GrosuPlje (centrala) P 908 ROSUPELJSKI ODM § 2004 ' g 52(497.4 Grosup1 le) g 120040146 TU OP □ o Arheološka Izkopavanja na Clkavl. Pogled na severozahodni del najdišča s kamnito strukturo. Dobro vidna je temnejša plast - zapolnitev večje kotanje, ki se nadaljuje proti severu. Pogled proti severu. Foto: Milan Marušlč Predhodne arheološke raziskave so vzhodni del areala bodočega Bencinskega servisa Cikava opredelile kot arheološko najdišče. Ekstenzivni in intenzivni terenski pregled je dal najdbe, ki so kazale na sledove prazgodovinske in antične poselitve. Ker so bila do začetka izkopavanj soglasja pridobljena le za parcele št. 372/3, 375 in 376 (k.o. Šmarje), so dela zastavljena le znotraj tega območja. Arhelologi, tehniki in ostali delavci so pod vodstvom diplomiranih arheologov Gojka Tiče in Roka Klasin-ca z deli pričeli 2. novembra 2004. Najprej so zakoličili in označili podro- čje izkopavanj, 4. novembra pa so pričeli s strojnim odstranjevanjem ornice in zgornjega dela plasti pod njo, ki še vedno vsebuje premešane prazgodovinske, antične in novoveške najdbe. Istočasno so ob robu iz-kopnega polja začeli z izkopom kontrolnih sond, v katerih je moč slediti stratigrafski sekvenci plasti na najdišču. Do sedaj so tako odprli 41-95 površine in odstranili več kot 3000 m^ zemlje. Očistili (ročno str-ganje) so celotno površino najdišča, zamejili in delno izkopali odkrite strukture ter dokumentirali profile na zahodnem delu najdišča. Zgornjo plast na najdišču pred- stavlja travnata ruša oziroma ornica debeline 20-35 centimetrov, ki vsebuje precej prazgodovinskih, antičnih in v glavnem novoveških najdb. Pod njo leži na skrajnem zahodnem robu najdišča temnejša rjavkasta Zemljina plast s prav tako premešanimi najdbami. Na celotnem vzhodnem delu najdišča leži pod ornico svetlejša rumenkasto rjava meljasta ilovica, katere debelina precej variira. Na jugovzhodnem delu je plast debela 30 - 50 centimetrov, proti severovzhodu pa je vedno plitkejša in meri le še 10 centimetrov. Plast vsebuje malo premešanih (prazgodovinskih in novoveških) najdb, večino le-teh so naj-devali v zgornjih 10-ih centimetrih. V tej plasti so odkrili tudi približno 20 struktur - vkopov oziroma koncentracij keramike ali oglja, ki sodijo glede na redke izpovedne odlomke posod po vsej verjetnosti v prazgodovinsko obdobje. Geološko podlago na najdišču predstavlja rdečkasta kompaktna ilovica brez arheoloških najdb. Plast je dokaj valovita, posebej na skrajnem vzhodnem delu najdišča leži tik pod ornico, drugje pa do spodnjega nivoja ornice iz-danjajo posamezni otoki, razpoznavni kot lise intenzivnejše rdečkasto rjave barve. Opisana stratigrafska situacija velja za celoten areal najdišča, razen za skrajni severozahodni del. Tukaj se geološka podlaga močno spusti Nadaljevanje na strani 20 SERVIS IN PRODAJA KOLES ■ mtim Pod gozdom c. IV/20 Tel.: 01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 1 PRODAJO: REZERUniH DELOU IflUSEURSTE UOZIL, OPRHTlfl *mOTORriR OLJR 4 X NA DAN DOSTAVA m osamim ISKANIH REZERVNIH TOUORRRUOZILR, w M^Oy v TRGOVINO. 'PUTOPlBStl/ - l*SOGro*up«fe. Q 05amHU /787-34-22 *DODRTFlfll tel. 01 GSM 040/ 22-44-07 Zarja - ljudski pevci iz Račne so izdali zgoščenko bj mm §rai NI Ltl V krajih okoli Račne je bilo ljudsko petje in igranje na harmoniko vedno doma. Že moj oče, ki je bil rojen na Ilovi Gori, mije pripovedoval, kako so skoraj pri vsaki hiši imeli harmoniko, ki se je kot dediščina prenašala iz roda v rod. Oče je naučil sina igrati, ta pa je to znanje prenesel na naslednji rod. Harmonika je imela vedno častno mesto na klo- pi za hišno mizo. Kdor je prišel k hiši in je znal igrati, je vzel harmonike v roko in je zaigral. Takoj je bila hiša polna veselih ljudi. Gospa Mara Margetičeva iz Pirke pa mi je pripovedovala, da so včasih tudi veliko peli, na veselje in na žalost. S sestro Jožo Grudnovo sta sloveli kot odlični pevki. Takole je obujala spomine na tiste čase. Pri nas smo peli, da je bilo veselje. Že mama je bila dobra pevka. S sestro sva pasli krave. Na koncu vrta smo imeli dva hrasta. Na enega sva lahko prišli, na drugega pa ne. Splezali sva na hrast, čisto na vršiček, pa ves čas peli. Tam v kamnolomu pod Predolami so pa delali kramparji. In ko sva prišli gor na hrast in sva začeli peti, so se fant- EN HRIBČEK PRIJAZEN STOJI je v kamnolomu kar usedli in so naju poslušali. In to vsak dan. Pri mrličih smo tudi peli. Pa ne samo mrliške, tudi Marijine in druge. Pri mrliču smo vasovali, čuli, smo rekli po domače, pa smo celo noč peli. Povsod so naju pričakovali. Če nisva pravi čas prišli, so že vsi v vrata gledali: "Ali ne bodo Pirkarjeve prišle?" Če sem jaz ponoči delala, sama sestra ni šla, ker sva vedno skupaj peli. Včasih pa je bilo tako hudo, če je umrl mlad človek, da nisva mogli peti. Včasih pa res ne moreš peti, lažje jokaš. Pa je zborovodja in organist Janez Štupnik hotel, da bi na piščalko pele. Tak zbor je hotel imeti, da bi na piščalko pel. Pa ni šlo. Ko bi jaz vedela, da mi bo to kdaj prav prišlo, bi si te pesmi zapisala! Veste, koliko bi jih bilo! Če bi rekla, da sva jih znali samo tristo, bi malo rekla. Vendar sta gospe Mara Margetičeva in Joža Grudnova Zarji - ljudskim pevcem iz Račne, ki nadaljujejo tradicijo ljudskega petja v teh krajih, zapustili lepo bero starih pesmi, ki so znane le v teh krajih. In ti so nekaj najlepših posneli na svojo novo zgoščenko. Snemali so v avgustu. Zvonjenje in pritrkavanje so pripravili domači pritr-kovalci v farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Kopanju. Petje pa so posneli v cerkvi svetega Antona v Zden- ski vasi, zaradi akustike in miru, da je res slišati samo lepo petje brez zunanjega hrupa. Starejši pevci in godci so se že dodobra uveljavili v Grosupljem in širom po Sloveniji ter tudi v tujini, prav tako prijetno pa je slišati tudi glasove njihovih otrok, ki sestavljajo otroško pevsko in folklorno skupino. Klemen Perko igra na harmoniko. Na posnetkih slišimo tudi Tamburaško skupino PRIMA, ki je sestavljena v glavnem iz starejših otrok družin, ki držijo pokonci pevsko-folklorno tradicijo teh krajev. Pri izdaji in promociji zgoščenke je pomagal gospod Jože Ašič, predsednik Kulturnega društva Anton Martin Slomšek iz Sevnice. Povezuje vse skupine ljudskih pevcev, ki delujejo na Dolenjskem, in jim pomaga, da jih ob izdaji zloženke dolenjske lokalne radijske postaje uvrstijo v svoje sporede. Za promocijo na lokalnih radijskih valovih se dogovarjajo za januar 2005, že v petek, 17. decembra, pa je bila prva predstavitev zgoščenke na Radiu Ognjišče. V organizaciji Kulturnega društva France Prešeren Račna, Krajevne skupnosti Račna in Turističnega društva Kopanj pa so domačim predstavili svoj novi dosežek v nedeljo, 19. decembra 2004, ob 17. uri, v Kultur nem domu v Račni, kjer so zgoščenko obiskovalci lahko tudi kupili. Marija Samec Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXIX / številka 12 / december 2004 BITKA ZA ZDRAVSTVENI DOM ROKOMETNI PLES stran 28 USPEŠNO ZAKLJUČENA POLETNA SEZONA SKAKALCEV 20 PLODNIH LET DRUŠTVA DELOVNIH INVALIDOV stran 30 stran 29 stran 12 NOVOLETNI PLE lahko preberete: 120040146,12 4 i En it Sti, Ve. M) Je 'Je La odločitev, da bom pek, je res 'kriva' mama, saj sem ji od nekdaj rad pomagal pri peki kruha in piškotov," simpatično predstavi svoje prve korake v pekarski poklic Tomaž Golob. "Sedaj, ko se učim za peka, meje poklic še bolj navdušil. Všeč mije to, da lahko z lastnimi rokami ustvarim nekaj, kar vsi cenijo in imajo radi," pove. Zato tudi najbolj uživa v ročnem delu in praksi, ki sije želi čim več. Ponosen je, daje štipendijo Pekarne Grosuplje dobil že v prvem letniku, zato se še bolj trudi, da bi bil nekoč res dober pek. Tomaž vedno najde čas tudi za prijatelje in različne športne aktivnosti. Na bližnjem igrišču se s prijatelji večkrat pomerijo v nogometu, včasih pa tudi v košarki. Rad se tudi rola in z motorjem raziskuje okolico. Ob praznikih pa je doma seveda glavni pri peki prazničnih dobrot. "Za veliko noč sem, na primer, pekel pleteničke," pove zadovoljno Tomaž. iii) Glasilo prebivalcev občine Grosuplje l9 Adventna srečanja v galeriji Grad Boštanj —IVI/ "Advent, adventus, čas pričakovanja, čas upanja, čas luči. Čas, ko pričakujemo NJega, ki prihaja za vse ljudi. Ad-ventnl venec, krog, neomejena ljubezen. Sveča, luč, življenje..." Posamezne sveče sta na začetku adventnlh srečanj v galeriji Grad Boštanj prižigala Ivica In Franc Krampelj. Prvo srečanje Je bilo tematsko posvečeno sv. Vlncenclju Pavelskemu, ki Je s svojim življenjem In prizadevanjem nazorno povedal že pred stoletji, kaj pomeni krščanska ljubezen do bližnjega in do vseh kakorkoli telesno in duševno trpečih. Na drugem srečanju Je bil gost glasbenik In urednik v Javnem mediju. Tretje srečanje so Izpolnili otroci s svojimi izdelki, uprizoritvijo pripovedke in glasbo. Četrto srečanje pa Je bilo namenjeno delu in razmišljanjem rezbarskoga umetnika In teologlnje. Sv. Vincencij Pavelski spada med tiste velike zgodovinske osebnosti, ki niso samo v svojem času, ampak tudi poznejšim rodovom dali izrednih pobud na cerkvenem in obče človeškem področju. Njegova prizadevanja in ustanove na socialnem in karitativnem področju so bila pravi balzam za celjenje ran v njegovem času. Zavzemal seje za karitativno pomoč med ljudmi, vprašanja beračev, ki jih je bilo v njegovem času izredno veliko, za lačne in obubožane, za umobolne, za mlade prestopnike, kaznjence, za najdenčke, za zapuščene... skratka - tudi za vse, ki so zgrešili (po človeških merilih) »normalno pot« v življenje ali pa jih je prav to življenje odrinilo na rob. Kot gost večera seje predstavil mladi akademski kipar Edo Do-linar, ki prihaja iz polhograjskega konca. Leta 2000 je zaključil likovno akademijo. Kip