I I List 19. f 1 m V • lecaj XLVIII. I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 7. maja 1890 Obse g : Naznanilo in razglas. Naznanilo. Kako ravnati s plemensko živino. za gospodarje, ki izrejajo težke konje. Razne reči. Vprašanja Vreča za krmljenje konj. in odgovori I [ pisni obrazi. Naši dopisi. NoviČar. Važno Zemljepisni in narodo- I Gospodarske stvari. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo k Naznanilo in razglas. v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnike ^ _ -s • bolezni. v kopitnih pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih m mescvnih zatorej naj bi skrbela županstva, da do Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in 4 prične . dne julija 1890, leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v živinskega in mesovnega oglednika. Janez Murnik 1 podkovsko šolo, mora se izkazati: predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom; Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. šile Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- dne 27. in 28. junija 1.1. > in sicer: 27. junija Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60. skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti podkovske šole. šole 28. junija pa za učence podkovske IZ podkovstva m ubožni list J mesa. Kovači, kateri ogledovanja klavne živine in se 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške se naj junija t. oglase hočejo podvreči tej skušnji. pri podpisanem vodstvu do 15. dne pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske Vodstvo podkovske šole v Ljublj vsaj do dne Kdor družbe v Ljubljani. šola traja do konca decembra 1890. leta dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more maja 1890. Dr. Karol vitez Bleiweis. t-c: nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti knjige. šolski hiši. k Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Kako ravnati s plemensko živino. s plemensko živino navadno napačno ravnajo, za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Stanovanje do bodo učenci za majhno plačo v imajo jo vedno v hlevu kajti Polog tega jo jako dobro krmijo, tako da so biki navadno predebeli Takemu biku se vsi organi in tudi spolovne žleze zatolste, ni čuda torej, da postane len in ga morejo leti spuščati na krave, potem pa mora v klavnico dočim na pr. v Angliji rabijo bika do 10 let. I i 146 Plemeoskega bika treba dobro in redüo z zdravo tečuo krmo krmiti in slednji dan ga nekoliko izpuščati žrebci iz hleva, da se dovolj giblje in se skem itd. Veliko so pripomogl dobri ) mu mišice utrde. Tudi Težek katere je vlada dajala v oskrbo pincgavski ga da treba čediti in kožo mu večkrat umivati in česati čista. Če je zelo umazan, rabi naj se tudi milo. konj toliko več vrede na Gorenjsko je, če je drugač kolikor veči in teži pravilne in lepe rasti Ali kdor pozna Če da Najboljše je mu je vajen, nekaj bika rabiti za lahko kmetijsko delo kar morali biti vsi biki, naj slednji šala v zadnjem naše gorenjsko konjarstvo njska reja težkih konj glede velikosti in teže posllb mora priznati, da se je go časa vozi na strani drugega bika ali vola desetletj ploh redno dela tere je vlada na Gorenjsko pošiljala m temu so krivi žrebci ka Dajati mu pa dosti ovsa ali ječmena, da bode navajali vzroke, zakaj Tukaj m > da se močen in zdrav in da se preveč ne odebeli. Bik naj tako konjereji ) mi tako godilo v škodo naši pozivljemo vse dotične dela > kakor bi si moral živež služiti rejene napake koliko kroge da na naš list Tako ravnanje Bik ni 4 najboljše za bike vsake pasme nahaja redna poročila o moči hitro popravijo. Kdor bere konjarskega od tako dobo, ampak ajbolje pripravljen za bližnjo spuščalno pričati seKa C. kr. kmetijske družbe kranjske ter se mogel pre odi več in boljših telet, nego če pred da se prav nič ne da odsek strogo gleda na korist konjerejcev 1Q spuščalno dobo ni delal. Nič mu tako hitro ne razruši boj zameriti se niti na eno niti na zdravja in moči zlasti rodilnosti kakor če ga imamo kmetijsko ministerstvo drugo stran. To postopanje kaže uže prvi uspeh. C. kr vedno v tesnobi zaprtega. Če ga imamo vedno v hlevu postane tako hud da ljudem jako nevaren, brez ne- izvenredno velikega in poslalo je na zahtevo odborovo clvdesdealske težkega konj ngleškega) od varnosti pa spuščamo bika, ki je vozil in opravljal laža poljska dela. pasme z imenom «Miron Carter Miron (17 pesti in Carter je šele tri leta star palec) isok lep a je 182 % Vreča za krmljenje konj. sploh po vnanjosti izvrsten plemeniak ta žrebec na Selu Podobi in kažeti krmljenje konj. Iz primerne tkani nanj prav pripravno vrečo za Ljublj narejena vreča ima zgoraj veči konjerejce, uno prignati ki pod Ljublj rasti, močnih kosti iu- 'o pomlad ostane utegnejo in utrpe svoj in zato opozarjamo 3 kobile v da si za dom ter za prodaj jako koristen tako zagotove zarud, ki bod Koajarski odsek je premer nego plati