v našem uredništvu neki Hrvat R. B., doma iz Sinja, ki stanuje v Trstu že več kot eno leto, in je povedal sledeče: Italijani v soseščini
V i rstu, dne 19. iunlia 1914.
»EDINOST« ftt 13i
Stran III.
mojega stanovanja me poznajo od 1, maj-nika, ko sem se udeležil izprevoda povodom majnikove i)roslave slovenskega delavstva- Od tega časa opažam, da me Lahi sovražno zasledujejo in več napadom sem se le slučajno izognil. Izzival nisem nikdar. Predsnočnjirn pa sem naletel na gručo mladih ljudi, bilo jih je kakih 12, in smatral sem jih za dijake iz našega okoliša. Bilo je v ulici Cavana. Ko so me ti fantalini ugledali, so začeli kričati svoje znane laške poulične litanije, pri katerih se je za vsako psovko, kakršne poznajo le naši neodrešeni Italijani, čul gromovit reiren »Evviva V Italia — Abbasso i s' cia-vi!«. Spočetkoma se za to kruljenje nisem niti zmenil. Toda izzivatelji so postali s časoma vedno bolj nasilni in končno so me obkolili — bilo jih je okrog 12 — in najdrznejši so me napadli z noži. Umikal sem se in branil proti tej drhali, kakor sem mogel. Povedal sem jim tudi, da imamo Slovenci in Hrvatje ravno isto pravico ali pa še večjo kot privandrani Italijani. To je bilo olje v ogenj. Napadalci so me kot besni naskočili in eden me je udaril precej močno po glavi. K sreči so prišli v istem trenutku moji tovariši. Ko so napadalci uvideli, da so došleci Slovenci in Hrvatje, so hitro pobegnili in se poskrili v sosednih ulicah. Bil sem rešen in zahvaliti se imam le slučaju, da so prišli moji tovariši in me rešili te nasilne laške drhali, ki vedno dosledneje napada Slovence in Hrvate. Prišlo je v Trstu res že tako daleč, da posameznik Slovenec ali Hrvat že ni več varen na ulici. Kam to pride, ni teško vprašanje. Pritisk izvaja odpor! Kaj bi bilo, če bi postali Slovenci tako nasilni in nizkotni, da bi napadali v gručah posamezne Italijane. Zato svetujemo Italijanom, naj se vzdržujejo vsaj takih pobalinskih in lopovskih napadov, kajti struna, če je preveč napeta, poči.
Ali ni to izzivanje?! Tržaški italijančiči smatrajo sleherni naš korak v mestu za izzivanje. Oni sicer dobro vedo, da jim njih nastopi proti nam in našim prireditvam ne koristijo čisto nič, a nastopajo vkljub temu, da le vstrežejo svojim kolovodjem in pa bratcem iz kraljestva. Dne 14. t. m. prirede veselico na slovenskih tleh, pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, kar bi mogli torej mi, po njih nazorih — označiti za izzivanje! Slovenci bi mogli v tem slučaju izbijati klin s klinom ter organizirati demonstracije proti onim, ki napadajo slehernega Slovenca in brez vsakega tehtnega vzroka. Sv. Mar. Magdalena Spodnja ni na laških tleh in tam naseljeni Lahi so tujci. In vendar si upajo prirejati svoje veselice, ne da bi jim domačini Slovenci radi tega vračali, kar Lahi nam posojujejo v mestu, kjer smo pa domačini. Mi srno, po mnenju Lahov, barbari, a v resnici smo bolj liberalni in civilizirani, nego pa oni, ki so potomci La-tincev! Vsaj oni trde tako! Mi pa pravimo, da jih je med njimi 80% odpadnikov v prvi vrsti raznih slovanskih vej, potem raznih narodnosti, in ostali so privandrani renjikoli. Kakor pa mi v mestu ob svojih nastopih ne žalimo Lahov, tako naj tudi Lahi ne izzivajo domačega ljudstva, da ne bo nepotrebnih in nam neljubih nemirov. Naj se naši, nad vse civilizirani sosedje res pokažejo civilizirane in naj se že enkrat odvadijo vednih žaljenj in izzivanja! Videli bodo, da se da lahko lepo zabavati v mestu in tudi v slovenski okolici! — Okoličan.__
Nesreča na delu. Jakob Benussi, star 39 let, zidar, stanujoč v ulici Solitario št. 17, je delal pri neki stavbi pri Sv. Alojziju in je padel iz višine par metrov na tla. Poškodoval se je tako nevarno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Poskusen samomor. Ivana Stok, stara 16 let, stanujoča na Greti-Servatoio št. 78, je v samomorilnem namenu izpila nekaj morfija. Prvo pomoč jej je dal zdravnik rešilne postaje, ki jo je dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
Utopljenca so našli. Včeraj zjutraj so našli v bližini kavelj truplo utopljenca precej velike postave, starega okrog 35 let s črnimi brkami in brez jopiča. Misli se, da je bržkone v pijanosti padel v vodo in utonil. V vodi se je moral nahajati 20 do 24 ur. Kdo je, se ne ve.
Nevaren padec. Josip Prelogar, star 35 let, voznik, stanujoč na Greti-Serbatoio št. 13, je padel z voza, si pretresel možgane in si najbrž tudi razbil črepinjo. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico.	-
Prepoznan samomorilec. Oni človek, ki je bil predsnočnjirn v Pončani najden mrtev, ker je bil izpil nekoliko karbolne kisline, je bil prepoznan za 26Ietnega kovača Frana Scamperle, doma iz Senožeč. Stanoval je tu v ulici Montecchi št. 15.
Nezvest uslužbenec. Predvčerajšnjim je trgovec s kavo g. Harry Giitzl zalotil svojega uslužbenca, 241etnega težaka Kornelija Vucicha. stanujočega v ulici dei Piccardi št. 8, ko je hotel skrivaj iz skladišča z vrečico kave. Vsed tega je gosp. Giitzl včeraj zjutraj Vucicha odslovil. Ko je pa potem napravil malo revizijo, je našel, da mu je bila odnešena precejšnja množina kave. Njegova dninarica, Marija Kranjčeva mu je pa povedala, da je Vu-cicli, odkar je bil pri njem v službi, redno odnašal vsak dan najmanje eno kilo kave. Priznala je tudi, da je tudi ona tu pa tam vzela kako pest kave. G. Giitzl trdi, da ima za kakih /20 kron škode. — Vu-cich je bil aretiran, a Kranjčevo so vzeli na zapisnik in jo potem izpustili.
