PoitnMa jmasm V gotovini cena 1 DTn Leto II. (IX.), štev. 120 Maribor, sobota 26. maja 1928 »JUTRA« izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poŠtnam Sak. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa Ifi Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasa! oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulici it. 4 Dalmacija protestira VELIKO OGORČENJE PO VSEJ DALMACIJI RADI NAMERAVANE RATIFIKACIJE NETTUNSKIH KONVENCIJ. — PROTIITALIJANSKE DEMONSTRACIJE V ŠIBENIKU. ŠIBENIK, 26. maja. Sinoči se je vršila tu velika protestna skupščina proti nameravani ratifikaciji nettun-skih konvencij. Ta najnovejši sklep vlade je zbudil namreč po vsej Dalmaciji silno ogorčenje in razburjenje. Četudi so bili govorniki v svojih govorih zelo zmerni in so oblasti ukrenile vse potrebno, da ne bi prišlo do kakih neljubih incidentov, so priredili zborovalci po shodu viharne demonstracije z vzklikanjem proti Ita liji in izdajstvu nad Dalmacijo. Des monstracije so potekle sicer čisto mirno. Le manjši skupini se je posrečilo prodreti do poslopja italijanskega konzulata, kjer so se nadaljevale demonstracije. Nekdo je vrgel kamen v okno konzularnega urada, nakar so Posegli vmes policija in orožniki, ki so demonstrante razgnali. TRST, 26. maja. »Popolo di Trie-ste« poroča o dogodku v Šibeniku sledeče: Po sinočnjem shodu, na kate rem je prišlo do ogorčenih demonstracij proti Italiji, je odšlo okrog 300 ljudi v sprevodu med petjem in vzklikanjem pred italijanski konzulat, kjer sta bila samo tajnik in njegova soproga, ker je bil konzul Cavaleri v Splitu. Med divjimi psovkami proti Italiji so demonstranti razbili steklena vrata poslopja, udrli tudi na vrt ter razbili šipe na oknih konzularnega urada. Jugoslovanske oblasti niso ukrenile nobenih varnostnih odredb, čeprav so vedele, da se pripravljajo demonstracije. Končno je moralo nastopiti orožništvo in četa na konjih, nakar so se demonstranti razpršili. Dauičouič zopet u Beogradu BEOGRAD, 26. maja. Ljuba Davi* dovič se je sinoči vrnil s svojega potovanja po Južni Srbiji, da se osebno Prepriča o tamkajšnjih razmerah in PritožbaCj^jegovih pristašev proti nasilstvom radikalov nad demokrati. Jutri bo imel Daivdovič zopet sestanek z ministrskim predsednikom. na katerem bo ponovil svoje zahteve po izpremembi dosedanjega upravnega režima v Južni Srbiji. Uati- Preč konkordatom z kanom RIM ,26. maja. Tukajšnji listi pišejo, da je v kratkem pričakovati končno ureditev vprašanja zavoda sv. Hijeronima, ki bi ga morali po zahtevi jugoslovanske vlade upravljati jugoslovanski duhovni-k. S tem bo odstranjena zadnja ovira za sklenitev konkordata med Vatikanom in •Jugoslavijo. Pred razpustom grškega parlamenta ATENE, 26. maja. Poleg pogajanj 2a sestavo nove vlade povzroča velike težkoče tudi vprašanje razpusta Parlamenta, ker finančni zakon še ni sPrejet in hoče državni predsednik izpustiti zbornico brez pristanka sejeta. Venizelos je mnenja, da je edino ‘'beralna stranka dovolj močna, da [ešl državo pred nevarnostjo diktature. Telefonski razgauor med ladjami BERLIN, 26. maja- Čisto na tihem je uprava nemških pošt poskušala te dni telefonske razgovore med ladjami na odprtem morju. Ta poizkus je tako dovršen, da je že več parnikov opremljenih s takimi telefonskimi postajami. Triminutni razgovor stane 100 mark. SIROMAŠNI MORGAN. NEW-YORK, 26. maja. Znani milijarder Pierpont Morgan je te dni kot porotnik sodelovat na neki razpravi 4 dni In po razpravi dvignil pri sodni blagajni za vsak dan po — 2 dolarja. NEURJE V ITALIJI. MILAN, 26. maja. Sinoči je divjala nad mestom silna nevihta. Med močnim nalivom je padala tudi toča, ki je napravila na poljih velika opustošenja. Močno so trpeli tudi vinogradi. GORICA, 26. maja. Včeraj je bes nelo tu 'heurje, ki je napravilo na posevkih znatno škodo. SAMOMOR ZNANE IGRALKE-PRAGA. 