spodaj in je na spodnji nekoliko vzbuh-nena, zato da ne izpada svojo dolžnost izpolnil, izposloval je dobrega žrebca njerejci pa naj sedaj podpirajo odsek v njegovih merah ter obilno zahtevajo tega žrebca in tako dokažej ko na da jim je mari dobre konjereje » da so žrebeta od te vrste žrebcev Končno še omenjamo ) Carter in od lahkih kobil > bolj kakeršne je Miroa skladne t. j. prijetne vnanjosti, nego pa od pincgavskih žrebcev in od lahkih krma > kadar kobil. Cjydesdealsko pleme se je uže večkrat porabilo za povečanje domačega navadnega z uspehom žival vzdigne glavo. Pritrjena je na dve vrvici, da se bolje drži glave. Da konj lahko medu, sirupa ali pl Razne reči. * Kako se prežene mravlje ? Mravlj se preženo, če se v podstavkih raztopljene ajlaž za cvetlične lonce zmeša Podoba 1. i in mestu, kjer se dotika nosnic, situ podobna tkanina. diha, vdejana z nekoliko kvasom ali drožjem je v vrečo na katera živali rade pohajajo. n Oeconom". tudi živali, kajti drožj sredstvo je bencin sladorja, in se ta zmes postavi na taka mesta, sladko tekočino izginejo ki Ö Važno za gospodarje 7 vzrejajo težke so za nje smrten strup. Dru se v hiši nalije v razpoke, po vrteh pa v mravljišča, in takoi sitne goste pomori. Ravno tako dobro je tudi, če se naftalina in sveže štune za konje. Po okrajnih glavarstvih Radovljiškem ter tu pa tam tudi po Kamniškem in okolici vzrejajo konjerejci težke konj dom ali pa jih prav dobro prodajajo izven dežele renjska je s težkimi konji zaslovela po Tirolskem Kranjskem mrčese zmeša po enoliko in natrese po katerih so mravlje. Poskušali preguati z velikimi gozdnimi mravljami. Nekaj steklenic baš nabranih gozdnih mravelj se kar izprazni po stano- luknje in razpoke 80 pa tudi mravlj tudi po Ljubljanski vanjih. Gozdne mravlj katere rabijo za in čez dva dni so pa ) Go Ba a se hitro razidejo po vseh kotih, izginile velike gozdne mravlje popolnoma, ž njimi pa tudi male mravlje. Tak poskus se je ravno tako posrečil na vrtu. 147 * Da čebula ? katero hraniš za jed, De poganja ciojr, naj v vrečici nekaj dni visi v dimu. Taka čebula ohrani . 8V0J okus, a ne poganja. * Kako odvrniti vrabce od grozdja in drugega Krompir se s kurjimi peresi tako natakne, da je podoben ptici ujedi, kakor da ima na obeh straneh razprostrti peroti, zadi rep, spredaj iz nekaterih kratkih sadja? peres glavo in vrat. Zgoraj se v krompir vtakne lesen kaveljček in naij se priveže nit. Potem se pritrdi na do visok drog gibek protec, in nanj se priveže narejena ptica ujeda. Drog se poševno vtakne v zemljo. Vsaka sapa več blizu. giblje ptico in in vrabci potem ne gredo * Kako spoznati, če je deblo vse zdravo? Deblo se položi vodoravno na vsakem konci na podlogo, potem naj pa eden tolče s kladivom po enem odrezanem kocci, drugi pa na drugem konci posluša. Ce je deblo zdravo slišijo se udarci razločno, naj bode tudi 60 do 80 čevlje^ > dolgo; če se pa udarci je po sredi trchljivo. slišij ali pa zamolklo pa Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 90, vprašanje : Kadar salata naredi glave pa hjče iti v seme, prereži za polovico debelosti steblo pod glavo. Iz rane prične kmalu teči sok, a neprerezana polovica daje glavi še vedno toliko soka, da se ohrani ter ostane zato trda in lepa še do tedne. A. Hočevar, učitelj v Zagorji. Vprašanje 94, Uže večkrat se je pripetilo, da je mojim teletom, kmalu ko so prišla na svet, popek otekel. Mislil sem poprej, da je to kila, a spoznal sem da je oteklina popka. Kaj je vzrok taki oteklini in kako jo odpraviti? (P. Ž. v L. na Koroškem.) Odgovor: Popek se vname kmalu po rojstvu, če so z mrzlo vodo, naj se popek pozneje umiva z mlačno laneno vodo, ali naj se pokladajo gorki (pa ne prevroči) obkladki (iz kuhanega lanenega semena ali kaše) na trebuh. Vprašanje 95, Za k o val i so mi konja in čeravno sem ga precej dal prekovati, vendar še šepa. Blagovolite meni kakor drugim v korist odgovoriti v Vašem c. listu kak ta zdraviti zakova prilika gotovo konj ker se pri naših kovačih Štaj aiskem.) Odgovo mnogim pripeti v na Zakovanj ni nevarno, ako se brž zapazi m umno zdravi, nevarno pa je zanemarjeno, če po kopitu razjedajo že brez mazania mnogi razlivi. Ozdravlj se zakovani konj prav žebelj priprosto. Izdreti se mora najprej potolažiti vnetje in potem se mora odpravit vse kar se je morebiti po ubodu ločilo ali razlilo; to kar je storiti. Ako kovač z žebljem konj je vbode in žebelj brž izdere stori tisto luknjo prazno in jo zamaši s smolo tako rekoč najbolje, ako pusti da ne morejo smeti vanjo. Nekateri kovači jemljo ob takem primerlj namesto poprejšnjega žeblj manj bolj brez močen žebelj in ga )izko zabijejo; čeravno je morebiti to devetkrat nevarnosti, utegne vendar desetikrat biti zelo ne- varno. Sploh pa moramo zopet na ves glas svariti in odvračati od tiste silno škodljve šege navadnih kovačev in mazačev > ki v zakovano luknj vlivaj trpeti olje! Trpetinovo olje je