sv. Vincencija Pavelskega v hrastu je izdelal po naročilu. Hrastov čok je na začetku kiparjenja v višino meril prek dva metra, v premeru pa nekaj čez en meter in je pred obdelavo tehtal čez eno tono. Po odvzemu beljave in sredice (po odvzemu le-te les izgubi notranje napetosti) pa je začel najprej z veliko motorno žago grobo in nato še z nekoliko manjšo že bolj fino obdelavo. Na koncu seje posvetil s finejšimi dleti liku otroka in glavi sv. Vincencija Pavelskega. Obraza sta obdelana do podrobnosti. Kiparje v osebnem pogovoru nato povedal, daje kip »v njem nastajal« več let. Med temi pripravami sije šel ogledat tudi kraje, kjer je živel in delal sv. Vincencij Pavelski. Na ta način seje želel čim bolj približati duhu njegovega delovanja. Kiparil pa je v Zapotoku pri Sodražici, kjer je dobil les in posebej poudari, da je hvaležen dvema tamkajšnjima družinama, ki sta mu pomagali pri obračanju in nameščanju čoka kot tudi za vse ostalo gostoljubje. Pavle Ravnohrib, dramski in filmski igralec, je zdaj že reden gost med nastopajočimi v kulturnih prireditvah pod Boštanjem. Z odlomki iz Svetega pisma in življenja sv. Vincencija Pavelskega nam je približal čas adventa, ki naj bi prebudil in vzpodbudil v vsakemu posamezniku tudi skrb za soljudi in za lepši ter prijaznejši svet. Njegov umirjen in posebno topel glas je poskrbel, da seje prebrana in izbrana vsebina dotikala duš prisotnih. Instrumentalno-vokalni duo sester Kavčnik (kije nadomestil načrtovani nastop grosupeljske vokalne skupine) pa je s petjem duhovnih pesmi lastnih skladb in skladb slovenskih avtorjev ob spremljavi akustične kitare in violončela z izrednim posluhom za podajanje dinamike skladb bogato dopolnil tematsko področje. Ivan Hudnik je na drugem adventnem srečanju v svojih odgovorih med drugim nekaj povedal o svojih družinskih koreninah. Na svet je privekal 5. aprila 1961 v znamenju ovna. In že to njegovo rojstvo je bilo kar precej burno, saj se mu je tako mudilo na svet, da je prehitel celo »rešilca«. Tako je bil rojen kar v njegovi domači hiši v vasi Hruševo - Dobrovi pri Ljubljani, ki mu je s tistim trenutkom postala rojstna hiša in dom, v katerem še vedno živi. Njegova glasbena pot se je začela že z najstniškimi leti. Že pri sedemnajstih letih je dobil povabilo ansambla Maj, s katerim je nastopal kar nekaj let tudi na Polževem. Pravi, da so bila to ena od njegovih najlepših let. Vzdušje med ljudmi in v ansamblu ni bilo skomer-cializirano. Bilo je veliko spontanih in veselih trenutkov. Prav na Polževem pa je spoznal dekle, ki mu je postala žena in velika opora tudi pri nadaljnji glasbeni poti. Skupaj imata tri otroke, dve dekleti in enega fanta. Zdaj vsakič, ko se pelje tod mimo, se vrača tudi v lepe spomine. Kmalu potem ko seje razšel s skupino Maj, je posnel znamenito pesem z naslovom Maj, ki jo je ob igranju na kitaro med drugimi zapel tudi obiskovalcem galerije Grad Boštanj. Kar nekaj časa je sodeloval tudi z narodnozabanim ansamlom Marela iz Mengša in z njimi prepeval precej v tujini. Potem nam zaupa, da se mu je ob izgubi svojega brata in nesrečni smrti v prijateljevi družini nekaj premaknilo v duši. Napisal je pesem Srečava se nad zvezdami in prav ta pesem ga je pripeljala do Francija Trstenjaka, ki ga je takrat povabil na dobrodelni koncert Slovenske karitas Klic dobrote. S Francijem sta se nato spoprijateljila in kmalu je sledilo povabilo na radio Ognjišče, kjer je nato našel redno zaposlitev kot glasbeni urednik. Med drugim Ivan, ki ga nekateri kličejo tudi lwanhoe (Ivan Hu. -fonetično ajvanhu), pove tudi, daje manager (oziroma kot pravi Ivan - bolj zaščitnik pred morebitnimi izkoriščevalci) mlademu in uspešnemu glasbeniku Roku Kosmaču. Z njegovimi starši so bili prijatelji že pred njegovim rojstvom. In ko se jima je rodil Rok, ga je šel tudi pogledat v porodnišnico. Tako bi se lahko reklo, da mu je mentor, in še bolj prijatelj, že vse od njegovega rojstva. Ob koncu pogovora je zbranim zapel s kitaro še pesmi Dva novčića, Belo barko in Pesem sužnjev iz opere Nabucco, ki jih Ivan s svojim izredno tenkočutnim in bogato odprtim glasom ter z občutkom za dinamiko vedno rad zapoje na svojih nastopih. Tretje adventno srečanje v galeriji so začeli otroci, ki so pod vodstvom Marte Benedik izdelovali okraske iz testa, nato jih je obiskal Božiček. V sami galeriji pa so potem otroci iz podružnične šole Kopanj nastopili s Triglavsko pripovedko, ki vzpodbuja ljudi k dobremu. Skupino že vrsto let vodi Olga Gruden ob pomoči moža in zdaj tudi že svojih otrok. V pripovedki je kot igralec kralja sodeloval tudi mladi slikar Klemen Benedik. V triglavskem pogorju, ki mu kraljuje kralj Zlatibor, je v tej pripovedki skrit velik zaklad, ki ga čuvajo gorske vile Vesna, Morana in Svetlana. Vse ljudi, ki pridejo v to pogorje, da bi s pohlepom oskrunili ta zaklad, vile pahnejo v prepad. Skupaj s kraljem pa revnemu pastirčku vendarle pomagajo zaradi njegovega dobrega srca. Pastirček ima za povrh še bolno mamo, ki lepo skrbi zanjo. Zato mu med spanjem dobre vile nasujejo v torbo polno cekinov. Dr. Boris Kuharje prisotne spomnil na čas adventa naših dedov in babic. Advent je bil tudi čas posta. Na ta način so se ljudje tudi telesno pripravili na velik družinski in cerkveni praznik. V štirih tednih pred božičem so jedli v glavnem le različne sadne in zelenjavne juhe. Na vasi je v tem času zamrlo celo fantovsko petje in ni bilo nobenih porok. Že precej na začetku advent zaznamuje tudi prihod dobrega svetnika Miklavža. Z njim pa prihajajo tudi parkeljni in angeli. Na ta način se simbolično razgrinja človekova podoba, ki je razumljiva tudi otrokom - nad zlom zmaga dobro, zato Miklavž dobroto nagrajuje. Devet dni pred božičem pa Jožef in Marija prosita za prenočišče. Iz tega je nastalo pravo ljudsko verovanje, ki so ga marsikje oplemenitili kot zanimivo ljudsko igro. V vasi se točno dogovorijo, kdo bo imel kakšno vlogo. Ponavadi vzamejo kip Marije pri eni od družin ali pa morda kar iz vaške kapelice. Ljudje gredo v sprevodu in kip Marije prvi večer odnesejo k prvi hiši. Vmes prepevajo nabožne, ponavadi Marijine pesmi. Ko pridejo pred hišo, zapojejo pesem Sveti Jožef in Marija gresta v mesto Betlehem. Kljub prvotni zavrnitvi pa nato hiša sprejme »Jožefa in (nosečo) Marijo« in vse ostale v sprevodu, ki nato v hiši skupaj molijo rožni venec in vmes prepevajo božične pesmi. Nato vse to ponovijo vsak večer do božiča pri drugi hiši. Na Slovenskem se praznujejo trije božiči (božič, novo leto in trije kralji ali mali božič, poimenovan tudi Njegovo razglašenje). Večeri pred praznikom se imenujejo sveti večeri. Praznovanje samega božiča seje začelo znotraj cerkvenih ustanov. Več stoletij pozneje pa se je preneslo praznovanje po domovih. Iz tega so se razvile različne gledališke predstave, ki so jih ljudje uprizarjali na vasi. Temu je sledilo postavljanje »okamenelega gledališča«, ki ga poznamo pod imenom jaslice. Poleg Jezusa morajo v jaslicah biti še Marija in sv. Jožef, osliček in voliček, pa pastirji in ovčke. 6. januarja »pridejo« tudi sv. trije kralji - Gašper, Miha in Boltežar. V Ljubljani so jaslice prvi postavili jezuiti v 15. stoletju, pozneje pa so se vedno bolj širile tudi med prebivalstvom. Po marsikaterem slovenskem kraju so trdili, da ob Sveti noči, blaženi noči, začne iz vseh »studencev« teči zlato - zlato iz duše in vseh dobrih človeških virov in lastnosti. V drugem delu tretjega adventnega srečanja je dr. Boris Kuhar spregovoril o poprtniku. Tega so mame pekle ob božiču in ga spravile pod prt. Ima pa ta kruh več imen (podprtnik, pogrinjak, župnik ...) inje tudi na različnih koncih Slovenije nekoliko drugače okrašen (IHS, ptički, letnica in razni drugi simboli, kot so rombi in rom-boidi...). Večina teh simbolov je bila povezanih z rodovitnostjo. To je nekoliko boljši bel kruh. Včasih so mu dodali tudi kakšno rozino. Po domovih je bil skoraj tako spoštovan kot v cerkvah hostija. Ko so se ljudje vrnili od polnočnice, so se zbrali pri mizi, oče je blagoslovil kruh, nato so ga dobili iz njegovih rok vsak en kos. Nekaj pa so ga dali celo živini. Sicer pa je morala biti božična miza bogato obložena, kar je zagotavljalo, da bo tako tudi vse leto. Kar je ostalo od božiča, so nato pojedli za novo leto. V Halozah namesto poprtnika poznajo božični kruh, kije sadna potica in ga zamesijo iz devetih vrst sadja (suhe hruške in slive, jabolčni krhlji, orehi, rozine in drugo priložnostno suho sadje). Dr. Kuharje nato spregovoril še nekaj o tradicionalni praznični prehrani. Bolj v šali kot zares (in poznano iz ljudskega vraževerja) pa je dejal, da je za novo leto dobro speči ribo ali raco predvsem zato, da bo življenje mirno plavalo naprej. Nikakor pa ne smete speči kure, ker vam bo izbrskala vse za nazaj - tudi tisto, česar si ne želite. Sicer pa je priporočil: Skuhajte nekoliko drugače kot ostale dni v letu, pa boste videli, da bo družina zelo vesela. In čisto na končuje dr. Kuhar povedal še nekaj o tepežkanju, ki se praznuje 28. decembra v spomin, ko je kralj Herod po rojstvu Jezusa ukazal pomoriti vse nedolžne otroke, ki so bili stari do dveh let. Na ta dan so dobili otroci »pravico«, da lahko po mili volji pre-tepejo starejše, ki se morajo odkupiti za vse svoje pretekle grehe. V srednjeveških samostanskih in cerkvenih šolah so poznali na ta dan otroškega škofa. Otroci so zavladali nad starejšimi. Učitelji so morali ubogati, če ne, je pa šiba pela. (Upamo, da bodo ta praznik čim prej uvedli tudi v naše šole - o.p. malo za hec.) To tepežkanje učiteljev pa se je nato preselilo v mesta in vasi. Na Slovenskem se tudi ta dan po različnih krajih različno imenuje: rodivanje, pametiva, otročje, tepežni dan, tepežnica, otepnica, šapanje ... Danes to počno otroci, včasih pa je bilo to v domeni fantov, ki so lahko kakšno dekle tudi temeljito premlatili za vse dotedanje pregrehe, še posebej tiste, ki so se jim kaj zamerile. Šibe pa so morale imeti vsaj nekaj zelenja, da seje to zelenje na dekletih tudi prijelo, kar je po drugi strani pomenilo, da so na sicer dokaj grob način nad dekle priklicali tudi rodovitnost in željo, da bi se zares poročilo. Še posebej so na ta večer kopanjski otroci lepo zapeli pesmice v sami pripovedki in še nekaj drugih priložnostnih skladb ter na koncu Sveto noč, blaženo noč, s katero so obiskovalcem galerije pod Boštanjem že pričarali delček skrivnostno lepega božiča. Za zadnje, četrto srečanje v letu 2004 pa je organizacijski odbor adventnih srečanj povabil umetnika Jožeta Trontlja, našega občana, ki je še posebej znan po svojih velikih umetniških rezbarijah v lesu, in teologinjo Sonjo Kropeč, ki je obiskovalcem spregovorila in nazorno pokazala nekaj izraznih možnosti meditativnega plesa. Zal sem moral ta prispevek napisati pred srečanjem z njima, saj so tiskarji že nestrpno čakali, da bi vam lahko Odmeve poštarji na dom z lepimi voščili in željami vred prinesli še pred božičem. »Vesel božič, srečno novo leto, tristo blagrov, tristo sreč, da bi bili vedno zdravi, pa veseli!