V ogorčenosti 51 letni težak Evgen Stančič, rodom Tržačan in tu pristojen, je že večkrat prosil — ker je brez dela — podpore v mestni ubožnici, a so ga vselej iz neznanih razlogov odpodili, ne da bi mu kaj dali. Včeraj zjutraj je šel Stančič zopet v mestno ubožnico prosit, naj mu
dajo vsaj toliko, da ne umrje lakoti, a odpodili so ga zopet, kakor vselej prej. Tedaj je pa Stančiča pograbila jeza in pobral je kamen ter ga v ogorčenosti zalučal proti izložbenemu oknu manufakturne trgovine g. Ivana Fiorentin, v hiSi št. 24 v ulici deli' Istituto. Seveda je bila dotična šipa, ki je bila vredna 120 kron, takoj na tisoč koscev. Ogorčenega Stančiča so pa aretirali.
Umrli so: Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem fizikatu: Grandi Margarita, 19 let, ul. delle Acque št. 14; Barikijević Dominika. 27 let, ul. Sv. Terezije št. 8; Na-bergoj Marija, 8 ur, Rocol št. 1144; Zupančič Maksimilijan, 7 mesecev, Skedenj št. 211; Trabucco Norma, leto dnij, ul. Petronio št. 22; Mayer Ermanna, 39 let, Kjadin št. 63. — Prijavljeni dne 18. t. m. na mestnem fizikatu: Frluga Josip, poldrugo leto, Greta št. 522; Gropajc Danilo, 11 mesecev, Rojan Št. 362; Beber Er-na, Rojan št. 12; Momič Frančiška, ul. Cassa di Risparmio št. 10; Senica Ana, 9 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 505; Stronati Armanda, 3 mesece, ul. Dona-doni št. 6; Mihelj Đonilo, leto dnij, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 557. — V mestni bolnišnici dne 14. t. m.: Fernandis Geron, 20 let; Palese Katarina, 67 let; Della Mattia Ivan, 55 le., Plavekh Ernest, 68 let; Pontel Henrika, 61 let. — V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Božič Frančiška, 80 let; Pozzi Marija, 82 let; Golob Frančiška, 57 let. — V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Bac Remigij, 6 mesecev; Stranšak Lovrenc, 65 let; Glavina Lovrenc, 57 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Mgdaleni dne 14. t.m.: Rovan Armanda, 3 leta; — dne 15. t. m.: Vatovec Ivanka, 9 let in pol.
Društvene vesti.
V NEDELJO, 21. t. m. popoldne priredi podružnica CMD v Lonjeru veselico z zelo zanimivim sporedom. Sodelovala bosta iz prijaznosti tudi moški zbor pevskega društva »Adrije« iz Barkovelj in moški zbor pevskega društva »Trst«.
Občni zbor moške podružnice CMD v Trstu se bo vršil v petek, dne 26. junija 1.1., ob 8.30 zvečer v C. M. šoli na Acque-dottu, s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika; poročilo odbornikov, poročilo preglednikov; volitve; slučajnosti- K obilni udeležbi vabi odbor.
Odbor »Dramatičnega društva« v Trstu se je na svoji zadnji seji, dne la. t. m., konstituiral sledeče: predsednik dr. I. M. Cok, podpredsednik geoineter Kristjan Pertot, intendant Zdravko Katnik, inten-dantov namestnik Jaka Stoka, blagajnik Ciril Kraigher, tajnik Fr. Leskovec, arhivar Avgust Waschte. Odborniki: A. Muha. Ant. Žiberna, namestniki: dr. Egon Stare. I. Ponikvar in Goriup.
Horodna delavska organizacija.
Deželni odbor N. D. O. Danes, v petek, ob 7.30, zvečer važna izredna odborova
seja.
Konferenca delegatov. Jutri ob 8 zvečer se vrši v društvenih prostorih konferenca delegatov. Prosimo, da vsi določeni kandidati točno pridejo.
Kongres. V nedeljo ob 9 dopoldne se prične kongres N. D. O.
Pevski zbor NDO ima važen sestanek za člane in nečlane jutri, v soboto, ob 8 zvečer v spodnji dvorani.
Darovi.
—	Za cvetlični dan so nadalje darovali: Johana Zura 50 vin.; po 1 K: Pehani, Ro-žanc, Grebene, Vokal, Svoboda; po 2 K: Primožič, Ines Jagodic, Ivan Hafner, Kun-stel, Vatovec, Gradišer; po 5 K: 2ivic, po 10 K: Matejčič.
—	Za otroški vrtec v Skednju se je na-ralo med prijatelji in znanci ob priliki od-hodnice ugledne Logarjeve družine iz Skednja K 15.— in posebej je še darovala v isti namen gospa Josipina Logarjeva K 5.—. — Za šaljivi srečolov na veselici ki se bo vršila dne 5. julija v korist podružnice CMD v Skednju, je daroval g. Ivan Sancin Drejač 100 kitajskih razglednic. Za CMD je daroval Anton Kosmač iz Za-brežca 1 K ker je razžalil učitelja in mu je Ie-ta odpustil. Denar je v CMD pušici v uredništvu.
—	V protest proti napadom od strani laške poulične tolpe na naše vrle cvetli-čarke in včast naši domači »marjetici« je nabrala ga. Jožica Železnik od svojih odjemalcev K 36.— za svetoivansko podružnico CMD. Darovali so: po 2 K: Anton Prelc, J. Golob, M. Berce, Leopold Milič, (M. Berce tudi v spomin Drag. Zadniku še 2 K); po 1 K: Jožica 2eleznik, g. Kupka, Mirko Sušmelj, Fran Sušmelj, Fran Fer-folja, Ivo Bratuš, A. Jusinovič, Sustič, Ivan S., Lovro Valentinčič, Josip Negode, Kunstelj, Fran Suban, N. Živic, Valentin Valentinčič, Parovel; po 60 vin.: J. Ko-rent, I. Prelc; po 50 vin.: Anton Negodc, Z. Milič, V. Ajitončič, Matko Gradišar; po 40 vin.: E. Kočevar, Kokalj, A. B., Vo-daliski, M. Grgič, A. Gerbec, A. Z., Kem-perle, J. S., N. N., N. N.; po 30 vin.: Rudi Mihelič, S. Marc; po 20 vin.: N. N.. J. So-
sič, J. Simšič, Mršnik, Siderič, Fran Marc, Kastelic, J. Birsa, B. Paušer. Srčna hvala vsem, posebna pa vrli nabiralki! - Odbor.