ostra, razjedljiva reč, ki nabo in Veliko vnetju nagnene žilnate dele užge kaijor strup, kopit zakovanih konj se je že pokvarilo po tem nespametnem ravnanji! Če je kovač žebelj brž izdrl pa je kopito potem vendar zaradi vnetja vroče in boleče kopito ovije s cunjami, ki se z naj se da se potolaži vnetje ostal m Ako vodo močii J roga najpoprej je klin zlomljenega žeblja v luknji, ni druge pomoči, kakor izrezati toliko ta namen se da se zadrti klin najde in izame žebljeva luknja razširi s kovalnim nožem in. preveč zanj vlekli, ali če se je ob o&tri stelji drgnil ali ße je treba, tudi na tistem mestu od dilj za ranil, ali če je mati presilno mladiča lizala okoli njega, izreže noga, da nikjer kak razliv ne more zastajati Spoznati je vnetje lahko ali 4 , Ob po je popkovi vneta le od vnetj zajde v trebuh oteklini, rdečini, vročini; enem se tudi s ščipalnimi kleščami rožne stene nekoliko in s kovalnim nožem potem izreže trivoglati t da je rana mladiči največ leže, žalostni so, nočejo sesati itd. Dokler odščipn zunaj m nevarno; če pa m se loti tudi trebušne kože in čev, lahko postane silo nevarno, ako nastopijo razlivi zati roga rajši nekoliko več kos A poleg stene, kjer tiči zadrti klin žilnate stene popolnoma odkrita. Nikar se ne boj izre- nego premalo, ker to je ali snet po notranjih delih. Če se razširijo bolečine po glavno zdravilo, da je vsa rana odkrita in da nikj vsem trebuhu, če je vročina huda in mladič ves omam- ne ostane nič ločenega Če kaže slabo. Zdraviti je vnetje prvi čas z obkladki kopitna kost SI pa našel > da je odkrušena > mrzle vode poberi ločene koščke s prijemnico čisto 1 kateri je nekoliko svinčenega kisa pride- proč. Ko je vse to storjeno, položi na rano janega. Mladič se položi na mehko, suho steljo, okoli popka maslom se namaže s čistim salom ali porezal, suhih ali pooljenih predivnih osvaljko SI rog > ovij ih ali oljem ) piti se mu da večkrat dan, pa po malem mleka izpod njegove matere namol- Za zdravilo naj se mu kake 4krat na dan vliva surovim ne pretrdo s trakovi in, če more konj biti v miru, oveži kopito s platnenimi cunjami in jih moči z mrzlo na vodo zenega noter toplega pa dobrega (ne žarkavega) lanenega ali laškega olja, kateremu se na kake meša kalomela 36 73 dokler ne jenja vnetje. Kadar so jenjale bolečine, smeti je konja zopet podkovati. Na podkovi se mora po steni potegniti tanka in tako velika kapica, da popol-dobre žlice pri- noma zakrije rano in drži divne osvaljke- Ako rana Če se vnetje ne da potolažiti ni bila velika in bolečine majhne, sme se, kakor smo 148 šo rekli, kooj brž podkovati. Če pa ravno ni sile za eden Irec in kovač. Na kaluri, v katero je bilo vpreženo delo, vselej je bolje, ako se konj ne podkuje, pa mrzli več konj, vozila sta vse narodje. Namenjena sta bila povoji pokladajo na kopito tako dolgo, da bolečine po- v Lampingflat, kjer so tisti čas zlate žile osledili. Ker polnoma nehajo in konj vsaj korakoma ne šepa. Tudi sem zaželel spremembe radi enoličnosti na samotne) zoper zastarelo zakovanje ni druzih pomočkov, kakor ovčirni, sklenil sem, da se jima pridružim. Ko sem da se rana odpre, odreže, in razlivom treba to je odpre ) rog povsod, koder je ločen J namen SVOJ razodel gospodinji, ustrašila fee iztok. Po različnosti tega bo Poskušala je na vse možne načine 1 da je. me od tega torej včasih vso diljo izrezati iz kopita in tudi odvrnila. Pogovoril sem jo z obljubo, da se takoj po veči ali manjši kos rožene stene, včasih celo vso steno vrnem 5 ako odrezati noter do žilnatega svitka in, če že hrustanec prodal mladega konja mi v svetu ne bilo po volji. Kovač mi je , in poslovivši se od domačih, kakor nagnil, izrezati tudi njega. mora bolni konj tudi včasih Ob takih okoliščinah se tudi od z notranjimi zdravili o- na pot. nih naselnikov, spustil sem se z diggerjema zdravljati. Ce rad ne je, če gre krma • neprebavljena od grenke njega naj se mu da vsak dan po 100*00 Prvega dne smo prešli 18 angleških milj, in za soli in encijana in kalmeža po 35 00 9j, večera smo dospeli k malej snažnej gostilnici, ki sta jo ustanovila dva Švicarja od Schafhausena in jo nazvala „zum Rheinfall", žival > Vprašanje 96. Imam konja, ki je res prav izvrstna le to napako ima, da noče čez prag, bodisi v hlev vratmi. Drugega kakor je bilo zapisano na deski nad dne smo prišli v Coomo, mestece v ali pa iz hleva. Izkušal sem uže mnogo, a brez uspeha, žalostnem kraju; svet okrog in okrog je skalnat in ne-Ljudje pravijo, da je v očeh bolan. Kaj je vzrok in kako rodovit. Nekaj milj za mestecem pa je kraj uže živejši pomagati ? (A. G. v pa ]e in prijetnejši. Povsodi smo videli cele jate ptičev, zlasti Odgovor: To je sploh znana slaba konjska razvada, mnogo divjih rac in labodov, ki so se vozili mej visokim ki m nasledek kake bolezni, marveč slabe vzreje in trstjem in travo velikega jezera. Na bregu so taborile slabega ravnanja s konjem. Razvado je težko