« (dr. Kuhar) Vsem tem željam se pridružujejo tudi vsi, ki skrbijo za adventna srečanja pod Boštanjem. Obiskovalci pa si želimo, da nas bodo s kulturnimi večeri razveseljevali tudi v prihajajočem letu. Jože Miklič Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 78607-22, 78607-21 GSM 041-98-22-33 e-posta: lozem@slol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 15 8 0- 09 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.O. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA DVOJNO ŠTEVILKO GROSUPEUSKIH ODMEVOV V JANUARJU IN FEBRUARJU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 14. JANUARJA 2005. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo, morajo pa biti avtori-zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. ma w i ©ima PO NOVEM LETU DRAŽJE: NOV OSNUTEK ODLOKA 0 »PLAKATIRANJU « - OPREMLJANJE STAVBNEGA ZEMUIŠČA, - NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMUIŠČA IN - VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNIH TAKS Vse tri sklepe je »v paketu« obrazložil Jože Mlklavčič, vodja pristojnega občinskega urada. Pri vseh točkah gre samo za sledenje dvigu življenjskih stroškov. Odbor za prostor« Je obravnaval vse tri točke in jih na koncu soglasno podprl. V razpravi je Jože Intihar (LDS) vprašal, na kaj se računa Izhodiščna cena pri obračunu opremljanja stavbnega zemljišča, pa mu Je Jože Mlklavčič pojasnil, da Je to sicer navedeno v odloku, kjer piše, da se cena nanaša na 150 m2 površine, za ostale površine pa se določi z Interpolacijo. Dušan Hočevar (SDS) pa je pripomnil, da gre za razliko med načrtovano inflacijo in življenjskimi stroški. Na ta pomislek je prav tako dobil pojasnilo vodje urada, da so z ministrstva dobili navodila, ki določajo, da morajo na občini slediti dvigom cen glede na rast življenjskih stroškov. Svetniki so o vseh treh sklepih glasovali ločeno. Za podražitev opremljanja stavbnega zemljišča je glasovalo 10 svetnikov, 4 so bili proti. Z dvigom cene nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je soglašalo 10 svetnikov, 7 Jih je bilo proti. Za povečanje vrednosti točke za izračun komunalnih taks pa jih je bilo 13 za, 3 pa so bili proti. SKLEP O IZHODIŠČNI CENI ZA IZRAČUN SORAZMERNEGA DELA STROŠKOV OPREMLJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IZVEN OBMOČJA UREJANJA STAVBNEGA ZEMUIŠČA ZA OBČINO GROSUPLJE. V 5. členu Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje je določeno, da se izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča revalorizira z indeksom rasti drobno prodajnih cen 31. decembra za prihodnje koledarsko leto. 0 tem mora sklepati Občinski svet Občine Grosuplje. 9. člen pa odloča, da se izhodiščna cena revalorizira mesečno. Zadnji sprejeti Sklep o izhodiščni ceni je bil objavljen v Ur. I. RS št. 130/02. Izhodiščna cena je znašala 1. januarja 2004 1.882.076 SIT. V 2. členu sklepa je določeno, da se izhodiščna cena revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen, tako da znaša na dan 1.11. 2004 1.972.303 tolarjev. Na občini predvidevajo, da bo rast drobnoprodajnih cen do konca leta mesečno 0,30 %, tako da bo znašala izhodiščna cena 1.1. 2005 1.984.155 tolarjev. Vpliv prihodkov na proračun za to področje je težko napovedati, ker je višina odvisna od vlog investitorjev, v letu 2004 pa je bilo od predvidenih 608 mio sit realiziranih nekaj manj kot 413 mio sit. SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMUIŠČA NA OBMOČJU OBČINE GROSUPUE Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje za leto 2005 od 1.1. naprej znaša za poslovne prostore 0. 413 SIT/m2 in za stanovanjske prostore 0,568 SIT/m2. 0 revalorizaciji (in drugih spremembah cen) odloča občinski svet na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zadnja sprememba točke je bila objavljena v Ur. I. RS št. 111/03 uporabljala pa seje od 1. 1. 2004 dalje in znašala za poslovne prostore 0,392 SIT/m2, za stanovanjske prostore pa 0,539 SIT/m2. Predvidevajo, da se bo rast drobnoprodajnih cen do konca letošnjega leta povečala za 5,4237 %. SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNIH TAKS V OBČINI GROSUPUE Tudi o komunalnih taksah v Občini Grosuplje mora odločati po odloku Občinski svet in s sklepom določiti vrednost točke za izračun komunalne takse. Zadnji sprejeti sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse je bil objavljen v Ur. I. RS št. 111/03 in znaša 12,00 SIT. S predvideno rastjo drobnoprodajnih cen do konca letošnjega leta se le ta poveča na 12,65 SIT. Jože Miklič (PONOVNO) SPREJET Pravilnik o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje, ki je bil sprejet tik pred letošnjimi jesenskimi volitvami, je bil ponovno poslan občinskim svetnikom kot osnutek v odločanje, kar pomeni, da so bile v starem odloku vendarle neke nedorečenosti, ali kot je ugotavljal sam predsednik odbora za prostor Franc Štibernlk - bil je na nekaterih mestih dvoumen, ali kot je dejal župan Janez Les-Jak, bi bilo v bodoče s tem odlokom manj nejasnosti. Zato se je (tudi zaradi slabih Izkušenj ob volitvah!) razvnela tudi kar precej dolga In na trenutke našpi-čena« razprava. Vodja urada Mojca Lovšin je uvodoma povedala, da je bilo ob tej temi že v preteklosti veliko besed. Pravilnik zajema vse dosedanje lokacije oglaševalskih mest. V seznam je trenutno zajetih 82 plakatnih mest (razen na drogovih javne razsvetljave). Krajevne skupnosti pa naj bi (tudi v tem odloku) tudi v bodoče imele prost dostop do določenih oglasnih površin. Pri določanju lokacij za oglasne panoje pa so se izogibali privatnim lastništvom, čeprav marsikje to ni bilo mogoče. Župan Janez Lesjak je poudaril, da se je odlok v sprejemal skoraj celo leto in je bil sprejet tik pred volitvami. S popravljenim in dopolnjenim pravilnikom pa se kompletirajo pogoji oglaševanja in bo na podlagi tega odloka verjetno manj nejasnosti in problemov v bodoče. Franc Štibernik je povedal, da je odbor v obširni razpravi temu imel kar nekaj pripomb: - Odlok je glede mega/jumbo panojev dvoumen. - Na odboru so se pogovarjali tudi o neprofitnih mestih oglaševanja, v zapisniku odbora pa je bilo to pomotoma izpuščeno. - Pripombo so imeli tudi o obešenih oglasnih panojih na drogovih javne razsvetljave. Na le-teh bi lahko dovolili obešanje tudi lesenih panojev. - Vsi panoji, ki so jih pripravile KS in druge javne organizacije v občini, naj se zajamejo v odlok. - Komercialni objekti naj bodo opremljeni z grbom občine, da se bo vedelo, kdo skrbi za red. - Za pripombe k odloku o plakatiranju pa naj se v javni razpravi vpraša tudi vse krajevne skupnosti. Razprava: Župan Janez Lesjak je ponovno spomnil na preteklo sprejemanje odloka, koje bilo izrecno prepovedano postavljanjejumbo panojev zaradi sorazmerno neurbaniziranega podeželskega prostora občine. Razmere pa so se z leti spremenile. Oglaševalske potrebe se povečujejo. Zato se bo najbrž izpostavilo na tej seji tudi vprašanje, ali bodo v občini temu preteklemu dogovoru še naprej sledili ali pa se bodo svetniki odločili, da bi lahko postavljali tudi mega Gumbo) plakate. Ta mesta bi morali določati na oddelku za prostor, kjer bi se odločalo tudi o odmikih od križišč, cest in drugih objektov ter točno določilo območja, kjer bi se jih lahko postavljalo. Božo Predalič (SDS) je imel pripombo glede detajlnjega tehničnega reševanja obešanja panojev na javnih drogovih. Določanje rešitve z dvojnim ali trojnim obešanjem je nesmiselno. Omenil je tudi, da sama rešitev podjetja TAM-TAM ne sme ustvarjati »privilegija«, saj se bo lahko zgodilo, da v občini ne bo ostal vedno isti izvajalec oglaševanja. Strinjal se je tudi s Štibernikom o jumbo plakatih in podprl predlog, da se določi pogoje postavljanja jumbo plakatov. Pred nekaj leti sodobno in lično postavljeno avtobusno postajališče v Mali vasi je postalo med drugim prelepljeno s plakati (od volitev je že preteklo nekaj več kot osem dni, pa še vedno visijo plakati, ki pozivajo, da Slovenija stoji na mladih), črno odlagališče smeti In objekt, nad katerim se znašajo vandali. POPRAVLJENA NAPAKA V PROSTORSKEM PLANU NA ILOVI GORI Sklep občinskega sveta o odpravi tehničnih napak pri digitalizaciji v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, dopolnitev 2004 Na občini so ugotovili, da je pri digitalizaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, dopolnitev 2004, prišlo do napake pri pare. št. 1327, na kateri je vrisana razpršena gradnja "R", in pare. št. 1349/1, obe v k.o. Zdenska vas. Na omenjenih parcelah je bila v letu 2003 opravljena parcelacija, kar je razvidno iz DKN (digitalnega katastrskega načrta), ki je podlaga prostorskemu planu. Uvodoma je Mojca Lovšinova obrazložila, da je objekt navedene gradnje imel pridobljeno potrebno gradbeno dovoljenje na tej lokaciji. Pri prenosu pa je izdelovalec prostorskega plana napačno ocenil novonastalo situacijo v DKN, zato je to razpršeno gradnjo dodatno premaknil nižje, tako da le- ži zdaj na območju gozda, kar ni pravilno. Popravek bo treba objaviti v uradnem listu. Odbor je podprl predlog. V odprti razpravi pri tej točki se je oglasil samo Božo Predalič (SDS), ki je hipotetično izpostavil vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se v takem prostoru znašel nekdo, ki bi šele začel postopek pridobivanja dovoljenja. S strokovne službe ni dobil zadovoljivega odgovora, zato mu je župan odgovoril, da dejansko stranka ne bi mogla začeti z gradnjo. 