26. maja. Znana igralka Ksenija Sorgen, soproga režiserja Sorgena, je skočila z drugega nadstropja hiše, v kateri je stanovala, in obležala takoj mrtva. Mariborski obilnski svet PROTI PREVISOKIM NAJEMNINAM. — VAŽNA CESTNA DELA. Ša deklaracija noue albanske i ulade TIRANA, 26. maja. Nova vlada nagla-1 v svoji deklaraciji, da se bo v no-rai>ji politiki opirala na zaupanje naro-?? in skušala rešiti vsa nujna vprašanja, '} se nanašajo na gospodarski in kultur-ju razvoj Albanije. V zunanji politiki se j’? vlada držala dosedanje smeri, skrbe-Predvsem za čim prisrčnejše prijatelj-?-e odnošaje s svojo zaveznico Italijo, _ enem pa se trudila, da bo v dobrih ano§ajih tudi z drugipii sosedi. Poiitika . ade se bo vodila v duhu načel Društva Prodov. Tuornica slik .»starejših moj-strou“ Kriminalna policija v Frankfurtu je odkrila te dni veliko ponarejevalnico, iz katere je prišla na dan cela vrsta ponarejenih dragocenih slik »starih mojstrov«. Že po prvih prodajah se je pojavil sum, da gre za spretne falzifikate. Po daljši preiskavi je policija aretirala nekega trgovca z umetninami in starinami, ki je prodajal take ponarejene slike. Slike je izdeloval neki slikar v Frankfurtu in ponarejal tudi podpis- V afero je zapletenih veliko število oseb, ki so deloma pobegnile, deloma pa bile že aretirane. Ponarejevalci so imeli razpletene svoje mreže tudi po drugih mestih, v Koelnu pa celo svojo podružnico. »Kšeft« $ ponarejenimi slikami »starih mojstrov« jim je šel zelo dobro, končne račune pa jim. »e Prekrižala sedaj policija. Snočnjo sejo je vodil podžupan g. dr. L i p o 1 d, ker je župan že dalje časa bolan. Po otvoritvi je sporočil zahvalo praškega župana primatorja dr. Baxe za sprejem čeških gostov v Mariboru, potem pa prebral poročilo gradbenega u-rada na vprašanje socialističnega kluba radi načina mezdnih izplačil in radi a-kordnega dela tlakarskega mojstra. Ker bodo potrebni prostori za meščansko šolo in najbrž tudi za trgovsko akademijo, je predlagal obč. sv. dr. J e~ rovšek, naj se pregledajo prostori v »Vesni«. Predlog se je odstopil odseku. Odsekom so bili izročeni tudi predlogi o sestavi komisije za ugotovitev nehigieničnih stanovanj, o kontroli klanja in prodaje mesa in o razmnožitvi sejnih zapisnikov v svrho razdelitve med obč-odbornike. G. podžupan je sporočil, da se bo ugodilo stari prošnji novinarjev po sedežu spredaj, da bodo lažje, in nemoteno sledili razpravi. Mestna hranilnica je javilo računski zaključek za leto 1927 ter zaprosila za določitev v štatutih Mestne hranilni:« predvidenega odbora za pregled bilance. Ob sklepu seje so se v ta odbor določili s>edeči obč. svetniki*. Tumpej- Jelen, Hrastelj in Sirak. I. odsek. Elektrarna Fala je po dolgem pogajanju pristala na znižanje cene toka v reklamne svrhe. Popusta so deležni konsu-menti, ki uporabljajo letno najmanj 1000 ur, popust je pa za čas od %7. naprej in sicer do uporabljenih 1.000 ur 50%, za nadaljne ure pa 75%. K poročilu se je oglasilo več odbornikov. Tako je odb. g. Senekovič želel, da bi bili popustov deležni tudi gostilničarji, g. W e i x 1 je razložil za male, g. Bureš je pa predlagal, naj bi se čas popusta začel šteti že od četrte ure popoldan radi zimskega časa. Podžupan g. dr. Lipold je razložil potrebo popusta za obrinike, zlasti za male, gosp. Bureš je pa prej s pridobitvijo sedaj doseženega, dobre pobude bo pa odsek porabil za podlago nadaljnih pogajanj z elektrarno Fala. V uredbo o dokladi na prekoparitetno najemnino se je po predlogu svet. g. dr. Jerovška sprejelo izvzetje po 1. juliju 1914 prizidanih in preurejenih stanovanjskih