odpraviti. tolp domačinov, ki so prišle na bogati lov. Imeli smo in to le z lepim ravnanjem. Hlapec ali kdor vodi Konja tu priliko gledati, kako prekanjeno domačini ptiče love v hlev in iz hleva, naj lepo, tiho in prijazno prigovarja in pobijajo. živali, naj jo gladi, in kadar stopi mirno čez prag, naj ji da košček cukra ali kaj drugega takega, kar konj Možje prineso tikev 5 izpraznijo jih in zgoraj na pravijo male odprtine, da morejo skozi nje gledati posebno ljubi. S kričanjem in celo z bičem se nič ne Tako pripravljene tikve nataknejo na glavo, in poto-opravi, ampak razvada prihaja hujša, in konji postane- topivši se do vratu v vodo, da je samo tikev na vodi jo pred pragom kar uporni, in čezenj jih je moči peljati z zavezanimi očmi. Ker nastane ta razvada le vsled vid 3 bližajo se previdno trstju. Ptiči se ženo za tikvo in jo prično kljuvati. Avstralec pri ugodnej priliki po- slabega ravnanja s konji, zato priporočamo konjerejcem, pade ptiča za nogo in potegne pod vodo, kar ponavlja da jo za časa preprečijo. Najbolje j j pustiti žrebeta toliko časa, dokler nalovi polne pesti živalic. Potem jih vsak dan vsaj za malo časa, da hodijo popolnoma prosto nese na breg, kjer jih drugovi s kiji pobijejo. Kmalu iz hleva in v hlev, Nemec imenuje takega konja „Stali- leži po bregu polno najtolstejših C( springer". Na to smo pripotovali gosij, Umerali rac in labodov. smo na Tudi tu smo dobili dosta rac, tako da Poclučne i^tvari bregu prenočili, sem zjutraj, preden so se konji napasli, postrelil pa tudi še dobiti nisem mogel, pa Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 167. dobil v roke Iß rac, mnogih kjer so pale v take kraje, do katerih nisem mogel priti radi globoke vode. Prav tako je bilo tudi ob Murrumbidgu, katero reko smo morali prebresti. Vozili smo seboj toliko pobitih ptičev, da jih nismo mogli sproti pojesti. Tako smo se približali krajini, katero vsak potnik z največjo previdnostjo, pa tudi s strahom prehodi. Kra- Lampiiigflat. Spriiig-Creek. Napadi na Kitajce. ta se širi od judovskega mesteca Yassa k Goul- Na ovčarni sem prebil do januvarija 1861. 1. Mirno burnu, in sodi se sploh, da tu je sedež in torišče av- sem čakal, kedaj pridejo novice s Snow-Rivera o novih stralijskih tolovajev. Tu so visoke gore, gosti pralesi in se koj na prvi poziv mogel v kopa- mnogo ovčarn, katere tolovajem zavetje nudijo. Prebivši zlatih žilah da nine povrniti. Čakal sem zastonj. Zlati rudniki v Snow- noč blizu Yassa, stoječega ob glavni cesti z Melbourna Riveru so ogoljufali nadeje premnogim ubogim diggerjem, v Sydney, potovali smo dalje k Binalongu, malem mestu. seboj smo imeli dve dvo-cevki in dva revolverja. Nabito puško sem nosil preko kateri so od daleč privreli po srečo. Sedaj so zopet Bili pa smo dobro oroženi. odhajali, da bi jo v drugih končinah našli. enim takim curkom sta prišla k nam na ovčarno pleč. Jahal sem svojega konja, delal v časih avantgardo, nekega dne dva diggerja z obiteljo. Eden je bil Anglež > v časih arrieregardo, kakor je bil kraj. Ali nismo bili 149 nikj apadeoi nekolikih daeh smo dospeli v Lam 80 začeli z diggerji prijazno in pomirljivo se pogovar piügflat. Te kopanine s južnem Walesu, preden bile najbogatejše v celem Novem jati ali stonj Zlatokopi 80 nastajali, da Kitajci mo odkrili zlate žile Lachlanu. rajo od todi, da jih ne trpe 80 Kitajca zalotili Ko smo dospeli v Lampingflat kopali 80 uže na dveh odrezali so mu kito. Stane so jim požgali, kite pa na 9 v Stoneye-Creeku in v Spriog-Creeku tri četr- sadili na drogo in tako so se kakor z zmagoslovne tinke ure od mesta vojske povrnili v Lampingflat Spring Creeku smo ugledali jašek pri jašku. Eni Vrhovni komisar je poročil o teh izgredih guver 80 bili uže z vodo zaliti, drugi posuti po 20 do 30 črevljev globokih •da si z nezo£ koder so koj poslali dva kanona, delalo je mnugo ljudij, do 100 vojakov angleških in 60 mornarjev; po vrhu so ostalih jaških nementu v Sydney, od tnim uspehom večjih zlatih kosovih ni nabrali še mnogo policaj Ko ta vojaška odp uže dolgo slišati Spring-Creeku smo postavili dospela v Spring-Creek, prijel je grozen smeh diggerj «atore. Kovač je začel staviti tudi kovačnico, laz pa sem Kaj pač hoče ta pest proti tolikim tisočinam diggerj letal z Angležem sem in in gledal se dalo s Vojaki so ostali pri nas cel mesec, in naposled so se pridom kopati Slednj y Kj sva si izbrala primerno mesto, udali diggerj na toliko, da Kitajci ne smejo kopati dru Ali do sedaj še nismo meli pravice v Walesu kopati, gej, kakor samo v Black-quardgullu Tako je polagama Sel sem toraj na policijo po dovoljenje Takse bilo vse vtihnilo in se udalo, in vojaki so se vrnili v Sydney 10 šilingo Stopil sem v pisarno, v katerej je sedel Diggerji so začeli mirno delati, in tudi mi smo se po debel komisar. Čuvši kaj rad, odbil me je na kratko, vrnili v svoj jašek. Morali pa smo biti jako pazlj da ^eš da edelja, in