0 morebitno tako nastali škodi pa se niso pogovarjali. Svetniki so nato z 18 glasovi podrli sklep. Jože Miklič Lobček: Prometno, energetsko, telekomunikacijsko, plakatno in smetarsko »vozlišče« se je skoraj zavozijalo. Miho Kadunca (N.Si) je zanimalo, kdo bo namestil plakatna mesta po KS? Sicer pa podpira mega panoje. Nadalje: Kako naj si podjetnik postavi nekomercialne usmerjevalne table, kjer bi označil dostop do svojega podjetja? Župan mu je pojasnil, da gre pri podjetnikih za usmerjevalne table, ki ne sodijo v ta odlok. Tudi za to bo treba izdelati samostojen odlok. Nobeden od oglaševalcev pa ne more dobiti trajne koncesije za oglaševanje. Kadunc je še predlagal, naj bi se ob avtobusnih postajališčih postavilo tudi primerne oglasne table, župan pa je menil, da pri nas še ni take kulture, da bi se vsa ta mesta tudi dobro in estetsko izkoristila. Aleša Medveda (LDS) je med drugim zanimalo sponzorsko oglaševanje na športnih objektih. Župan je dejal, da naj bi bili na športnih objektih oglasi obrnjeni na notranjo stran igrišč in ne na ulico. Stane Žvegla je predlagal, naj se izdela seznam oglasnih mest, kjer naj bi bili navedeni vsi kraji v občini. Dr. Mira Kranjca (LDS) je »zmotila« Predaličeva razprava o prostosto-ječih jumbo panojih, ker naj ne bi bil dosleden v svoji razpravi. »Zanimivo« se mu je zdelo tudi to, da se v odboru ukvarjajo zelo podrobno, takih podrobnosti pa ni zaslediti npr. ob vodovodu, kje bodo stali hidranti, potekale kanalizacije in podobno. Štibernik je svojemu strankarskemu kolegu odvrnil, da so pač to gradivo o plakatiranju dobili na odbor in je odbor po najboljših močeh in možnostih razpravljal to pot o tej problematiki. Če pa bi bilo v pristojnosti odbora tudi razpravljanje oziroma svetovanje o urejanju kanalizacij in vodovodov, pa bi se ukvarjali tudi s tem. Župan je k temu pozneje pojasnil, da odbor lahko o zadevi razpravlja, daje pripombe, ne more pa odločati. Po obširni razpravi je Dušan Hočevar (SDS) povedal, da so na odboru želeli o tej problematiki razpravljati le enkrat na leto, gradivo pa bi pripravila strokovna služba. Alojza Verbajsa (SDS) je zanimalo, če bodo s privatnimi lastniki sklenjene pogodbe, kar je pozneje v razpravi izpostavil tudi Jože Intihar (LDS), nadalje pa tudi, kako lahko lastnik ukrepa oziroma odpove pogodbo, če nastanejo določeni razlogi in kateri razlogi so to. Kaj bo s starimi lokacijami, ki so že uvedene, a niso zajete v kataster oglaševalskih mest? Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je pojasnil, da je bila v začetku na občini dilema, ali naj bi kandidati za oglaševanje sami poiskali mesta. Na koncu je prevladalo mnenje, da je treba pristop do te problematike poenotiti. Pojavil pa seje še en problem, saj so koncesije bolj problematične od javnih razpisov zaradi sklepanja pogodb in pravnih definicij na tem področju. Zato bodo v bodoče vztrajali le na javnih razpisih. Anton Perme (SLS): Ob razpravi o oglaševanju je ugotovil, da gre pri tem predvsem za komercialno oglaševanje, o krajevno običajnem in drugem primernem oglaševanju pa zadeve ostanejo še naprej take kot doslej, kar je ugotavljal tudi Martin Tomažin (SDS). Nato je Tomažin vprašal še, če je morda v občini že zdaj postavljen kakšen mega pano na nelegalno zgrajenem objektu. Župan mu je pojasnil, da takega panoja ni. Na temo o »krajevno običajnem oglaševanju« pa je tudi župan menil, da se odlok ukvarja predvsem s komercialnim delom oglaševanja. Na drugih oglaševalskih mestih pa le občasno nastane »plakatna gužva«, (kar na svoj način govori o dejanskem kompletiranju področja oglaševanja!). Mojca Lovšinova je k tem ugotovitvam dodatno poskušala razločevati tradicionalne oglaševalske objekte od komercialnih in specifična oglaševalska mesta, kjer bi bilo možno komercialno in nekomercialno oglaševanje. Osnutek pravilnika je bil po približno uri in pol na trenutke tudi »našpičene razprave« kljub vsemu sprejet, a bo (po izkušnji sodeč) najbrž tudi ob predlogu prišlo še do kakšnih novih ugotovitev, razprav in predlogov. Jože Miklič Zavod prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanj« Grosupljo, d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 im §k m mm PRIDOBITVE, ODTUJITVE, MENJAVE IN UKINITVE NEPREMIČNIN ZA RAZLIČNE POTREBE SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNINE V K.O. GROSUPUE - NASEUE ZEMUIŠČA PARC. ŠT. 1787/1 Zemljišče je v lasti občine Grosuplje in se nahaja nasproti nove cerkve v Grosupljem. Le-tega bodo zamenjali za del zemljišča pare. št. 1666/1 k.o. Grosuplje naselje, katere lastnik je Rimokatoliško župnijstvo Grosuplje, Hrib-ska pot 6,1290 Grosuplje. Po navedenem zemljišču, ki ni v občinski lasti, deloma že poteka cesta, predvidena pa je tudi razširitev s pločnikom in dvosmerno kolesarsko stezo. Menjava bo izvedena na podlagi sodne cenitve. V pogodbah se Občina Grosuplje in Rimokatoliško župnijstvo Grosuplje dogovorita za povezavo zemljišč pare. št. 1726/1 (cesta, javno dobro) in 1797/1 (pot, javno dobro), obe k.o. Grosuplje naselje, za ohranitev peš poti. Odbor za prostor je predlog podprl. Svetniki so brez razprave sklep izglasovali soglasno z 19 glasovi. SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNINE 2050/6 (POSLOVNA STAVBA V IZMERI 252 m2 IN DVORIŠČE V IZMERI 365 m2) V K.O. VELIKE LIPUENE škocjansko šolo bodo preuredili v socialna stanovanja Obrazložitev je podal Jože Miklavčič. Poslovna stavba - stara osnovna šola je bila v vaškem jedru zgrajena pred vojno in že vrsto let ne služi več svojemu namenu. Objekt je v lasti Krajevne skupnosti Škocjan. V pritličju stavbe - stare osnovne šole se nahajata dva velika prostora -nekdanji učilnici in vhodna avla, ki je danes etnografska muzejska zbirka, opuščeni in ne vzdrževani pomožni prostori z delno kletjo, v nadstropju dvoje nevzdrževanih stanovanj ter mansarda štirikapnega ostrešja, ki se jo lahko dogradi v dve stanovanjski enoti. V teku je pridobivanje dovoljenja za adaptacijo in dograditev osnovne šole Škocjan v stanovanjske prostore in prostore za delovanje KS. Predlog Krajevne skupnosti Škocjan je, da se objekt s pripadajočimi zemljišči brezplačno prenese v last Občine Grosuplje, s tem da pritličje, ki ga je KS delno že sama adaptirala, ostane last KS in naj bi ga občina pomagala adaptirati. V nadstropju in mansardi pa naj se uredijo štiri stanovanjske enote. Del zemljišča naj bi prav tako ostal v uporabi Krajevne skupnosti Škocjan. Odbor za prostor je sklep soglasno podprl. Jožeta Širclja (NKG) je v razpravi zanimalo, kdaj bodo začeli s preureditvijo oziroma kdaj bodo dejansko zgrajena neprofitna stanovanja. Županje povedal, da se bodo dela začela že v letošnjem in nadaljevala v naslednjem letu. Jože Intihar je ugotavljal, da je »zgodovina« iz škocjanske šole naredila to, kar je, zato podpira namestitev stanovanj, in pokomentiral, da mu je žal, ker se v zgradbo šole ne vrača vsaj nekaj razredov osnovne šole. Župan Janez Lesjak je dopolnil razpravo, da je zgradba v razpadanju, razen dela, ki ga upravljajo krajani. Glede »vračanja« šolskih otrok pa meni, da je tako velika razpršitev šol po sedanjih standardih nemogoča. Svetniki so z 20 glasovi soglasno podprli sklep. - SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBREGA P.Š. 612/26 (FUNKCIONALNI OBJEKT 1 m2) IN 613/17 (TRAVNIK 6R. 76 m2) V K.O. GROSUPUE-NASEUE - SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNIN ISTIH ZEMUIŠČ V K.O. GROSUPUE - NASEUE - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNINE P.Š. 613/18 (TRAVNIK 6R. 664 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE Zgoraj navedena zemljišča se nahajajo v zazidalnem načrtu DVORI IV. Omenjeni zazidalni načrt je bil na 11. seji dne 5.11. 2003 spremenjen in dopolnjen. V spremembah in dopolnitvah je spremenjena tudi dostopna cesta, ki se navezuje na glavno cesto in do dveh objektov, hkrati pa ukinjena pešpot, ki jo je občina že pridobila kot javno dobro. Zaradi navedene spremembe je potrebno zgoraj navedena zemljišča zamenjati. Obrazložitev sklepov je podal Jože Miklavčič, odbor za prostor pa je vse tri sklepe podprl. Svetniki so brez razprave sklepe podprli z 20 glasovi. - SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNINE 220/3 (TRAVNIK 6R. 15 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN P.Š. 220/2 (TRAVNIK 6R. 92 m2), P.Š. 220/3 (TRAVNIK 6R. 15 m2) IN P.Š. 220/4 (TRAVNIK 6 R. 51 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE Tudi ta zemljišča se nahajajo v zazidalnem načrtu DVORI IV. Zemljišča so v lasti Marjana Garbasa, Jerova vas 2, Grosuplje in jih občina namerava zamenjati z zemljiščem pare. št. 2209/20 k.o. Grosuplje naselje, ki se nahaja ob cesti Ob Grosupeljščici in predstavlja njegovo funkcionalno zemljišče h gradbeni parceli. Zemljišče pare. št. 2020/3 k.o. Grosuplje-naselje pa predstavlja gradbeno parcelo pri objektu 1, zato jo bo občina prodala kot zaokrožitev gradbene parcele. Jože Miklavčič je povedal, da je del zemljišča v kompleksu LOGO še ostal v lasti Marjana Garbasa, zato je potrebno, da se sprejmeta ta dva sklepa. Svetniki soju brez razprave podprli z 20 glasovi. - SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNINE DEL P.