Vesti iz Gorttfee,
Sokol v Divači je imel dne 7. t. m. svoj prvi javni nastop in veselico na planem. Vsled slabega vremena tik pred dnevom prireditve je obstojala bojazen, da se prireditev ponesreči. V nedeljo je pa nastopilo krasno vreme, tako, da smo bili z obiskom zadovoljni. Prodalo se je 479 vstopnic k telovadbi. Ob tej priliki omenimo, da napravlja zelo mučen utis, ko se vidi za ograjo telov. prostora na stotine ljudi, in to odraslih, ki jih privabita radovednost do ograje, kjer lahko slede vspo-redu, nočejo pa žrtvovati onih borih 60 vinarjev, ki so bili določeni za vstop. Konstatiramo to le v nadi, da se drugikrat ne dogodi več. Ob 4 uri popoldne je pozdravil brat starosta Ivan Obersnel pred svojo hišo brate drugih okoliških društev i. s. iz Sežane, Senožeče in Komna, ki so prihiteli k nam v družbi drugih gostov. Po pozdravu je odkorakalo 36 Sokolov v kroju, na čelu jim sežanska godba, v sprevodu po vasi na telovadišče.
Kot prvi je nastopil domači mešan naraščaj pod vodstvom br. Tavčarja s prostimi vajami. Gledalci so bili očarani, ko so videli 40 otrok nežne starosti izvajati za njih precej težke vaje točno in enakomerno. Vsakdo je videl tu, da se mladina uči reda, pridobiva čut skupnosti in si pod uplivom telovadbe ohranja svež duh, ki stremi vsporedno z telesom k rednemu napredku in izobrazbi. Druga točka so bile proste vaje članstva pod vodstvom br. načelnika. 32 telovadcev, domačih in iz okoliških društev, je izvajalo ljubljanske vaje dokaj dobro. Sledeča vadba na orodjih je splošno ugajala in tudi domači va-diteljski zbor, ki je nastopil s posebno točko na bradlji, je pokazal velik napredek od zimske notranje telovadbe. Javno telovadbo je zaključila skupina domačih telovadcev in naraščaja. V splošnem smo z nastopom lahko prav zadovoljni, strokov-njaško kritiko pa prepuščamo merodajnim strokovnjakom v »Vestniku« trž. sok. župe. Telovadbi je sledila veselica poleg te-lovadišča, ki je bila zelo živahna. Gospa in gospice, veliko njih v narodni noši, so lepo okrasile svoje šotore, okrog katerih je vladalo veselo razpoloženje, saj je bila postrežba izborna in cene tako nizke, da se je občinstvo splošno čudilo. »Sokol« iz-haja s stališča, da napravi svoje prireditve pristopne tuui najrevnejšim. Ta način prirejanja se ohrani tudi v bodoče. Uspeh prireditve 7. t. m. je bila nova moraiična opora od strani ljudstva in premoženje »Sokola« se je povečalo za okroglo 500 kron. Omeniti moramo da so darovali kot vstopnino: g. M. Dolničar (St. Peter) 10 kron, ga. Fani Lassnig 5 kron, g. Srebot-njak (Lokev) 5 kron, g. Drag. Gabriel 4 krone, g. M. Dolničar (Divača) 3 krone, g. Ivan Frole (St. Peter) 2 K. Skupnih preplačil je bilo 58 kron, a jih ne moremo objaviti vseh, ker jih ni bilo možno sproti beležiti. Najlepša hvala darovalcem kakor tudi vsim onim, ki so požrtvovalno pomagali pri pripravah in med prireditvijo in so stem pokazali razumevanje za sokolsko stvar, ki spaja vse Slovence. Vstrajno naprej po začrtani poti do še lepših uspehov! — Na zdar!
Ubogi goriški Italijani! Komaj so se malo oddahnili v Gorici radi sokolske veselice, že jih ogrožajo Slovenci v Korminu. Z veliko žalostjo so poročali, da je imel slovenski trgovec v Krminu poguma, da je na svoji trgovini priredil slovenski napis, da torej preti laškim Krmincem nova nevarnost. Slovenci so dobili svojo drugo narodno gostilno. Res brezmejna predrznost Slovencev je to, da si dovoljujejo zahajati k — svojim ljudem! Laški listi so seveda sedaj divji, da je dobil Slovenec koncesijo; kar jim ne gre v glavo, da sme enkrat tudi Slovenec dobiti merico pravice. Pa navaditi se bodo morali še na druge stvari, ki pa ne bodo pomenjale v resnici nikake krivice za Italijane!
Bratle Sokoli! V nedeljo, 21. t. m., ima tel. društvo »Sokol« v Komnu I. javni nastop. Nastopi prvič, da pokaže uspeh dela v telovadnici. Bratje! Vaša dolžnost je, da prihitite ta dan tudi Vi v Komen, da pomagate mlademu Sokolu s svojo prisotnostjo, da požene svoje korenine še globlje med ljudstvo, tako, da bomo lahko kdaj rekli: kdor Komenc, ta Sokol. Začetek bogatega sporeda je ob 4 popoldne. Po sporedu ples, ki bo trajal pozno v noč. Na
Boiniki in zdravniki rabijo Saxleh-n e r j e v o kislo vodo »HUNYDI JANOS« kakor popolnoma zanesljivo in ceno odvajalno sredstvo »Nulla dies sine Hunyadi Janos«, tako se je izrazil odličen zdravnik v varijanti znanega reka, in s tem povedal, da je ta kisla voda vsakemu kulturnemu človeku neobhodno potrebna v vsakdanji upotrebi. In vsi zdravniki kulturnih držav so temu pritrdili. Zdravje, sreča in »Hunyadi Janos« tvorijo v resnici neločljivo trozvezo.
Paroplovna družba P, Trlpcovich & C,i, Trst
Ekspresna vožnja IKI-1II in nazai
8 krasnim parnikom na turbine „VENEZIA
M
99
Prevez v treh urah.