se take reči no pišej tem 80 ni voda iz okolnih jam prodrla nam. Da si je bilo se odprle duri in notri je stopil moj znanec z ovčarne Chalkerje rhovni komisar Clouta, delo nevarno, jaška vendar nismo hoteli popustiti Ko me je zagledal J avpil: ;,Kaj pa vi, gospod Winter? koj j« 2 od Chalkerjevih? Ali ste šli (Dalj prihodnjič.) u Kaj pak -U odgovoril sem. „Rad bi tu v kopaninah Politične stvari srečo poskusil, da bi mogel potem domov se vrniti o dobro, dobro I"" Sedel je za mizo in mi i pisal Iz državnega zbora Kiovolj se ve da na ime Winter. Takse ni vzel, in Budgetna razprava 1890 ^0 vrhu mi je še srečo voščil. Začel sem z Angležem kopati. Kopanje je bilo nevarno, zakaj blizu je bila stara jama, ki je bila do vrha z vodo zalita. v Govor poslanca Sukljeja državnem zboru dne 19. aprila 1890 Tudi sem moral skoro sam kopati drug (Dalje.) moj bil jako len stal navadno zgoraj pri vretenu 5 vlačil vodo in glino, pa kadil je. Delo je šlo po časi od da Prepričan sem, da gospodstvo nikoli! Tedaj ste še obdržite na Češkem tedaj ne pali, bi ; prav po polževo. Prikopavši 34 črevlj rok -zadeli smo ob nekoliko zlata. Od slej globoko J dovolili razdelitve nefidejkomisnega veleposestva v po šlo delo hitrej samezne volilne okraj ? tedaj ne bi priz ali da to od rok. Brez oddiha smo vlačili zla.tonosno glino iz jame vprašanje ne spaaa pred državni temveč pred deželni in vozili dobro uro daleč prat. Na ta način smo dobili zbor češki. Danes pa so stvari drugačne in trdim da ^sak po več unč zlata. Ta čas pa so se pričeli v Lampingflatu napadi na 80 se Nemci vsled sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Čehi ne bodo več videli nemške večine kitajske diggerj vsej kraj bivalo do 80.000 Ev v deželnem zboru. In kaj za nas to pomeni » vsi dobro Topejcev in morda do 3000 Kitajcev. Ti Mongolei so za čeli biti nadležni, in so se razlezli po celej okolici ka vemo I Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z kor mrčes, tako da so bili Evropejcem na potu nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res je pa Kitajci za dobiček, zadovoli tisto lastnost, kakor naši Judj tam 80 grozno skromni in ponižni, in ker Imajo jim gre desnici.) Priznam, vanje češkega življ na m • 80 tudi z malim, godi se jim navadno dobro vsled sprave, zagotovi] da ta sprava utegne ovirati razsirje-a, toda trdna postojanka v obrambo ano ozemlje je tolika pridobitev, tudi na takih krajih, na katerih Evropejci pred njimi niso ničesar dosegli Po vrhu 80 nesramni tako, da jim da smemo višje ceniti to pridobitev seveda tudi v tej pogodbi. nego Z2ube. ki so o nič ni, če jih kdo zaničuje. Spodi jih, koj se ti povrnejo Pa postavimo se na stališče dr. Gregra in pri Poplavili so vso Kalifornijo velik kos Avstraliji. Nad- trdimo mu J ležnost Kitajcev je poburila konečno tukajšnje Evropejce, pa vprašam da imajo Čehi le zgubo od te sprave. Potem Kdo pa je temu vzrok? dobro na Sklicali so velik meeting in sklenili, da je treba Kitajce s silo pregnati s te krajine Res se je zbralo mnogo tisoč diggerjev s puškami in krepelci in so šli nad Ki- desnici.) tajce. Koj je bila tudi policija za petami, in komisarji disciplino Ali v , ki je dobro na nedolžna ona stranka, ki je rahljala ko je desnici.) Kdo pa je pripomogel k temu položaj rodil spravne obravnave njih posledice. (P češkem narodu ravno v trenutku J I50 nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodj vedno na to ) kako preskrbela temu emporiju Avstrij ne previdijo, da je vera v avtoriteto za vsak narod treba ; in da so po potrebnih pogojev za njega trgovinski razcvit pačno postopali, ker so v narodu iz- podkopavali vero v veljavo moža v trenotku ko vera bila gotoviJo vspeha ? (Pohvala na desnici.) je ta pa skrbita vlada in ljudski zastop, da na trgovinski njega razvoj morata na to gledati do da Kakor pride Trst glede svojega prava, isto taka trenotku, ko je treba skupne narodove moči Trstu na Primorskem ne smel ko se nihče obstoj in osobito v m se goje državi našej prijazna politiška vrste sodbe odtegniti, so pričeli napadati v socijalnem nasprotnik zbiral svoje oziru važno vrsto, dočim je napadu (Pra res! na desnici.) To so naše mišljenja, katerih ni od zunaj. Trudil kratko naslikam tamošnji pohtišk na J izliv mojega prepričanja. Tudi obliko zagovarjam bodete posneli v ker se strinja z mojo, morda osti ka se tiče stvari individualnostj men, katero sem Vam označil smel nikdo motiti, ni od znotraj se bodem torej, da Vam položaj; iz te slike ti odncšaji onei koliko odgovarjajo , zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v- tem oziru Odka osobito je prišel v velja od leta 1849. sem narodnostni princip ) od strinja z menoj. In gospoda moja nas priznate kot najzvestejše in z£ češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško giban danes na Češkem močnejše. Mogoč imamo pravico, da esljivejše zaveznike se začeli narodi prosteje gibati