Š. 1042/3 (FUNKCIONALNI OBJEKT 1258 m2) V K.O. STRANSKA VAS - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNINE DEL P.Š. 780/3 (ZELENICA 3111 m2) V K.O. STRANSKA VAS Podjetje Adles d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana, ki je pravni naslednik podjetja Guma d.d., je podal vlogo za odkup dela zemljišča zaradi razširitve obstoječega podjetja. Občina predlaga zamenjavo dela zemljišča pare. št. 1042/3 z delom zemljišča pare. št. 780/3, obe v k.o. Stranska vas. Na tem območju se nahaja mokrišče, ki ga želi občina ohraniti. Uvodoma je Jože Miklavčič obrazložil, da je bil sklep v nekoliko drugačni obliki posredovan na prejšnji seji, zdaj pa so se zadeve izkristalizirale v predlagani obliki. Odbor za prostor (tako je povedal predsednik Franc Štibernik - LDS) je imel ob tej točki nekaj več razprave in je na koncu predlagal še dodaten sklep, da se poskrbi s strani občine za urejanje tega zemljišča. Župan je dodal, da se sicer urejanje posameznih parcel začne urejati celovito z enotnimi prostorskimi akti in občinski svet načeloma brez teh podlag ne more predhodno določati, kako naj bi urejali vsako parcelo posebej. Jože Miklavčič je dodal, da se zemljišče lahko ureja kot zelenica prek JKP in jo bo slej ali prej treba uvesti v kataster zelenic. Anton Perme (SLS) je menil, da je odbor (če bi želeli sprejeti sklep na podlagi njegovih ugotovitev) verjetno naredil proceduralno napako in naj bi se na naslednji seji ponovno seznanil z nastalo situacijo. Če pa ne bi bila zahteva odbora uresničena, je vprašanje, kakšno mnenje bi odbor sploh imel. Župan je nato ublažil svojo trditev in se zavzel, da se sklep odbora glede urejanja mokrišča razume kot priporočilo, nakar je Štibernik z dodatnim pojasnilom nekoliko modificiral in uspel (kljub drugačnim določilom v poslovniku občinskega sveta, po katerem je treba nove točke dnevnega reda uvrščati vsaj na začetku seje občinskega sveta), da so ta predlog svetniki sprejeli pod posebno točko Informacije, pobude in vprašanja. Svetniki so tako z 19 glasovi sprejeli predlagana sklepa. - SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA P.Š. 780/2 (CESTA 18 m2) IN P.Š. 2220/5 (POT 59 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE - SKLEP O ODTUJITVI ISTIH NEPREMIČNIN V K.O. GROSUPUE - NASEUE - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN P.Š. 1742/4 (DVORIŠČE 37 m2]. P.Š. 1742/6 (DVORIŠČE 3 m2), P.Š. 1742/1 (DVORIŠČE 202 m2), P.Š. 1781/3 (DVORIŠČE 10 m2) IN P.Š. 1781/10 (TRAVNIK 2R. 20 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE K-Biro je že leta 2001 zgradil tri stanovanjske dvojčke na Partizanski cesti. Na navedenem območju je investitor v zameno za 20 % olajšave pri plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča uredil cestišče, ki gaje potrebno glede na sklenjen dogovor še brezplačno prenesti na Občino Grosuplje. Isti investitorje prav tako zgradil več stanovanjskih objektov na Ulici Ane Galetove. V letošnjem letu namerava zgraditi še en dvostanovanjski objekt na križišču Ane Galetove in Za gasilskim domom ter hkrati dokončati cesto in pločnik. Investitorje na tem območju že izvedel parcelacijo. Jože Miklavčič je povedal, da so k tem sklepom pridobili tudi pozitivno mnenje krajevne skupnosti. Odbor je soglasno podprl sklepe, prav tako pa so jih podprli tudi svetniki soglasno z 20 glasovi. SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN NA OBMOČJU PREDVIDENE REKONSTRUKCIJE GLAVNE CESTE OD KRIŽIŠČA POD GOZDOM DO KRIŽIŠČA NA CIKAVI V K.O. STRANSKA VAS IN K.O. GROSUPUE - NASEUE Koliko časa bo na cesti od Clkave do Grosupljega še stal znak s pripisom poškodovano vozišče? Predmetna zemljišča se nahajajo neposredno ob regionalni cesti R 3 -646, na odseku 1444/ Cikava - Grosuplje. Glede na izdelano projektno dokumentacijo (projekt za gradbeno dovoljenje in za izvedbo) rekonstrukcije navedene ceste s pločniki in kolesarsko stezo potrebujemo del zemljišč, navedenih v prvem členu tega sklepa, ki so v privatni lasti. Zemljišča bomo pridobivali z odkupom ali menjavo. Projekt PGD - PZI za rekonstrukcijo in dograditev je izdelan in je v fazi revizije na Direkciji RS za ceste, ki ga je tudi financirala. Pridobivanje potrebnih zemljišč za pločnike in kolesarske steze, ki so v privatni lasti, se bo izvajalo v letu 2005, začetek investicije pa je predviden v letu 2006. Pridobivanje zemljišč bo vodila Direkcija RS za ceste v sodelovanju z občino. Odbor je soglasno podprl sklep. Jože Šircelj (NKG) je podprl predlog. Zanimalo pa ga je, kakšen je status občine pri pridobivanju zemljišč za razširitev državne ceste in ali mora občina ta pridobljena zemljišča podariti državi. Jože Miklavčič je pojasnil: Katera zemljišča bodo potrebna za cesto, ki jo bo gradila država, naj bi praviloma pridobivala država, zemljišča, ki so potrebna za pločnike in kolesarske ceste, pa naj bi pridobivala občina. Z državo so se dogovorili, da bodo vsa zemljišča pridobivali na občini, tudi tista, ki jih bo rabila država, a jih bodo nato prenesli brezplačno v last države. Anton Perme (SLS) je k razpravi dodal, da je bilo ob tej točki že na odboru za prostor izredno veliko navdušenje, kar na svoj način kaže potrebnost po rekonstrukciji ceste oziroma dograditvi sodobne komunikacije za državno in lokalno raven. Predlagal pa je, naj se razmisli pri izvajanju kolesarske poti, da bi se le-ta nekoliko razširila, kamor bi lahko preusmerili (sicer redek, a sorazmerno) počasen traktorski promet. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da po vseh dosedanjih načrtih (šlo naj bi že za tretjega) vendarle v zadnjem času izgleda, da se zadeve premikajo in upa, da se ne bodo spet »dogajali črni scenariji«, ko so zadeve izginjale iz proračuna. Svetniki so z 18 glasovi soglasno potrdili sklep. - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNINE P.Š. 972/2 (PAŠNIK 3R. 37m2) V K.O. GROSUPUE-NASEUE - SKLEP O ODTUJITVI ISTE NEPREMIČNINE PARC. ŠT. 886/2 V K.O. STRANSKA VAS Zemljišče, katerega lastnik je občina, se nahaja v Brezju, neposredno ob novozgrajenem naselju individualnih hiš ob potoku Bičje. Del navedenega zemljišča bi menjali za zemljišče pare. št. 972/2 k.o. Grosuplje - naselje, ki je v privatni lasti in ga potrebujemo za razširitev in izgradnjo opornega zidu ob javni poti (ulici) na Stranski poti v Brinju v Grosupljem. Pridobljeni del zemljišča pare. št. 972/2 k.o. Grosuplje naselje s pridobitvijo postane javno dobro. Odbor za prostor je podprl sklepa, svetniki pa soju z 18 glasovi za in 1 proti potrdili. SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN P.Š. 1910/12 (TRAVNIK 2R. 141 m2) V K.O. GROSUPUE - NASEUE Predmetno zemljišče obravnava ulico v naselju Grosuplje. Po zemljišču pri transformatorju, ki je v privatni lasti, poteka ulica Rožna dolina. Zemljišče se bo na podlagi uradne cenitve pridobilo z odkupom oziroma zamenjavo. Tudi ta sklep je odbor predlagal v potrditev občinskemu svetu v predlagani obliki, svetniki pa so ga soglasno podprli s 17 glasovi. - SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNO DOBRO ZA ZEMUIŠČI PARC. ŠT. 1738/1 IN 1738/2 K.O. GROSUPUE - NASEUE OB ADAMIČEVI CESTI - SKLEP O ODTUJITVI NEPREMIČNIN ISTIH PARCEL K.O. GROSUPUE - NASEUE OB ADAMIČEVI CESTI - SKLEP O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN PARC. ŠT. 1737/1, 1737/5 IN 1739/2 K.O. GROSUPUE - NASEUE ZA UREDITEV ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM STANJEM V NARAVI ZA PLOČNIK OB ADAMIČEVI CESTI V GROSUPUEM Jože Miklavčič je pojasnil, da seje ob gradnji avtobusnega postajališča pri stari šoli ob Adamičevi cesti pojavilo neurejeno zemljiškoknjižno stanje, ki ni ustrezalo dejanskemu stanju v naravi. Za ureditev na območju pločnika ob Adamičevi cesti pri Foto Rozman ter v območju pešpoti med Adamičevo cesto in Prečno potjo ob cvetličarni in drogeriji je potrebno predlagana zemljišča zamenjati, ostala pa pridobiti. Odbor je soglašal s sklepom, 17 svetnikov pa je soglasno sprejelo sklep. Jože Miklič POROČILO 0 DELOVANJU KOMISIJE ZA VLOGE, PRITOŽBE, PETICIJE IN PORAVNAVE Komisija za vloge, pritožbe, peticije in poravnave (v nadaljevanju: komisija) je imela prvo sejo 12.11. 2003. Po preteklem letu dni podajamo poročilo o delovanju komisije: Komisija je imela v omenjenem času sedem sej, na katerih je bilo obravnavanih skupno 10 vlog oziroma pritožb in ena peticija. Komisijo vodi njen predsednik dr. Peter Verlič. Naloga komisije je predvsem sporazumno reševanje sporov med strankami, ki zadevajo tudi občino. V komisiji sta poleg predsednika še dva člana in sicer: Ana Gore in Franc Štibernik. Na prvi seji je bil sprejet poslovnik komisije. V svojih določilih je ustanovil tudi pisarno, na katero se naj bi občani imeli možnost obračati. Uradne ure pisarne so vsako drugo sredo v mesecu, in sicer od 17. do 19. ure. Po poslovniku komisije naj bi bil na uradnih urah komisije prisoten vsaj eden od članov komisije. Pisarna je bila v času uradnih ur vedno odprta, razen v mesecih junij, julij in avgust. Druga seja je obravnavala vlogo, kjer je bil predmet spora potek občinske poti v k.o. Sela ter spori sosedov, ki so iz napačnega poteka poti izvirali. Pot je v naravi namreč potekala čez dvorišče prizadete stranke, preko katerega je eden izmed sosedov vlačil drevesa. Lastnik dvorišča pa je pot zapiral. Ta spor je bil rešen po naročeni in izpeljani geodetski odmeri ter sklenjeni poravnavi. Tretja seja komisije je bila 14.1. 