Saloni I., U. in III. reda. Brezžični brzojav. — Moderni komfort. iS Trst« (pomol Sv. Karla) vsaki dan ob 8 zjutraj; iz Benetk (Bacino S. Marco) vsaki dan izvzemši nedelje ob 2. pop., v nedeljah ob 7. zvečer
vrhu tega s parnikom na dva vijaka 99G. WlirVTtbr3llCl"
iS Trste vsako soboto ob 2. pop. in vsako nedeljo ob 5. pop.; iz Benetk vsako
nedeljo in pondeljek ob 9. zjutraj. NB. Vožnja obeh parnikov je kombinirana z nočno črto av. LIoydai. s. parnika „Almissa" in „Metcovich", ki odhajata toliko iz Trsta, kolikor iz Benetk ob polunoči. Pojasnila, prospekti In vozn! listki pri druibl v Trstu, Piazza delle Borse 12, Avstr. Lloyd, Potniikl urad In v drugih potniških uradih« kakor tudi v društveni lopi ne pomolu Sv. Karla.
(Glasom društvenega opravllnika.)
Mnenje g. dr. Henrika Hunk-a
v Karlovih varlh.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst
SI dovoljujem poročati, da smatram Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di Chlna Ferruginoso Serravallo), za iz-bornega tonika, katerega bolniki prav radi vzamejo In da pred vsem oovspešuje tek, kar je posebno važno pri bolnih In rekonvalescentih.
KARLOVE \ARI, dne 16. junija 1911.
Dr. HENRIK MUNk.
Štv. 1052.	Nabrežina, 17. junija 1914.
RAZGLAS.
Podpisano županstvo razpisuje s tem
službo občin, redarja
s plačo po dogovoru. Prošnje je vložiti do 15. julija t. L Nastop službe s 1. avgustom t. L
Županstvo občine Nabrežina Župan: IVAN CAHARIJA I. r.
.Vinarsko in geptto društvo v Umi
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi na
kt se bo vršil
v nedeljo, dne 28. junija L I.
ob 4 pop. v društ. prostorih v Komnu hšt. 88.
DNEVNI RED:
1.	Volitev enega člana v odbor oziroma volitev
predsednika.
2.	čitanje in odobrenje zadnjega občnega zbora.
3.	PoroCilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računa za 1. 1913,
5.	Poročilo o izvrSeni reviziji v letu 1913. & Volitev nadzorstva za leto 1914.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, se bo vršil ob 5 popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
V KOMMU, dne 17. junija 1914.
Dr. PEČNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATER1HA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: HV2—1 in 7—7Vš
IIMIIIIB22II |IB£illg3j|
S s Dobroznana mirodilnica k 5
I Iv. Camauli 1
= Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma =
| Velik izbor barv | = povlak ltd.= g
Zaloga za Trst in okolico redilnega E&j
ke in odrasle SLAĐIH i
ter foifomija apna ia letnega praiki a ZfnB. - Telefen 81
IIEDIII1BHIIII
I
TS»
franc srnam®
priporoča cenjenemu občins^u svojo
GOSTILNO „ZOR STADT GRAZ" V TftfU
Piazza Rosarlo
Vino in pivo prve vrste DomaČa kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne.
Mlin na predal!
Posestniki, trgovci in obrtniki pozor !!!
Na Volčjidragi pri vdovi TEREZIJI PAHOR se proda popolnoma nov mlin s
francoskimi kameni brez gonilne sile na prostovoljni dražbi dne 22. junija t. 1. ob 8 zjutraj. Vzklicna cena je 700 kron, t. j. ena tretjina realne vrednosti. — Pri sedanjem električnem podjetju v deželi, se lahko z malenkostnimi stroški priredi izborna obrt.
raiiiMHi
TRST, ulica Lazzaretto vecchio 31. TRST
se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntlgamsko pivo. DomaČa kuhinja z gorkimi in mrzlimi iedili. POSTREŽBA TOČNA.

TOVARNA
ROULEfi E!X
ms. LuaoviK fik«£*
Ulica Morerl 72 TRST- ROJA S
— TELEFON 29-14	=====
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
Ina t zalogi Tse potrebščine mm lesene In Železne ROULEšTJX. .	Delo m!I4ii
Med temi v Davosu^roaLMer Anu Jlrku Ud.
*—A J'bra obnolo ncdifim v Mtmlnli*Ll SE—~~~~~ i te odsfraiMte obotaloafi aopU
V zavodih za pljučna zdravljenja.

I le jako slasten, fek proumročuioč tu selo ugodno na splošni počuiek.
učinkuje
xavey aA'.^.-se dobi v vseh lekarnah.

TRGOVCI' PEKI I Drože <kvflS> b rtllkOOTM slovenske trgovine Urož, so dosegle dosedol vsepovsod noifcollfi sloves, narodnjak *	norotojte pri domofl tvrdM, M Vam postreže po konkurenčnih cenah, se"^^ Apcllonic & mm, Trst. k i?
Straif IV.
»EDINOST« St 136.
V Trstu, dne 19. junija 1914.
telovadiiču bo preskrbljeno po navadnih cenah z Jedačo ;n pijačo. Telovadišče je obsežen travnik, ki ga obdajajo na severni strani bon in akacije, ki bodo dale dovolj sence za paviljone in ob mizah se krepčaJoCe gled9lce. Dostop k zletnemu prostoru on cerkvi in skozi borov gozdič »Cirje«. Za jutranje izletnike se nudijo krasni izprehodi po krasni okolici Komna. Pridite v obilem številu, da si v imenu bratstva stisnemo roko in da si ob slovesu zakličemo: Vedno naprej! Na zdar!