tedaj namreč, ko so težijo narodi jednace govora po združenju. Države so se od takrat veliko nepričakovano premenile Ö« ia posebno se je Italija, ki je je morda bila poprej le geografišk pojem, konsolidovala do državce se bodo stvari obrnile in je da m ja upam da presojali in pomišljali. Ne verujem opozicija bila nevarna češko-nemški spravi C---J " ^ J^ ^ Uj ^ \Ji bodo na Češkem treznej da oblike Toda Italij tu mladočeška Toda gospoda ne tudi na Češkem na to deželo. (Posla nemogoče. Preslabo na bodo nekaj ohranil opozarjam. Mir se ko bode omejen italijansko ljudstvo novega časa. Ta meri ved burno zahtevajoč kraljestvom. menim necficijelno Italijo, ni še zadovoljna s pridobitvami da po dežel deželah druzih držav te združijo z italijanskim rodu vzgojujejo Učenjaki in časnikarji trudijo se, da v na Vsakemu je znano, kolika ta duh dr. Ferjančič : Tako je!) To je spehov so že dosegli v tem pogled narodu ko mislil sodil življenja moč v češkem italijanske Pri sestavi kake geografiske karte se italiians > da bodo Cehi kako se godi njihovim malomarno gledali ne omejujejo na obsežje italijanskega kraljestva zemljepisci Šlezij Bilo sorojakom na Moravskem in v posezajo dalj OQi m prav avstrijske dežele so one, katere nesmiselno ko na eni strani volilni uvrščajo v obsežje politiške Italij red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi Odkar so si v leta 1866 strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod sedni moravski deželi, kjer ga živi tri četrtine v so Beneško ) prišla je v rabo neka beseda pridobili Lombardij pod kateri nam pravi J da so še nekov pojem > talijanske zemlje, katere gospodarstvom manjšine, ki ima le 25 odstotkov prebi- f® odrešene. Od leta 1866 sem obkrožuj Ta beseda je poznana in valstva dobro na desnici.) (Dalj prih.) beseda iredenta naše uho umljeoa Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 22. aprila t. 1. Slavni zbor! Qi slov. poslancev je navada, po pa v bornej koči kolona in je istotako blagoglasna lačah imenitnikov. Italijansko ljudstvo se ne veseli'zveze moti v njega aspiracijah z Avstrijo, ker meni da katere aspiracije sem ravnokar označil Veči vanju o proračunu in pri obravnavi ima Crispi da pri posveto polne posla, da zabran ta predstavitelj oficijalne Italij in znano je, da > vse roke posamičnih uprav^ križali v ljudstvu pojave, kateri njega zvunanjo politiko nih strokah motrijo vzroke neugodnega našega položaja bilo ljudstvo posebno naklonj Crisp katerem je v državi. Mi kažemo vedno na to, da nas italijanski in nemški element ovirata v našem napredku. Na to stališče postavili so se tudi moji rojaki-predgovorniki. in Danes mi je drugačna naloga riti od naroda do naroda danes nočem govo je učenec Mazzi-nijev, zgubil je svojo popularnost, ker pobija iredento pojavivšo se bodisi v parlamentu ali pa zvunaj parla menta. pustil y > Kak vihar je nastal lansko leto ko je Crispi Odsek za Trst in Trident raz Kaj pa je bil ta sati hočem razmere doli ob Adriji ali pa do vlade, ampak opi- odsek za Trst in Trident? To društvo ustanovilo se je stališče slovenskega naroda, ampak na stališče države torej se ne postavim ^ B,iin\x z nalogo, da organizuje po vsej Italiji propa Ker pa nameravam gando proti Avstriji in da vzpodbuja Italija Primorske osobito Trsta govoriti o politiškem položaju osvobojenje Trsta in Tridenta od avstrijskega jarma za mestih dotaknil naroda slovenskega J se bodem na dotičnih onih vprašanj, ki se tičejo specijelno To društvo je hotelo po plakatih javiti svetu svoie mm m m M ^ J cilje! ali policija je zabranila, da jih neso prilepili Ne da se tajiti da je Trst v trgovinskem obziru vsebina Toda plakatov je vendar-le prišla v javnost. Tu se važnosti in imenitnosti Avstrijo, kakor nobeno italijanskej vladi očita da zanemarja svoje dolžnosti drugo mesto monarhije. Vlada in državni zbor mislita Pravice in dolžnosti so pa izražene v besedah Tridents n Trst in Historiški moment je treba izkoristiti. Zveza z Avstrijo se zasmehuje in Italijani se poživljajo, da si podajo roke m se združijo v osvoboditev Trsta m Tridenta od ■ tedna. Morebiti doide nam še za ta list no poročilo z Beča. — Prvi n Novice" brzojav avstrijskega jarma. Društvo to so sicer kikor sem čakovati minul je mirneje, kakor bi bilo pri- Izrekoma po slovenskih pokrajinah minul je ta že rekel pustili a na njega mesto stopilo je delavski praznik brez neredov L j ubij se je sicer drugo društvo. Tega društva je že včeraj eden govornik in omenjal, toda ne podal bi popolne slike, ako bi se tudi jaz ne dotaknil tega društva. To društvo, katero je sto pilo se le Aligh na mesto razpuščenega društva, je društvo „Dante To društvo vodijo nekoliko previdnejši so zbralo nekoliko delavcev v gostilni „Hotel Evropa popoludne so se podali v Šiško, toda vse to vršilo v lepem redu. Ker je popoludne dežvalo, zbrali so se delavci kmalu večer imeli so 1 na večer zopet v ;,Hotelu