prostorov in tudi stanovanj, ki imajo prekoračeno najemnino po : ad-nem predpisu. Nemški odbornik g. dr-K i e s e r je zatrjeval, da je tudi za preprečitev prekomejnih najemnin, a da ima pomisleke, če občina sploh sme sprejemati take uredbe. Podžupan g. dr. Lipold je kratko in jasno povdaril, da se —. kakor vsaka uredba o davščinah — predloži tudi ta državni oblasti. Odre lil je glasovanje, ki je dalo sledeči izid: 24 glasov za uredbo, 4 proti — vsi L :nci, 2 nista glasovala. II. odsek. Na predlog poročevalca g. dr. Str m-ška postaneta gg. učitelja Bratuša in Kutin mladinska predstojnika in si;er prvi za III., drugi za IV. okraj. Pravilnik kuratorija dnevnega zavetišča se spremeni v toliko, da bosta odslej dva zastopnika mestne občine v tem ku ratoriju., III. odsek. ’ Po pogojih, ki jih je predložil gradbeni urad, se dovoli Angleško-jugoslov. petrolejski d. d. postavitev bencinske čr palke na Aleksandrovi cčsti v bližini kolodvora kavarni »Jadran« oa zgradbe terase- Najemnina za »teraso za dobo 5 let bo enaka najemnini, ki jo občina plačuje za policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti št. 32. IV. odsek. Do stavbišča delavske kolonije .e podaljša vodovod, kar bo stalo 120.300 Din-Za tlakovanje prostora od mostu ob Zieglerjevi hiši do Tattenbachove ulice so stroški proračunjeni na 195.000 Din, za ureditev Smetanove ulice 120.000 Din. za zvezo Tattenbachove ulice z Mlinsko pa 127-000 Din. V to svrho se najine rn-sojilo v znesku 600.000 Din, amortizirano iz fonda za nepredvidene izdatke. Nadalje se je odobrila oddaja parcel raznim cupcem- Glasbeni Matici se je dovolilo, da vrne posojilo v treh letnih'obrokih od prihodnjega leta dalje. Stroške za čuva-e v parku (10.000 Din) se bo vzelo iz :bnda nepredvidenih izdatkov. Za popravilo mostne tehnice na Trgu Svo-ibotdbise določi znesek 9000 Din. % zgradbo stanovanjske hiše oblastnega odbora je potrebna regulacija Strossmajerjeve ulice- Odsek bo stopil v stik z lastnikom tangiranega „ ze nljišča ter pripravil poročilo za prihodnjo sejo. Za letalski dan se je naklonil prispe 'ek 5000 Din, nato se je pa javna seja za-djučila. Iz trgovskega sveta. V trgovski register so se vpisale naslednje tvrdke v mariborski oblasti: Alojz Kolmanič, trgovina z govedom v 3iserjanih pri Ljutomeru; O. Josek, strojno mizarstvo in trgovina s pohištvom v Celju; Alojzij Mastnak, trgovina s kolon., spec- in mešanim blagom v Ce-ju; J- Gabrenja, trgovina s stroji, kolesi :n pripadajočimi deli v Mariboru; Franc Dobrdvc, trgovina z vinom in žganjem v Podsredi; Ivan Lah, trgovina z mešanim blagom, perutnino in vinom na debelo pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji; v zadružni register se je vpisala tvrdka Hranilnica in posojilnica v Gornjem La-košu; Agrarna zajednica v koloniji Pi-nica, občina Pince ter Hranilnica in posojilnica pri Sv. Andražu v Halozah. — Loterija Jugoslovenske Matice obsega šeststo dobitkov in sicer: 1 motorno kolo 3 HP (francoska znamka), 20 koles »Tour eje France« in »Luxus«, 19 električnih svetiljk, 25 karbidnih svetiijk, 50 gumijevih plaščev, 100 zračnih cevi za kolesa, 100 pump za kolesa, 100 kolekcij orodja in lepila in 185 zvoncev z zastavicami. — Žrebanje se vrši 1. julija-Dobitki se onim, ki jih zadenejo, dosta vijo na dom. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in knjigarnah ter pri Jugo-slovenski Matici v Ljubljani, Šelenbur-gova ul- 7 II. — Mladoletni delavci Slovenije. Po statističnih podatkih OUZD, delavske zbornice in delavskih strokovnih organizacij si služi v Sloveniji 17.433, mladoletnih v raznih strokah svoj kruh. To je mladina od 14. do 18. leta- Dečkov je 11.874, deklic pa 5559- Največ mladoletnih delavcev je v oblačilni stroki (4786), potem pride kovinska (2753) lesna (2271) tekstilna (1417), trgovinska (1184), najmanj jih je pa v rudarski in sicer ;amo 9. — » I !