Pansiavizem. Tako previdno izza ogla namiguje »L' Eco del Litorale«, da se je zvršila v Belgradu ob priliki odkritja Ibradovičevega spomenika velika pan-
avistična, id est - jugoslovanska ireden-t etična slavnost. Ce bi glasilo deželnega glavarja poznalo pomen in delo velikega Dositeja Obradovića, potem bi pač ne pisalo na ta način, kakor ie to storilo v svoji predzadnji številki. Enako bi se tudi previdno ognilo besedi pansiavizem, če bi se le malo spomnilo vseh debat in dogodkov. ki jih je povzročila beseda pansiavizem. V tem slučaju bi pač vedelo, da so se vsi, ki so hoteli iz panslavizma kovati politični kapital, prav pošteno urezali. Mislimo. da bi si tudi »Eco« potem prihranila svoje nečedno namigavanje z jugoslovansko in panslavistično iredento. Pa če že r.e ve ne enega in ne drugega, pa bi saj to lahko vedeli uredniki pri »Eco«, da se ie vršila kulturna slavnost v Belgradu, kulturna slavnost pa pač ni najprimernejša za kazanje iredentističnih teženj. — Sicer pa naj ne misli »Eco«, da nas le količkaj boli, če je tudi »Eco« storila v kolo nečednih opravljivcev in de-nunciiantov in če se hoče bratiti z graš-kirn Šuftenblattom. Cisto vseeno nam je, kako varuje »Eco« svojo dostojnost. Če nas misli kdo radi belgrajske slavnosti preganjati, kar začne naj — prenesli smo že toliko — pa prenesemo tudi posledice Ekinega namigavanja. Končno pa svetujemo pisateljem »L' Eco del Litorale«, da naj vsaj točno poročajo. Tako pa mrgoli v poročilu o belgrajski slavnosti vse polno napak, ki pač niso v čast »serijoznemu« dnevniku laške Gorice.
Taki pobi naj vodijo Lego, pravi zopet drug Italijan in odklanja z vso odločnostjo mazziniiance. Tudi ta ima prav. Za janičarski posel pri Legi so pač na mestu le drugi ljudje, ki vedo, kako se slepari pri ljudskem štetju, ki vedo, kako se delajo rcnegatje in kako se postane renegat. Na vodilno mesto Lege spada torej le kamo-raš, ne pa mazzinijanski pobi.
Od triumia do triumfa. Na široko se smeji sedaj Bombič. Kljub vsem protestom in ugovorom je zopet potrjen za župana. Ail sreča ne počiva in v nedeljo bo voljen tudi za predsednika Lege. Tako bo dvakrat potrjeno, da je edino Bombič sreča Gorice. Najprikladnejši mož za obmejno deželo Avstrije in za cvetoče gospodarsko propadajočo Gorico je tudi najprikladnejši mož za najbolj laško društvo. Neverjetno, kako se zna Bombič prilagoditi vsemu. Končno le ni čudno, če ga imenuje > Liberta« kameleona. Drugod politični kameleoni mro, zakaj pa bi moral večno živeti goriški kameleon, res ne vemo. Potem bodo pač triumfirali drugačni.
Nov slovenski podjetnik. V ponedeljek otvori v ulici sv. Antona št. 4 g. Bašin svoje umetno - ključavničarsko podjetje. G. Bašin je v svoji stroki dobro izučen in bo zadovoljeval s svojim solidnim delom gotovo vsakogar. Priporočamo podjetje mladega, marljivega in treznega obrtnika vsem Goričanom najtopleje. Posebno Sokoli naj pridno podpirajo delavnega brata.
Cvetlični dan za »Rdeči križ« je dal čistega dobička 2701.50 K, torej dokaj manj ko lanjsko leto. Slovenci, Nemci in Italijani, poleg tega še vsa aristokracija in častniki so kupovali cvetlice in niti trije tisočaki niso bili nabrani. Najlepši dokaz, da je bila naša kritika cvetličnega dneva prava, da je bil aranžma napačen. Končno si dovoljujemo še pripomniti, da smo nabrali Slovenci sami le okoli 500 K manj, pač najlepši znak, kje je požrtvovalnost in kje zavednost. Gospenje društvo »Rdečega križa« pa lahko tu najjasnejše vidi. da je v kvar cvetličnemu dnevu, če se zapostavlja nas in če žali Slovence. Upamo, da »ta lepi rezultat« cvetličnega dneva odpre prirediteljem oči.
Krava je zabodla 651etno Terezo Slo-karjevo iz Lokavca in sicer tako močno, da so ji visela čreva iz trebuha. Prepeljali so jo v goriško žensko bolnišnico, kjer pa ni bilo zdravnika. Ker se je že opetovano prigodilo, da so morali težko ranjeni ljudje čakati brezuspešno zdravniško pomoč v tej bolnici, je pač skrajni čas, da konča dr. Morpurgo te nerednosti.
Zaključni koncert orkestra in pevskega zbora tukajšnjih učiteljiščnikov bo v soboto zvečer, dne 27. t. m. v korist »Dijaške kuhinje« na vrtu pri »Zlatem jelenu«.
Redni občni zbor Trgovsko - obrtne zadruge se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 10 dopoldne v zadružnih prostorih v Gorici. Dnevni red: 1. Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge in predložitev računskega zaključka za 1. 1913. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načel-stva, nadzorstva in likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti.
mene podpisanega in g. župnika-dekana Mateja Škerbeca.
Dragi rojaki in spoštovani volilci II. volilnega okraja (kmetskih občin koprskega okraja), poživljam Vas v interesu narodne discipline in sloge, da oddaste svoje glasove edino le oficijelnima kandidatoma »Političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri«, ki sta gg. župnik-dekan Matej škerbec in nadučitelj Josip Valentin
Č r n i k a 1, 17. junija 1914.
Karel Šiškovič,
posestnik itd.
Iz Boljunca. Dne 10. t.m. je napravila tukajšnja šolska mladina izlet v divno slivsko jamo »Dimnice«. Tem potom se podpisano vodstvo prav toplo zahvaljuje »Slovenskemu planinskemu društvu«, ker nam je iz prijaznosti znižalo vstpnino, g. nadučitelju Kabaju za sprejem, prijaznemu g. duhovniku Hreščaku za razkazovanje jame, vzornega čebelnjaka itd. ter končno g. Edvardu Bubniču, ker je prav dobro poskrbel za tolažbo lačnih želodčkov. Ker jama »Dimnice« prav nič ne zaostaja za slovečo »Postojnsko« in je pot vanjo prav varno in dobro izdelana, jo vodstvo prav toplo priporoča. — Vodstvo F. J. I. jubilejne šole v Boljuncu. Voditelj: F. F e r j a n č i č.
Iz Boršta nam pišejo: 16. t. m. je umrl v tržaški bolnišnici po dolgi bolezni naš cerkovnik Lovro Glavina, star 58 let, stri-čnik pokojnega škofa tržaškega Janeza Nepomuka Glavine, borštanskega rojaka. Umrli je celih 40 let zvesto izvrševal svoj cerkovniški posel in je bil splošno priljubljen med sovaščani. Naj počiva v miru!