Evropa" in na je vstanovili pod manj sumno firmo. Prvi smoter tega v Tridentu spomenik slavnemu so godbo začetkom dovoljen se je pa red varoval izgledno, podalj do 10. ure, ker je mestni ma- liruštva je napraviti gistrat godbi čas do polnoči Tudi na Dunaji mi je pesniku. Toda to ni njega jedini, izključljivi smoter. delavci praznovali skupaj v Prate^ Kaj je njega prvi smoter, kaže nam najbolje prvo zbo do ure zvečer brez nereda. Na večer med 10. in 11 Tovanje tega društva, katero so obdržavali dne 24. marca ^^ kasneje ni bilo na ulicah zapaziti ne najmanjše v Rim To zborovanje pozdravil mestni župa v premembe skoraj da imenu mesta starem času od katerega je tako rekel v tem je pomisliti da je bilo proti navadi mir v nedeljah spomlad se Pri čas. orei razprostiral čez celi svet svoje mogočne peroti. Rimski genius, pod katerega pokroviteljstvom je izrekoma v bližino Dunajske okolice podaja po 2000 do 300.000 ljudi, katerim se pri povratku nazaj v masto začelo tvo svoje delovanje, naj pospešuj in esniči bolj ali manj pozna veselost, ako ne še več kot ta Pr njega plemenite Daroda". v blago in slavo talijanskega vega majuika pa t ker bilo to bolje, ker ni bil praznik in mnog ljudi darle imelo nekaj strahu Zborovanj je otvoril Ruggero Bonghi, bivši itali pred izgredi. Tudi na Francoskem in na Laškem tar v janski naučni minister, jeden naj zmernejših politikov iü predsednik rimskega pisateljskega društva, torej mož, kateri živi v najboljših odnošajih z duševno aristokracijo. Belgiji, kjer so se povsod delavci zbi številu, ni bilo pomenljivih izgredov, akorav v mnogobrojnem Kako da stališče temu Ö lede na aspiracije iredente možu glede na Avstrij tam vojaštvo imelo povoda, ra; lavce. Pripravljali so anarhisti e tu in anjati včas predrzne de- in Francoskem ečji toda pad a vlado na pove nam najbolj neko pismo, katero je nekomu pisal v Istro prišla na sled, jih dejala vlada je kolovodjem v pravem času zapor in jim pob orožj Nabirali so namreč po Italiji za bedne in došel je v torek znesek tudi iz Istre. Bonghi se je zahvalil za ta dar in svojemu pismu pridodal: Spričevalo, katero nam Dnevni red seji ljubljanskega občinskega sveta . dan maja t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni rani. Naznanila predsedstva Pravnega in per pošljete : da namreč ljudstvo po onih krajih deli z nami veselje, je poroštvo, da se bodo nekega dne radost in nalnega odseka poročilo glede resultata letošujih dopol nitvenih volitev za občinski svet. 3. Volitev podžupani in ta dan ni posebno daleč 31 oni, katere druži le občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto ljubezen po umetnosti in previdnosti vlad, kakor tudi po navdušenju in zavednosti narodov združili v jedno državo, (čujte, čujte ! na desni}. (Dalje prihodnjič.) Ljubljano). 4. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta in dopolnitvene volitve v nekatere občasne odseke. o pozivu vis. C. kr. za slučaj mobilizacije 5. Finančnega odseka poročilo vlade pod katerimi ogoji mestna občina prepustila vojnemu erarju šolski poslopj na Cojzovi cesti in v poljskih ulicah i druge šolske prostore; pa nekatere o nakupu hiš štev. 15 in 17. o vodstvu Naši dopisi. Iz Igubljaue v kravji dolini. 6. Šolskega odseka poročilo: I. mestne deške ljudske šole prošnji za izredni prispevek za učila in knjižnico; h) o prošnji šolskega sluge Ivana petek odsek z malimi premembaini načrt zakona Dolenjski železnici. Minuli Skubeta za prvo petletnico dopoludne pred javno sejo sprejel je železniški računih glede dotacij za 1. 1888/9 o mestnih ljudskih šol o gradbi dotacij c. kr. velike realke in prikloplj dolenjskih železnic. Poročevalec g. poslanec Šuklje pri- šole za 1889. leto o računih glede modelirske nesel je poročilo do malega zgotovlj odsekovim posvetovanju in v soboto bil je zopet zgotovljen v smislu Novo deželno gledališče. Kakor je videti, zidalo sklenjenih prememb, katero zadevajo prispevk poroštvo dežele se bode novo deželno gledališče vendar na bolj pri stroškom zgradbe in pa to, da se po oziroma mernem prostoru, kakor pa bi bil sejmski trg pred staro prijema gotove omejitve za zgradbo namenjenih prog. muzeja in nove hranilnice hranilnico. Kakor namreč čujemo, bode mogoče v bližini Kolikor se je čulo, ima zakon o dolenjskih železnicah blizo Em. Maver-jeve hiše v zbornici poslancev priti dobiti stavišče, katero bode bolj vstrezalo splošnem za v posvetovanje v sredi tega htevam, ne da bi prizadeval nakup deželi večje stroške — Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. V dobi se ue drži jasnih določil opravilnega reda, po katerein devetih mesecev obolelo je 600 blagajničnih udov, izmed je interpelacije prečitati do besede. teh 537 možkih in 63 ženskih. Umrlo je 16 udov, mej Pri tej priliki napadal je podpredsednika, pristaša temi 3 ženske. Izplačalo se je bolniščine 4288 gld. 49 kr., liberalne stranke da se hoče ravno za