2004, na kateri so bili poleg članov in strank oz. pritožnikov prisotni tudi delavci občinske uprave. V zvezi s problematiko zazidljivosti parcele v k.o. Slivnica je bilo po uvodni predstavitvi pritožnika ugotovljeno, da je bila zazidljivost parcele predlagana s strani občine. To je bilo poslano pristojnim ter je čakalo le še na odgovor Ministrstva za okolje in prostor. Druga vloga je bila pritožba v zvezi s plačevanjem in višino komunalne takse. Po mnenju pritožnika seje višina komunalne takse preveč povečala. Povedano je bilo, da naj bi se stvari uredile na bolje zaradi spremembe odloka o komunalnih taksah, ki je bila v postopku. Predlog komisije je bil, da naj se problematika obravnava na Odboru za prostor, komunalno in infrastrukturo in ekologijo, kamor se povabi tudi pritožnika. Članica komisije je na komisijo podala vlogo občanov Velikega Vrha, ki podajajo svoj zahtevek za realizacijo križišča na »Razdrtem«. Sprejetje bil sklep, da naj ustrezna služba pripravi svoj odgovor na zahtevek. Pozitivno naravnan odgovor je bil poslan predstavniku občanov, ki so pritožbo vložili. Na četrti seji seje obravnavala vloga, ki je vsebovala problematiko dolga iz naslova plačila vrtca ter razporeditvijo v določen plačilni razred. V vlogi je bilo zaznati pripravljenost dolg obročno odplačati. Za obročno odplačevanje pa seje vrtec opredelil kot nepristojen. Komisija je priporočila odpis zamudnih obresti ter odobritev obročnega odplačevanja. S strani občine je bilo ugotovljeno, da mora vrtec samostojno odločiti. Bil je pridobljen odgovor na vprašanje o rešitvi. Po zatrjevanju vrtca se dolžnica ni zglasila na podpis dogovora o obročnem odplačevanju. Prav tako je bila obravnavana vloga o zazidljivosti zemljišča v k.o. Grosuplje - naselje. Na pritožbo je bil poslan odgovor Urada za prostor, kjer so prišle v poštev zakonske podlage, ki zazidljivosti niso dovoljevale. Na peto sejo komisije je bila vložena vloga pritožnice glede solastništva svoje hiše v k.o. Grosuplje - naselje. Predstavljen ji je bil odgovor, ki ga je za to pripravil strokovni sodelavec iz Urada za splošne zadeve. Komunalni inšpektorje pritožnici podal naslov gradbene inšpekcije. Kot rešitev njenih težav je bila pritožnici svetovana ureditev lastništva v zemljiški knjigi. Nadaljevanje na naslednji strani »ih w i ©§i<§® INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Franc Štibernik (LDS): V imenu odbora za prostor je podal predlog, da se območje ribnika oziroma mokrišča in opuščenega meandra starega potoka ob nekdanji Gumi vzdržuje po katastru javnih občinskih zelenic. Svetniki so predlog sprejeli s 17 glasovi. Božo Predalič (SDS) je povedal, da ga nekateri občani sprašujejo, kdaj so načrtovane seje občinskega sveta in da naj bi se zapisniki dajali na spletno stran. Župan je menil, da bodo na spletnih straneh slej ali prej tudi zapisniki, a je dr. Miro Kranjc (LDS) kot strokovnjak na tem področju pojasnil, da trenutni prostor na SIOLu ne omogoča velikih širitev. »Za malo denarja, malo muzike« je dejal in pojasnil, če bodo želeli povečanje različnih informacij, bo treba za to vložiti tudi več denarja, pa tudi skrbnika internetnih strani, ki ga bo treba plačati. Bredo Škrjanec (LDS) je zanimalo, kdaj bo varna hiša začela z delovanjem. Župan je pojasnil, da občino niso dolžni obveščati o tem. Če pa so pravilno razumeli informacijo ob odprtju, varna hiša že deluje. Bo pa v Sloveniji še več takšnih hiš in se zato ne bo točno vedelo, kje bo kateri od ogroženih otrok. Aleš Medved (LDS) je predlagal, naj se na poti v Jerovo vas, kjer je bila nedavno nesreča, naredi kakšen prehod čez cesto. Jože Miklavčič: Bodo poizkusili. Župan pravi, da bi bilo treba oklestltl proračunske Izdatke na področju otroškega varstva. POROČILO 0 DELOVANJU KOMISIJE ZA VLOGE, PRITOŽBE, PETICIJE IN PORAVNAVE - nadaljevanje s prejšnje strani Krajani Clkave niso zadovoljni s križiščem pri gostilni Fortuna. Preverjeno je bilo število vodovodnih in kanalizacijskih priključkov na hiši, ki je predmet problema, ter ugotovljeno, da je solastnik pridobil ustrezna dovoljenja za takšno ureditev. Na komisijo je bila vložena pritožba nad hrupom in smradom v okolici pritožnika na Obrtniški ulici v Grosupljem. Pritožniku se je posredoval odgovor ter napotilo na ustrezno inšpekcijo. Naslednja pritožba seje nanašala na zazidljivost zemljišča in gradnjo v k.o. Stara vas. Na Uradu za prostor je bilo pred odgovorom preverjeno ter ugotovljeno, da je zadeva v postopku ter da bo lahko vložil vlogo za projektne pogoje za gradnjo, ko bodo sprejeti ustrezni akti. Odgovor s to vsebino je bil pritožniku poslan po pošti. Na šesti seji je bila obravnavana pritožba v zvezi s pridobitvijo dodatnega gradbenega dovoljenja zaradi preseganja površin, ki so bile navedene v prvotnem gradbenem dovoljenju. Pritožnik je opozoril tudi na sporno reševanje omejevanja dostopa do javne razsvetljave in hidrantov. Bil je sprejet sklep, da naj pritožnik zadevo, ki je povezana z lokacijskim dovoljenjem, zaključi. V zvezi s problematiko dostopa do hidrantov in javne razsvetljave pa je bil sprejet sklep, da naj poda KS Grosuplje stališče. Na sedmi seji komisije je bila dodatno obravnavana problematika javne razsvetljave. Prišlo je do soočenja pritožnika in predsednika KS. Bilo je ugotovljeno, da so problemi v večji meri rešeni. KS bo zaprosila še za dodatno strokovno mnenje rešitve javne razsvetljave. Poleg te je bila obravnavana tudi peticija krajanov Cikava, ki je zadevala problem križišča »Fortuna«. Po predstavitvi problematike in obravnavi je bil sprejet sklep, da se v roku enega meseca naredi analiza ter nekaj predlogov za rešitev. Komisija ima sedaj na voljo tudi naslov elektronskega poštnega predala, ki je objavljen na splošni strani Občine Grosuplje. Tako bo komisija lažje izvedela ter sodelovala pri reševanju problematike in sporov, ki nastanejo med občani in različnimi organi ali institucijami v občini, za katere ni možno doseči drugega ustreznega dogovora ter predlagala ustrezne rešitve. Zapisal Uroš Hribar Komisija za vloge in pritožbe, peticije in poravnave Dr. Peter Verlič Matjaža Trontlja (SLS) -je zanimalo, kako je s koncesionarskimi službami (dimnikarstvo...) in kako je občina zadovoljna z njimi. - Zanimalo ga je tudi, kakšne so zadnje analize pitne vode. - Nadalje ga je zanimalo, kako je z otroki, ki so v vrtcu odsotni do 30 dni. Zdi se mu, da je po pravilniku rešitev krivična, kljub temu da se zmanjšuje strošek za prehrano. Še posebej to velja za tiste otroke, ki imajo zdravniško potrdilo. Zato naj bi šla čim prej njegova pobuda tudi na eno izmed prihodnjih sej odbora za družbene dejavnosti. Župan je ob tem razkrival drugo širino problematike, ki se dotika kompleksnega urejanja otroškega varstva. V celoti ta problematika občane zadeva 400 mio sit, kar pomeni, da glede na število varovanih otrok v vrtcu občina na vsakega otroka prispeva približno 1 mio sit na leto. A na neposredno Trontljevo vprašanje ni odgovoril, zato mu je le-ta repliciral in pojasnil, daje bilo njegovo vprašanje usmerjeno predvsem na tiste otroke, ki so bolni. Župan pa je bil vztrajen in trdil, da je takšen relativizem lahko vprašljiv in nadalje celo menil, da bi bilo bolj pravično, če bi se ves denar za otroško varstvo preusmeril kot družbena pomoč vsem otrokom. Starši pa naj bi potem poskrbeli za varstvo - bodisi privatno, bodisi »starih mam«. - Komentar zapisovalca za Odmeve: Tudi ta rešitev bi najbrž kmalu pokazala vrsto nedorečenosti. Strinjamo pa se, da bo v Sloveniji slej ali prej treba to vprašanje urejati precej drugače. - Trontelj je občinski svet tudi seznanil, da bo v prihodnjem letu srečanje vasi Sela iz vse Slovenije in bi bila to enkratna priložnost za promocijo občine. Zato naj se pristopi k temu projektu in zagotovi primerna sredstva iz proračuna. Jože Šircelj (NKG) -je najprej omenil, da je Vele nekoč podaril občini objekt pri Županovi jami. Kako je zdaj z njim? - Podvršnik: »Ta kraška lepotica nam dela tudi težave.« V preteklosti je bila že sklenjena pogodba, notarji pa niso overili pogodbe, ker ni bilo rešeno lastništvo. Zdaj je lastnik zgradbe Tuš, ko pa bodo urejene zemljiške zadeve, se bo overila pogodba in vpisalo v zemljiško knjigo. Drugo pa so še ostale poti v okolici in ostalo lastništvo. Tretje vprašanje je, ali bo turizem v jami in ob njej sploh zaživel. Župan pa je komentiral, da se prehitro menjavajo lastniki. Komaj se eden seznani s situacijo, že pride drugi. In perpetuum mobile se vrti... - Šentjurska stara šola. Kako je z njo? - Župan je povedal, da je bil predlog občinskih služb ustavljen. Mnenje KSje bilo, da bi šla kupnina od stare šole le KS. Drugi predlog je bil, da naj bi na tem mestu prišlo do rušenja zgradbe in ureditve vaškega središča s križiščem. Verjetno se bo ta objekt odstranil, bo pa iz krajinskega vidika nastala velika luknja v prostoru in bo treba poiskati še kakšno strokovno mnenje. Župan pa je odgovoril, da so svetniki razcefrali odlok, a je Šircelj menil, da je bil le-ta slabo pripravljen. Lojze Verbajs (SDS) je spomnil na šolo na Ilovi Gori. Kaj se namerava z njo? Župan je menil, da je lokacija enkratna, zato zgradba nekdanje šole še ni bila prodana in ji bo treba najti nek primeren program, ki bi bil tudi kraju primeren. Kaj bodo naredili z opuščeno šolo v Št.Juriju - jo preuredili v socialna stanovanja ali jo podrli in uredili vaško središče? - Občani in gasilci so Širclju povedali, da struga Grosupeljščice ni očiščena. Kdo je odgovoren za to? - Župan odgovarja: Na MOP so že pred časom zagotovili, da bodo to uredili, a na občini ugotavljajo, da jim je najbrž zmanjkalo denarja. Zadeva naj bi se reševala v prihodnjem letu. Ugotavlja pa, da so se sredstva, ki so bila že v