Shod dra Červarja v Opatiji. V soboto 13. t. m. se je zbralo jako lepo število vo-lilcev iz mestne kurije v kavarni Central v Opatiji, da čujejo oficijelnega kandidata g. dra Gjura Červarja. Shodu je predsedoval g. dr. Poščić, ki je prevsem izključil s shoda vsakoršne osebne napade. Kandidat je govoril mirno in stvarno . Orisal je zgodovino naših bojev v Istri in pokazal tudi na pogreške pri sklepanju kompromisov. Posebno je povdarjal, da si ne smemo nikdar več sami pritisniti pečata inferijornosti s tem, da bi sami priznali, da gre nam kot večini manjšina zastopnikov. Naglašal je slogo med Hrvati in SlovencL Navajal je pa tudi vzroke, ki rode nesoglasja v lastnem taboru, razliko med agresivno politiko starih in med potrebami sedanje administrativne politike. Nesoglasja pa se morajo doma izravnati, dočim je na zunaj potrebna sloga v nastopu napram nasprotnikom. Govor kandidatov, ki je bil sprejet z odobravanjem, je zabelil predsednik z nekaterimi splošnimi navduševal-nimi opazkami. — Naslednji govornik g. dr. Ante Mandić je izjavil, da on in njegovi somišljeniki nimajo zaupanja v osebo kandidatovo, če pa bodo glasovali zanj, ne store tega radi discipline, ampak iz narodne solidarnosti. Priporočal je tudi političnemu društvu, naj v bodoče izbere drugo boljšo pot pri postavljanju kandidatov, da pride volja volilcev do veljave, ne pa le volja virilistov v krajevnih odborih. G. dr. Orlić je pozivaj volilce, naj nikdo pri volitvi ne ostane doma! Če bi se že vsi volilci ne mogli premagati in glasovati za oficijelnega kandidata, naj se vsaj ze-dini opozicija za drugega kandidata. Manjša sramota bi bila ožja volitev nego vsled abstinence premajhno število naših glasov. G. dr. Antončič je izjavil, da ne bo glasoval za oficijelnega kandidata, ker se isti sam nikdar ni pokoril disciplini in je tudi, ko so se določali kandidatje, javno izjavil, da v slučaju kandidature g. dr. Brnčića on ne bi sprejel kandidature in bi odložil vse svoje posle v društvih in političnih organizacijah. G. kandidat se je nato opravičil, da s svojo izjavo ni tako hudo mislil. G. Kundič se je pritožil glede načina postavljanja kandidatov. G. državni poslanec Spinčić se je zahvalil na zaupanju pri volitvi v splošni kuriji, podal sliko položaja in obljubil, da se bo politično društvo v bodoče oziralo na podane pritožbe; za sedaj pa je priporočal slogo! Bil je burno aplavdiran. Drugi manjši dogodki na tem shodu so pokazali hudo nasprotstvo volilcev iz Kastva, a tudi nekaterih volilcev iz Voloske-Opatije do oficijelnega kandidata. Da ni bil nastopil g. državni poslanec Spinčić, bi bilo najbrže prišlo do še neprijetnih incidentov. G. kandidat je jako zmožen, ima pa obilo nasprotnikov. Volilni okraj, za kateri gre, ima okoli 700 volilcev, med temi okoli 220 Nemcev in Italijanov. Voli-tev- se bo vršila dne 30. t. m. Treba bo misliti na modus, da pride naša večina do polne veljave kljub kandidatovi nepriljub-Ijenosti! Upati je, da se tak modus najde do dne volitve. Pojavi na gorenjem shodu naj služijo kot nauk političnemu društvu!
Jama »Dimnice« v Slivji. Društva, ki žele obiskati krasno orjaško jamo, imajo na razpolago skupne vozove. Vožnja stane na vozu, nad 15 oseb po K 1 za osebo, pod 15 oseb pa po K 1.20 in sicer iz postaje Hrepelje-Kozina v Slivje in nazaj na postajo. — Za šolske izlete pa po 50 vin. za šolskega otroka. — Za take skupne vozove je treba prej pismeno naročiti v gostilni Bubnič v Slivji.
Vesti iz Istre.
IZJAVA.
Z ozirom nato, da se potom lepakov po neznanem volilnem odboru ponujata v II. volilnem okraju narodnim volilcem kot kandidata — Andrijasič in Valentič, oziroma Andrijašič in Bartolich, ter z ozirom na to, da se zlasti v dolinski in klanski občini deluje za kandidaturi Franjo Venturinl in Valentič, so sklenili nekateri merodajni činitelji v našem koprskem okraju voliti
Porotno sodifte.
Radi zločina ubojstva.
Na zatožni klopi pred porotniki je včeraj sedel 351etni kmetovalec Rok Hrvatin iz Šinarij pri Kopru, ki ima domovinsko pravico v občini Pomjan. Bil je obtožen zločina ubojstva, izvršenega dne 1. junija 1. 1913. v Šmarjah, na osebi Mateja Glavine.
Obtožnica pripoveduje, da je dne 1. junija ».—.tr-gveččT nastal prepir med obtožencem in pokojnim Matejem Glavino iz malenkostnih vzrokov najprej v krčmi Jakoba Hrvatine v Šmarjah pri Kopru
in pozneje na javni cestu Pri prvem spopadu je bil pokojni Glavina udaril obtoženca s polKtersko steklenico po obrazu m mu zadal lahko telesno poškodbo nad levim očesom. Zdelo se je že, da je stvar v tem končana, posebno ker se je bil Glavina vdal prigovarjanju svoje žene in se napotil proti domu. Tedaj je pa skoči obtožencev brat Ivan Hrvatin in udari Glavino s pestjo ter se spustil v beg. Matej Glavina je pa nato potegnil iz žepa krivec in zdirjal za Ivanom Hrvatinom. Obtoženi Rok Hrvatin, videvši brata Ivana v nevarnosti, je pa pobral debel kamen ter udaril ž njim Mateja Glavino po desni strani lobanje in mu jo prebil. Nato je obtoženec slekel jopič in si vanj zavil glavo, da bi ga kdo ne poznal, ter izginil v temi. Slučajno je pa videla ves ta prizor soproga pokojnega Glavine, Antonija, ki je tudi takoj zavpila: »Rok je ubil mojega Mateja!«
Stanje pok. Glavine je bilo potem vsak dan slabše, a ko je par dni pozneje odšel v zapore okrajnega sodišča v Kopru, da prestane neko kazen, je tam dne 12. julija 1. 1913. umrl.