čas njegovega bolniških oskrbovalnih treskov 627 gld. 84 kr., voznine predsedovanja vpeljati taka razvada. Ko Vašati pričn za 67 gld. 49 kr., zdravniških troškov 1613 gld. 84 kr., zdravila 1076 gld. 66 kr., pogrebščine 206 gld., za ko govoriti, pri tej priliki tudi o nemško-češki poravnavi peli 32 gld 95 kr • odtegne mu podpredsednik besedo in ko se potem začne terapevtične pripomočke 23 gld. grof Lažansky za Vašati-ja potezavati prav nedostojnim: 98 kr., za obveznino 20 gld. 30 kr., torej skupno 7957 gld. načinom, pokliče ga podpredsednik trikrat za poredoma 55 kr. redu, med splošnim pritrjevanjem obeh strank zbornice. Obletnica smrti pokojne cesarice Marije Ane Omenjamo samo, da se taki prizori, povzročeni ali po praznovala se je z veliko peto mašo v škofijski cerkvi šenklavški, katero je pel prevzvišeni gospod knezoškof Missija v navzočosti civilnih vtonomnih in vojaških dr. Vašati-ji krat. Čuditi s 1 o v e n s k pa po grofu Lažan8ky-ju, ponavljaj se ]e listi. T da se vendarle še nahajajo več cela kateri zahtevajo pajdašenje slovenskih dostojanstvenikov in mnogo občinstva. Umrla je minulo nedeljo v Tržiču gospa Ma y rija Dev, udova Killerjeva, rojena Schuller, v 76. letu svoje starosti. Novičar iz domačih in tujih dežel. poslancev s to mladočeško sodrugo. Omenjamo pri tej priliki še druge, ostudne prikazni katero je rodila mladočeščina. Dr. Rieger izrazil je v svojem govoru pri glavni razpravi o proračunu, da bode še dalje vestno vse svoje jega naroda, ako volilcev, zapustil moči posvečaval blagoru svo pa ne vžival več zaupanja svojih Dunaja. Minule dni vršila so se skupna posvetovanja skupnega ministerstva in pa ministerskih predsednikov in finančnih ministrov naših in ogerskih, ki so po dognanim posvetovanji pod predsedništvom cesarjevim konečno sklenili potrebščine in pokritje skupnega državnega proračuna za vso državo. Za gotovo se trdi, da se med potrebščinami nahajajo tudi svote za vpeljavo novega, brezdimnega smodnika in pa za splošno po vsem hladnokrvno svoje mesto in želel bi, da bi za ta slučaj njegov naslednik to mogel reči o sebi s tako dobro vestjo, kakor on. Mladočehi oklenejo se te obljube, rujejo med de-želno-zborskimi volilci Riegerjevimi ter konečno skujeja neko nezaupnico zoper starozasluženega dr. Rieger-ja Ta nezaupnica je sicer komaj par plavala na površji, ker pokazalo se je, da je nezaupnica šepasta vrh tega vsiljena po mladočeških korteših in gotovo je ^ vpeljavo 8 milimetrov debelega streliva. zbornici poslancev sklenila se je še le ta ponedeljek razprava o proračunu za finančno ministerstvo. da se stari boritelj za češki narod dr. Rieger ne bode^ oziral na tako umetno skovane spletke mladočeških ro- varjev. Pa tudi ta korak dosti znači Kolovodje one češke stranke, katera za čas sila kritičnega položaja, zavratno- Današnji in včerajšnji dan računala sta se potrebna ruje zoper one može, ki že pol stoletja uživajo zaslužena za razpravo proračuna za trgovinsko ministerstvo Sred zaupanje onega naroda, kateremu so z tega tedna namenjena je ena seja za rešitev druzih žrtovalnostjo pomagali do boljšega stanja vso svojo po- takozvanih manjših predmetov, med temi: sklep gosposke O^^erska zbornice o hišnem davku in zakon o zgradbi dolenjskih želnozborskih Vse znamenja kažejo železnic krogih > da se v de ogerskih vrši temeljiti prevrat r kateremu daje povod sedanja sestava ministerstva z poroča 9 bolezri zborniškega predsednika dr. Smolka se grcfom Szaparijem na čelu. Pričakuje se namreč, da se da je stari gospod z nedelje na ponedeljek več v kratkem združite obe veliki stranki zbornice, liberalna ur prav dobro spal in da se mu je obrn^^o na bolj kar dosedajna večina in pa zmerna opozicija pod vodstvom je toliko veseleje slišali, ker je pljučnica pri st'^.rih ljudeh grofa Appony-a. Ako se to dejansko zvrši večidel smrtonosna potem dobi sedanja vlada močno zaslombo, obetati si more dalj Omenili je še prizora zborovanja zbornice po- vspešno prihodnost in nikdar več bi ne bilo pričakovati slancev minuli petek. Pripetilo se je namr eč prejšnji dan da se ) pa gotovo ne v prvič, da se jo koncem seje vložena interpelacija mla dočehov med nemarnostjo, ki je navadna povrne doba samovladanja Koloman Tiszovega. j^panska. — Neredi, povzročeni po delavcih, množe se v večiri okrajev tako obilno, da se je v vsi Kata- prečitala samo površno ) ker se skap'h koncem seje, loniji že proglasijo zasedni sta zapisnih^h tako objavi do besede in ker tenografičpih edoma nihče Laška. Livorne se brzojavlja, da so delo ne posluša čitanja interpelacij. Zato porabi v petek mladočešk^ poslanec dr. Vašati priliko, da napade podpredsednika Chlumecky-ja, zakaj vstavili izvožčeki, fijakerjev, in pa konjskih železnic, prav tako so popustiU delo mizarji in delavci pri plinovib tovarnah, tudi mnogo pekovskih pomočnikoj popustilo je delo. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.