letošnjem letu v državnem proračunu, spet »premaknila« nekam v prihodnost. Stališča naravovarstvenih strokovnjakov pa so usmerjena predvsem v to, da naj bi naravni režimi ostali na čim več mestih neregulirani. - Novorojenčki. Občina daje pomoč za vsakega novorojenčka v višini 20.000 sit. Šircelj predlaga, naj bi se Grosuplje uskladilo npr. z občino Do-brepolje, ki daje 50.000 sit. Župan mu je odvrnil, da je Dobrepolje bistveno na slabšem, kar se demografske situacije tiče, in precej na boljšem, kar se tiče raznih izdatkov. -Vrtci. Vodstvo vrtcev naj pripravi analizo, koliko je bilo odklonjenih otrok in kaj pričakujejo v avgustu 2005, saj bo takrat v Grosuplje že prišlo verjetno kar precej novih prebivalcev. Župan: Vrtec celovite analize glede na občinsko demografsko politiko ne more izdelati. Šircelj pa obelodani drugo plat zgodbe in pravi, da je zgradba Vele na Mrzlih njivah občino stala 80 mio sit. Zgradba naj bi bila namenjena za razširitev vrtca. Zdaj le stoji in zgublja na vrednosti. K razreševanju te problematike po posameznih področjih bi po njegovem bilo treba pristopiti strateško. Župan pa je odvrnil, da se je o tem treba pogovarjati pri strateškem načrtovanju razvojnih možnosti in da v tem trenutku delajo na številnih strateško pomembnih razvojnih projektih. - Komunala. Tarifnik za toplovod je treba dokončati. Kako je s tem? Ali se bodo o tem pogovarjali spet septembra 2005, tik pred novo kurilno sezono? Kaj so reševali z nakupom opuščene trgovine na Mrzlih njivah -vrtec ali na pol propadlo podjetje Vele? Izredna lokacija šole na Veliki Ilovi Gori, ki propada, sem ter tja pa jo obiščejo tudi vandali. Jože Intihar (LDS) Svetniki so dobili neko anketo, kamor je treba vpisati osebne podatke. Zanima ga, kaj pomeni, če ne bi oddal izpolnjene ankete. Župan in Podvršnik sta mu pojasnila, da gre res za osebne podatke, vendar se je treba zavedati, da so svetniki javni delavci oziroma funkcionarji. Če podatkov ne bodo izpolnili, so v prekršku po Zakonu o preprečevanju korupcije. Janez Plntar (SDS) seje dotaknil visoke podražitve smetarine, ki seje dvignila za 34 %. Kje so razlogi za tako drastično podražitev? Prav tako je zbodla izredna podražitev tudi Antona Permeta (SLS), Jože Intihar (LDS) pa je menil, da so zadeve v zvezi s smetmi dobro urejene in se zato strinja s povišanjem cen. Župan je menil, da je cena smeti nizka. 0 podražitvi so glasovali posamezno župani. Za občino Grosuplje pravi, daje to njegova pristojnost. Med tem časom so nastopili novi razlogi, ki so omogočili take podražitve. Bodo pa po evropskih merilih te cene še višje, zato se bo treba čim prej usmeriti v organizacijo in izgradnjo vseh ekoloških sistemov, saj bomo le tako hitreje šli v korak z Evropo tudi na tem področju. Prav do konca seje so vztrajali naslednji svetniki - SDS: Janez Pintar, Božo Predalič, Alojz Verbajs, Martin Tomažin, - NS.i: Miha Kadunc, Andreja Rajh, - SLS: Anton Perme, Matjaž Trontelj, - NKG: Jože Šircelj, - SMS: Mitja Novak - LDS: Jože Intihar, Franc Štibernik, Dejan Vuga, - ZLSD: nihče Nekateri so sicer na seji manjkali opravičeno, ostali pa ne. Jože Miklič Mnenje Državnega pravobranil- j stva RS glede pravne podlage za zahtevke materialnih oškodovancev druge svetovne vojne Ministrstvo za pravosodje je danes različnim združenjem materialnih oškodovancev druge svetovne vojne posredovalo mnenje v zvezi z preučitvijo pravne podlage za zahtevke materialnih oškodovancev druge svetovne vojne, ki ga je pred nedavnim pridobilo od Državnega pravobranilstva RS. Državno pravobranilstvo je doslej obravnavalo več zahtevkov za povrnitev vojne škode iz druge svetovne vojne. Zahtevke, tako tiste pred vložitvijo tožbe, kot tudi iz tožbe, je zavrnilo, ker je ocenilo, da ni pravne podlage za plačilo uveljavljene odškodnine. Pravnomočno doslej ni bilo odločeno še v nobeni zadevi. Predpisi Republike Slovenije ne urejajo vprašanja povračila materialne škode, ki sojo med drugo svetovno vojno na premoženju na območju današnje Republike Slovenije povzročile okupacijske sile (nemške, italijanske in madžarske). Republika Slovenija ni s predpisi ali pogodbami s katero od držav agresork prevzela obveznosti in tudi ne uredila postopka za plačilo odškodnine za materialno škodo, ki jo je posameznim oškodovancem povzročila država agresorka med drugo svetovno vojno. Zakon o žrtvah vojnega nasilja v 15. členu določa, da žrtev vojnega nasilja, katere so določene v 1. odstavku 2. člena, 4. in 5. odstavku navedenega zakona, ima pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zakonu, ki pa, kot rečeno, še ni bil sprejet. V napovedanem zakonu bo po mnenju Državnega pravobranilstva zakonodajna oblast določila pogoje za uveljavitev pravice do povrnitve škode, to je pravno podlago, kot tudi postopek. Pri tem pravobranilstvo opozarja na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da »odgovornost za vojno škodo med državami ureja mednarodno pravo; fizične in pravne osebe praviloma nimajo pravice zahtevati odškodnine od druge države, od lastne države pa le, če to zakon posebej določa.« Po stališču navedenega sodišča se odgovornost lastne države ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica, bodisi le iz njene organizacijske sfere, izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega ali krivdnega ravnanja njenih pravnih oseb (po krivdnem načelu), saj podnor-miranost tovrstne odškodninske odgovornosti lastne države še ne izključuje uporabe splošnih odškodninsko pravnih institutov, kvečjemu obratno. Stališče državnega pravobranilstva je, da Republika Slovenija ni povzroči-a nastale vojne škode in zato za tako škodo ni odgovorna. Republika Slovenija ni sprejela v javnosti pogosto omenjene teze, da je kot pravna naslednica nekdanje SFRJ odgovorna za plačilo vojne škode slovenskim žrtvam vojnega nasilja zaradi tako imenovane pomoči v kapitalu, ki ga je izplačala Zvezna republika Nemčija SFRJ v obliki dolgoročnega gospodarskega posojila, čeprav je bil sklenjen dne 29.1. 1996 sporazum med Vlado Republi- 61 OBVESTILO Lovska družina Grosuplje In Lovska družina Višnja Gora, obveščata Imetnike kmetijskih In gozdnih zemljišč na območju občine Grosuplje, da lahko škodo, ki Jo povzroči divjad na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi In lovstvu) •na naslove cenilcev škod: ZELENI OKRAS B0ZICN0 NOVOLETNIH PRAZNIKOV KRMLJENJE ŽIVALI, NAMENJENIH ZA PREHRANO UUDI Opozarjamo vse nosilce dejavnosti, katerih ostanek tehnološkega procesa so pomije, da so se dolžni ravnati po Pravilniku o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. list RS, št. 37/04). Vsem rejcem živali, namenjenih za prehrano ljudi, pa sporočamo, da tudi na območju Republike Slovenije velja Uredba (evropskega sveta) št 1774/ 2002 - člen 22, točka b, ki se glasi: »Prepovedano je hranjenje živali, namenjenih za prehrano ljudi (farmskih živali), z odpadki, nastalimi v gostinski dejavnosti, ali s krmo, pridobljeno iz odpadkov iz gostinske dejavnosti (v to kategorijo spadajo pomije in krma, pridobljena iz le-teh). Kontrolo opravlja veterinarska inšpekcija v sklopu rednih pregledov gospodarstev. Veterinarski inšpektor dr. Rozalija Fuchs ke Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o prevzemu nekdanjih dolgov SFRJ. Vlada Republike Slovenije je z navedenim sporazumom le prevzela kot svoje dolgove obveznosti iz pogodb o kapitalski pomoči, in sicer v višini 16,93 % dela dolga nekdanje SFRJ do ZRN. V 1. členu sporazuma so navedene vse terjatve in podlage, ki so predmet razdelitve zunanjega dolga. Iz zbranih informacij tudi izhaja, da niti SFRJ niti RS z nobeno od držav agre-sork ni uredila vprašanja povračila vojne škode. Zaenkrat niso izkazane navedbe, da SFRJ ni poskrbela, da bi Nemčija plačala vojno škodo niti, da bi morala SFRJ odškodnino, ki jo je prejela od Nemčije v zgoraj navedeni obliki, izročiti oškodovancem. Za ugotovitev utemeljenosti takih navedb oškodovancev bi bilo potrebno ovrednotiti celotno povojno diplomatsko delovanje med SFRJ in Nemčijo, ob tem pa tudi upoštevati možnosti, ki jih je imela takrat SFRJ, ki ni bila edina država, ki je delala na tem, da dobi povrnjeno vojno škodo. V nobenem državnemu pravobranilstvu poznanem odškodninskem zahtevku posameznikov ni izkazano, daje SFRJ dobila odškodnino, ki bi jo morala izplačati posameznikom. SFRJ je dobila del sredstev za povrnitev vojne škode in potrebno bi bilo ugotoviti namen teh sredstev, torej ali so bila ta sredstva tudi za to, da se z njimi izplača škodo žrtvam vojnega nasilja. Sicer pa je, ne glede na navedeno, pravobranilstvo mnenja, da SFRJ oziroma RS ne bi bila dolžna plačati oškodovancem večje odškodnine, kot bi jo plačala Zvezna republika Nemčija. Potrebno je tudi upoštevati, da vojna odškodnina pomeni povračilo vse škode, ki jo mora plačati poraženec zmagovalcu za škodo, storjeno v vojni. Državna komisija za vojno škodo, ki je bila leta 1945 ustanovljena v Jugoslaviji, je popisala vso škodo - sloje za izgubo narodnega bogastva zaradi vojne in okupacije, vojne izdatke, kot tudi škodo na lastnini državljanov oz. življenju teh. Iz aktivnosti po končanju druge svetovne vojne na mednarodni ravni izhaja, da so med državami poražencev in zmagovalcev potekala dogovarjanja najprej o povrnitvi tiste škode, ki je zaradi agresije nastala drugi državi. Znano je, da je Jugoslavija kot država utrpela ogromno gospodarsko škodo. Zato bi bilo po mnenju pravobranilstva odgovornost SFRJ oz. RS v zvezi s trditvami oškodovancev, da jim niso bila izplačana tista sredstva, ki naj bi jih SFRJ dobila in so bila namenjena za njihovo škodo, glede na navedeno zgoraj dejansko ugotoviti z razlago mednarodnih sporazumov. Kot rečeno pa tudi v primeru, da je to, kar je SFRJ dobila od držav agresork, bilo