Rok Hrvatin je bil prvotno obtožen zločina težke telesne poškodbe in se je v tem smislu vršila proti njemu razprava na deželnem sodišču 4. dne decembra 1. 1913., a tedaj se je sodišče proglasilo nekompetentno ter vrnilo vso stvar državnemu pravdništvu, češ, da gre za zločin ubojstva.
In vsled tega je prišel Rok Hrvatin včeraj pred porotnike. Sicer je bil pa ves ta čas v svobodi.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Stegu, votanta sta bila deželnosodni svetnik Parisini in sodnik dr. Ula-ga, državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, obtoženca pa je branil dr. Robba.
Porotno klop so tvorili gg. Ivan Smrdel, Josip Lozej, Urh Bailo, Fran Paita, Josip Cante, Jernej Ruzzier, Aleksander Amoroso, Hugon Abbondanno, Mihael Voyk, Josip Roba, Jakob (Stanko) Godina in Ivan Godnik ter nadomestni porotnik Matej Ivanišević.
Po prečitanju obtožnice je bil zaslišan obtoženec, ki je rekel, da se ne čuti kriv, a potem je povedal, kako je nastal prepir med njim in pok. Glavino v krčmi pri Jakobu Hrvatinu. Glavina je bil namreč prosil obtoženca, naj mu posodi K 1.20, ker mu pa ni on ni hotel storiti te usluge, se je Glavina razsrdil. Vsled tega je nastal med njima prepir in Glavina je njega udaril s steklenico po obrazu.
Nato sem šel s	domov, — je
rekel obtoženec, — a pozneje smo se vrnili v krčmo. Med potjo smo pa naleteli na Glavino in ta me je iznova začel zmerjati. Ko smo bili vnovič že blizu doma, je Glavina pristopil k meni ter me skušal udariti. V istem hipu se je pa Glavina obrnil in se spustil v dir za nekterimi mladeniči. Potem, ko sem bil jaz že doma, sem slišal, da Glavinova žena vpije, da sem jaz ubil njenega moža. — Rekel je še, da sta bila z Glavino vedno dobra znanca in da ni bilo med njima nikdar sovraštva.
Nato sta bila najprej zaslišana zdravniška izvedenca dr. Massopust in dr. Sau-nig, ki sta oba izjavila, da je pok. Glavina umrl vsled rane na glavi, in sicer vsed tega, ker rana ni bila zdravljena: če bi bil šel Glavina v bolnišnico, bi bil morda okreval. Sicer pa rana sama na sebi ni bila smrtna.
Priča Antonija vdova Glavinova je izpovedala v slovenskem jeziku (k razpravi je bil pritegnjen tolmač za slovenski jezik g. Ferdo Perhavc). Priča je rekla:
— Jaz sem tako gotovo videla, da je ravno obtoženec zagnal kamen proti mojemu možu, kakor gotovo vidim sedaj razpelo na vaši mizi! Zdravnika ni pozvala, ker ni imela denarja.
Priča Ivan Hrvatin je, kakor obtožen-čev brat izjavil, da noče pričati.
Priča Andrej Mohorčič je bil oni večer skupaj z Glavinom. Videl je, ko se je Glavina spri najprej z obtožencem in ga udaril s steklenico. Potem se je pa Glavina pretepal tudi z nekim drugim, ki je Glavino udaril s pestjo po glavi, na kar je Glavina padel tik obcestnega kamna.
Približno tako so izpovedale tudi priče Ivan Bonazza, Josip Prilevac, Marija Markežič, Nazarij Lenardon in Ivan Glavina.
Predsednik je nato prečital veliko kopico sodnih spisov, nakar je sodišče stavilo porotnikom sledeča vprašanja:
1) I. glavno, če je obtoženec kriv zločina ubojstva;
2)	oziroma I. eventualno, če je kriv zločina težke telesne poškodbe;
3)	oziroma I. dopolnilno, če je obtoženec prekoračil meje upravičenega silo-brana;
4)	oziroma II. dopolnilno, če je prekoračil meje upravičenega silobrana vsled strahu ali preplašenja, oziroma II. even-tuelno, če je zakrivil pregrešek proti osebni varnosti in
6) oziroma III. eventualno, če je zagrešil prestopek proti osebni varnosti.
Potem, ko sta govorila državni pravd-nik in branitelj dr. Robba, je predsednik reasumiral razpravo, nakar so se porotniki umeknili v svojo posvetovalnico, odkoder so se čez 20 minut vrnili v dvorano, kjer je njih načelnik g. Calligaris prečital pravorek, ki se je glasil:
Na prvo glavno vprašanje so porotniki odgovorili z 12 »ne«; — na prvo eventu-elno vprašanje s 7 »da« in 5 »ne« (vsled tega je odpadel odgovor na obe dopolnilni vprašanji). Na drugo eventualno vprašanje so odgovorili z 12 *ne«, a n a tretje eventualno vprašanje s 7 »da« in 5 »ne«.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče Roka Hrvatina oprostilo.
Trgovino in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dae l& junija 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.30 pop. Avstrijska renta papir 81.— avstrijska srebrna renta 30.95 avstrijska kronska renta 81.50. ogrska kronska renta 79 80, kre-ditke & 0.50, Anglobanka 327.—, Union 570.50 ULnderbank 482. , Bankverein 504.75 drž. žel. 683 Lombardi 85-—. alpinke 790.50. turške srečke 213.—, Napoleoni 19 21, marke papir 117.85. London kratko 24.19. Pariz 95.18. Mirno.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renta papir 30.95, kre-ditke 600.—, Uojd 560.—, drž. žel. 682.75, Lon-bardi 85 -, alpinke 788.—, turške srečke 214.—. cheques Pariz 95.—. Slabo.
Trst, <urad.) Francija 95.75-96.20, Nemčija 117.55 - 118.05, It. 95 50-95.80, London 24.15-24.22, 20 frankov 19.15-19.23, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 24.08-24.'4. nemški papir 117.55 - 118.10, italijanski papir 95.50 - 96.—, avstr. zlata renta 100.10 lin .50, avstrijska kronska renta Si.t) - 81.b0, ogrska zlata renta 96.50 - 96 90, ogrska kronska renta 79. /0 So.lO, turške srečke 212-215.— diskont za menice do 3 mesecev 3"/4-4V47o, nad 3 mesece 4l/4-4\°/0.
Blagovna borza.
Budimpešta, 18. junija P š e n i c a za april 13.05, maj —, okt. 12.93, r ž za april —. okt.
9 86; okt. 9 43; oves za april--. oktober 7.85
koruza za maj 7 50, juli 7 49 Ponudbe pšenice sred-nj13. povpraševanje slabo. — Tendenca slaba. — Prodaje nekaj tisoč q.
Trst, 17. junija Kava. Santos good average
za maj —.---.—, za juli —. 58.—. september
58 25 - 59 —, december 59 25 - 59.75, marec 60.--
60.50. Tendenca mirna Good Rio za juli —.--
—.—, juli —.---.—, september —.--55.50, december —.---.—, maj —.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27V*-28.— juni avgust 27 V4 - 28 V. novem.-marec - 28.25 - 29 V«,
melis takoj 29 -- 29\, juni-avgust 29V, 29.1/«
nov.-mar. 29.75 - 29T/. concasse takoj 293/,- 29", kocke 30'/2- 3 i1'« kristal takoj 28'/« 2S7, juni-avgust 281/«, okt.-dec. 25% - Stalno
asi ■ a
□□ □□
se računajo po 4 s to t. besedo-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
TnAJ^Ilfllf! Jestvin se Proda v bližnj; okolici. — irSUViliU Lepa bodočrost za mlade trgovce. Cena nizka. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 669
III IS!
III Bi!
| Rlomij Boilk
s Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. V lil. S
I" Trgovina delikates, |
kolonijalnega blaga in jestvin vseh	I
- vrst. — Blago vedno sveže in prve	5
L vrste. — Razpošilja se tudi po pošti	g
in dostavlja na dom.	J
Knežje Aiiersnerike - Radisaktlvne Permalne Kopeli
TOPLICE m KmnlsKem
Dolenjska zel. postaja Straža - Toplice. Okrato-therme 3S° C. cez hO 000 hI radisaktivne termalne vode dnevno, veUki bassins, posebne kopeli, blatne kopeli. El-ktre terapij a, masaža, udobne sobe, izvrstna restavracija Zdravljer je: Revma, protin, živčna bolezen, nevrastenija. histerija, žensk^ bolezni itd Prospekte pošilja ravnateljstvo. ::: Sezona od 1. maja do 1. oktobra. :::
S2I1H
Mizarska delavnica
immt \m
Trst, ul. ASIes. Manzofti 3
izdeluje vsakovrstna pohištvena instav-binska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko poiiištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Solidno delo.
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL h^zm
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na doni. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja in dr.
199
fj JJm >e takoj meblirana soba z dvema postelj UUU ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9, pritličje.	800
#»»„ polnomasten, uležano blago, čajno maslo I ali v ste in sveže fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črnivrh nad Idrijo.	566
■■iA#%«1a«immI I Vaš edini fotograf je Anton
Jugoslovani i jerkič. T»t vr* dene
10. - Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
stolni Krajevni agenti rg^pss
nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20.	614
nnfITfffVifrvm s^avno občinstvo, da sem svojo UPOZarjUIIl dolgoletno trgovino jestvin in delikates v ulici Sv. M-rtiri štev. 11 na novo preuredil in razširil, Priporočam se cenjenim dosedanjim odjemalcem. Pošilja se na dom in na deželo. — Jakob Košmerlj.	587
flflfln se	soba in sobica meblirane s hrano
UDUU Ulica Boschetto št 40, vr. 2.
900
VlAMffNfilrf pomočnik se takoj sprejmeza trajno IllgPlirSIll delo. Leopold Lebar Bled, 40. (670
Koza
z d brim mlekom se proda. Škorklj a Sv. P^ter 58.	671
usodno priliko.
na • b oke. Ulica S Fr
Mizar proda spalne sobe po jako ni/kih cenah, tudi Francesco št. 53.	673
ml mm, rojan
stara trgovina jestvin
yfica Montorsino šiev.
16.
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo
Jakob P@rlsayc
Trst, Via delle Acque št. 6
(Nasproti Caffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol !atra naprej.
Duri! "dpotovanja prodam kolo „Styriau. Ulica KUUl Media 7, I nad.	675
flrfrfn se meblovana soba. Na željo tudi hrana U 11(1(1 Sv. Peter-Škorklja št. 8, I nadstr., vrara 6, Rojan.	670 '
Jamo Dimnice o Slivji".
poroča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji. Le. a pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna.	628
MftffnilMA kuhinje in posebne komade prodaj* nCuBIlIB mizar v ulici Farneto št 26. 672
mizarskega vajenca, Štolfa, ulica Belvp-ttfcClli dere št 10.
678
MnrfnKIIN letna stanovonja s kuhinjo ali b^ez nUUtniU i-te odda dvorec „Turk~, Ml ni ^na Bledu, Kranjsko.
679
Proda
se ko o po nizki ceni. Tence ulica Belvedere 47.	681
f IfflinAinil občinstvu aznanjam, da sem od rl MUViiemU dela- nico krtač in čop čev v Trstu a Sol tario 14, Kajner Žiberni.__
Priporoča si.
suoio trgovino jestvin in Kolonijalnega blaga
Trst, ulšca deS!< istrša št. 4
: s podružnico na Greti številka 375. i
Vsakovrstna vina in likerji
v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno in na debelo. -
Trst, V. G. Vasari 19, Trst
Zaloga biiReuih m hrastovih m za usdlioursfng poje.
Novo pogrebno podjetje Trst
fvogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (Telefon št. 14-02)
Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim
konjem do najluksurijoznejših in pompoznih s šestero konji. Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba.
Najnovejša sn moderna pogrebna oprava.
Nočna nar čila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul Tesa št. 31. tel. 1402.
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
Za topstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 1'JO; T. VITEZ v Nabr» žiiii (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere).
Ivan de
tsa&stssa
ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV TRST, UL. SAN MAURIZIO 9.
v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, Kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-roćbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se narffčila tudi na. aežf»l >
Velika Izbera slinastih peč!