namenjeno posameznim oškodovancem, ni podana pravna podlaga za vso zahtevano odškodnino, saj RS ni odgovorna za večjo odškodnino, kot je bila oz. bi ji bila dejansko izplačana. Republika Slovenija pa tudi ni odgovorna za morebitno krivdno odgovornost SFRJ v zvezi z izterjavo vojne škode, ker se po splošnih pravnih načelih pri nasledstvu države tako imenovana deliktna odgovornost države predhodnice ne prenaša na državo naslednico. Glede pravne podlage morebitnih odškodninskih zahtevkov RS proti okupatorskim državam pa pravobranilstvo meni, da bo ob določitvi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki določa, da na ozemlju RS veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila SFRJ in se nanašajo na RS, potrebno upoštevati vso povojno diplomatsko delovanje med SFRJ in državami agresorkami, s katerimi pa doslej ni bil sklenjen mirovni sporazum za ureditev vprašanja vojne odškodnine. Državni zbor RS je na seji v februarju letos obravnaval poročilo Vlade o odprtih vprašanjih vojne škode in v zvezi s tem sprejel več sklepov, med drugim tudi o izoblikovanju zahtevkov Republike Slovenije napram Zvezni republiki Nemčiji, Republiki Italiji in Republiki Madžarski za plačilo vojne odškodnine. Iz navedenih sklepov Državnega zbora RS je moč razumeti, daje že sprejeto stališče, da bo Vlada Republike Slovenije rešila vprašanje vojne odškodnine z državami agresorkami, tako do Republike Slovenije kot tudi do oškodovanih državljanov. Ministrstvo za pravosodje, Franc STANONIK, podsekretar Božični in novoletni prazniki že trkajo na vrata. Praznično vzdušje bo tako kot vsako leto tudi letos pomagalo pričarati na tisoče okrasnih drevesc, večinoma smrek, svetlečih, okrašenih z bleščečimi okraski, dišečih, za mnoge izmed nas nepogrešljivih. Ob njih se bomo veselili, praznovali, ko pa se bodo s presušene-ga drevesa začele osipati iglice, ga bomo odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru z njim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili za okras, resnično ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih iglicah, si preberimo, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Poglejmo najprej ekološko plat sekanja dreves za okras in kaj pomeni posek tisočih in tisočih drevesc za gozdni ekosistem. Če so bila drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca se lahko pridobiva tudi na presekah daljnovodov in zaraščajočih površinah. Izjema so jelke, kijih zaradi ogroženosti ne pridobivamo za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena in je zato pridobivanje kaznivo! Če srrio se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Če drevesca izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa gre za gozdove v lasti države, pa izvajalska podjetja, ki imajo pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lastniki gozdov lahko pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije. Skupaj z odločbo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oziroma nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi, ki je letos vijoličaste barve, je označeno območje izvora drevesa (Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana) in leto 2004. Cena za posamezno plombo je 54 SIT. V ceno je vključen davek na dodano vrednost. Lastniki gozdov, ki želijo največ 25 plomb, jih lahko dobijo brezplačno, drugi lastniki gozdov, ki jih želijo več, pa plačajo z gotovino plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov se lahko za podrobnejše informacije o pridobivanju okrasnih dreves oglasijo po telefonu na krajevno enoto oz. revirnemu gozdarju revirja, kamor sodi njihov gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in drugi, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Označi se jih najkasneje na kamionski cesti oz. v drevesnici. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane odločbe ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Upamo, da je odveč poudarjati, da je prepovedano in kaznivo brez plomb oditi v gozd, izbrati košato smrečico ali dve, jih odsekati in veselo odnesti domov. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa je za pravno osebo oziroma posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 20-0.000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Pa dovolj o kaznovanju, naj bodo naše misli raje spodbudne, vesele, praznične! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozanimajmo, od kod prihaja! Kupimo raje taka drevesca, ki prihajajo iz drevesnic ali s posekov pod daljnovodi. Posebej tista iz drevesnic bodo še bolj košata, kot če bi prišla iz gozda. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometrska smreka rasti kar kakšnih deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju! Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, dajo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Še bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec! Če se bomo odločili za umetno smrečico, pomislimo, da je izdelovanje takih dreves lahko okolju škodljivo, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Marijana Tavčar KESELE PRAZNIKE upam ■ . — t '"*w^fcm đm m JgRECNOPT* NOVO LETO 2005 M4W Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira Ni bila JANA, ampak J(A)NA IVjprelšnl^EHOICAJTNGU smo objavili vest, da je skoraj 50 let p^lVlNl[G'ORICI strašila JANA. Po izidu CAJTNGA so spet deževa >letonsKl|l(llčl^>Ne, jaz nisem strašila«, je za prmejduš zatrjeva-AVtje m vam rdimo vesele božievic prizvuke ter veliko vispeViov v \>r\V\^\2K\očem IctM 200f! KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Presenetite vaše najbližje za bližajoče se praznike z DARILNIM BONOM. Izvirnost izbranega darila označuje vaše osebne lastnosti. Poskrbite, da bo vaše darilo nekaj posebnega. V našem Thalgo centru lahko izberete darilni bon za nego obraza, telesa, telesno masažo, wellness nego, manikuro, solarij ali pa vrsto drugih osebnih storitev. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje! O ~»- Pivnica in Pivovarna Našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem voščimo prijetno doživete / /c & Ć a o & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA • Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. praznične dneve in jim želimo sreče, zdravja, mnogo zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 2005! naj bo , / leto noyih prilo^no^i VELE Praznični popusti v Blagovnicah Vele od 16. do 30. decembra 1 Wn nnni Kf ob nakuPu m°ške l j /o pupim jn ženske zimske konfekcije 20% DODUSt ob nakuPu obutve /u PuPu:)l nad 5.000 tolariev Sreč 15% popust nad 5.000 tolarjev ob nakupu otroške konfekcije, zimskih športnih oblačil nad 5.000 tolarjev ter ročnih ur in zlatega nakita Praznični popusti v tekstilnih prodajalnah Vele od 20. do 26. decembra 15% popust ob nakupu perila in spalnega programa nad 5.000 tolarjev VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska c 64, 1230 Domžale SuperVID tOkvir za očala 14.647 SIT velja za okvirje z zlato oznako Korekcijska stekla 7.600 SIT organsko steklo CR, antirefleksni nanos, trdnostni sloj, index 1.5, od dioptrije +4.00 do - 3.00 in s cilindrom do +/-2 " Delo 2.400 SIT obdelava in brušenje stekel na računalniško vodenim 3D optičnim strojem, montaža EEtuiza očala 1.080 SIT Krpica za stekla 1.176 SIT izdelana iz mikrovlaken, ki čisti in odmaščuje stekla OptiVID ► Okvir za očala 9.116 SIT velja za okvirje z rdečo oznako ► Korekcijska stekla 3.458 SIT mineralno steklo od dioptrije +4.00 do - 3.00 in s cilindrom do +/-2 ► Delo 2.400 SIT obdelava in brušenje stekel na računalniško vodenim 3D optičnim strojem, montaža ► Etui za očala 1.080 SIT ► Krpica za stekla 1.176 SIT izdelana iz mikrovlaken, ki čisti in odmaščuje stekla Redna cena 26.903 SIT AkCclna 13.990 SIT Redna cena 17.230 SIT Akc!J± 9.990 SIT Prihranek 7.330 SIT fotoaparata vam podarimo razvijanje 36 fotografij 10x15 (do 31.12.2004) iz klasičnih ali digitalnih medijev MARKE U F 0 T O • VIDEO* OPTIKA Ivančna Gorica Ljubljanska cesta 16,1295 Iv. Gorica foto 01 787 75 73, optika 01 787 85 73, očesna ordinacija 01 787 85 73 Trebnje Goliev trg 16,8210Trebnje, foto 07 346 12 22, optika 07 346 13 33, očesna ordinacija 07 34613 30 Poslovalnica Grosuplje Adamičeva 8,1290 Grosuplje, optika in očesna ordinacija 01 787 11 11, foto oddelek 01 787 22 22 TC Mercator, Brvace 1a, 1290 Grosuplje, foto 01 786 3999 Ljubljana Dolenjska cesta 33,1000 Ljubljana, foto 01 42747 27 vse, ki naročite očala na dan okulističnega pregleda! *akcijske cene in ponudba velja do vključno 31. januarja 2005 SREČNO 2005 Ne zamudite priložnosti STAR© za N®VI letnik 2004 xXVAJAMo VELTO STREŠNA OKNA ^ontaz0 kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več ! Z omenjajte »va, njblren. avto ne glede na znamko v.atvrs-OfTXirreri^i l Im Ml Ugodni nakupi izdelkov VELUX! Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! OPB.CWKOtT d.o.o. Gril BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 S 01 786-33-66, 786-33-63 2005 HRANILNICA ijOlICMf 3BUMTI ^K©KlMtttll 'poslovna v fl . • najboljše obrestne mere za varčevanja na slovenskem trgu • OBIŠČITE NAS IN PREDSTAVILI VAM BOMO VARČEVALNE PRODUKTE V MESECU VARČEVANJA • MILIJONAR • ZLATI L0N • RENTN0 VARČEVANJE • ZLATA REZERVA • VARČEVANJE PLUS .^Grosuplje "-^ • osebni računi (plačilne kartice, limiti, brezplačni trajniki) Kolodvorska 3 v^lf-SS-^**^*" -.■jjpleleton: , ' ' ^01/,78 62 925^ ^ 4^\J^NICA GROSUPLJE ' transakcijski računi za pravne osebe |pj^^■^^\darTUČ©Va 15 (elektronsko bančništvo, plačilni promet, limiti) J J i/ ' potrošniški krediti v enem dnevu d.d., l\ran| t obrtniški in podjetniški krediti ^J) 1 /7.8 61 71 \ ^_J^^t ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER USPEŠNE IN SREČNE VSE DNI V LETU 2005!