■— 1 H . ,t............. — Ipominlaite feCMD /.'.au^ors*! \ i. Č L . * 1 a ,i *trc! času udeležilo krog 60 oseb- Povabljen je bil tudi narodni poslanec dr. Pivko, ki je v daljšem govoru podal sliko političnega položaja. Zborovalci so mu izrekli zaupanje in ga pozvali, naj se bori proti nettunskim konvencijam-Za njim se je razpravljalo o predsto-ječih občinskih volitvah in so se razprave udeležili gg. dr. Kraigher, Bajt, Volk, Vrečko in drugi. V luč resnice so bili postavljeni dosedanji dogodki’ v občini od novemberskih volitev, pa tudi gospodarstvo dosedanjega slovenskega občinskega odbora, ki je- bilo vestno. Na podlagi konkretnih dejstev se je ugotovilo, da hoče tovarna spraviti v občinski odbor večino sebi poslušnih ljudi, da bi se ji tako posrečilo znižanje občinskih doklad, ki jih naravno mora plačevati danes istotako kakor vsi drugi davkoplačevalci. Naravno, da je njena kvota tem večja, čim več ji zaslužijo njeni delavci in čim večji je na podlagi njenih zaslužkov državni davek. Kakor je interes občine, da tovarna uspeva, tako pa ni v interesu občine, da bi se tovarni delale glede občinskih doklad kakršnekoli koncesije na škodo ostalih davkoplačevalcev samo zato, da bi družabniki tovarne mogli vtakniti v svoje žepe čim večji dobiček. Ne dvomimo, da bodo narodni Šoštanjčani in vsi, ki jim je za gospodarski dobrobit celote in ne samo enega podjetja, storili 3. junija svojo dolžnost in volili Slovensko gospodarsko in obrtno listo. V borbi sa slovenski Šoštanj POSLANEC Dr. PIVKO MED NARODNIMI VOLILCI. Ze 10 let pred prevratom je prešla občina mesto Šoštanj v slovenske roke in je ostala v slovenskih rokah do lanskega leta, ko je pri občinskih volitvah meseca novembra peščica tamošnjih Nemcev začutila potrebo, da s pomočjo renega-tov in od nemškega kapitala znanega tovarnarja Woschnagga odvisnih Slovencev delavcev in malih obrtnikov zavojuje občino in tako svojim bratcem v rajhu pokaže, da je Šoštanj »nem ški«. Z nečuvenim terorjem napram tovarniškemu delavstvu, ki je bilo enostavno v tovarni pozvano od svojih gospodarjev na volilni shod, na katerem so je po znani metodi preparirali, so res dosegli, da so dobili za nemško listo, kise je skrivala pod gospodarsko firmo, 156 glasov in s tem 8 mandatov napram devetim, ki so jih dobili slovenski narodnjaki in socijalisti na svojih dveh listah. Kakšen namen so zasledovali šoštanjski Nemci, ki jih — prave Nemce namreč! — lahko sešteješ na prstih obeh rok, se je pokazalo kmalu: v nemških listih v inozemstvu so izšli članki, v katerih so nepoučeni javnosti natvezali, da je v Šoštanju 150 Nemcev, ki pa nimajo niti ene šole. Slovenski narodnjaki in tudi socialisti, ki so v izidu volitev upravičeno gledali potvorbo prave ljudske volje, niso mogli mimo gledati, da bi bila odvisna gospodarska usoda občine in davkoplačevalcev od renegatov in da bi v javnosti obveljal utis, kakor da imajo Nemci v. So-, štanju relativno večino. Zato so pričeli borbo za razpust občinskega odb^r^ kar se jim je po daljši dobi tudi posrečilo vkljub težavam, ki jih je delala najvišja državna oblast v Mariboru, .o^ivi-dno pod vplivom enostranskih infoijipa-, cij s strani osebe, ki je, kakor bomovi-i^deli, v zelo tesnih .stikih z nefif magnati v Šoštanju. o > ■ Nove volitve so razpisane za 3. junija in volilna borba je v teku. Slovenski narodnjaki so vkljub slabim izkušnjam, ki so jih imeli z zastopniki tovarne in obenem tamošnjega nemštva, delali na to, da bi se izvršile volitve brez borbe in da bi se postavila enotna kandidatna lista, v kateri bi imeli tudi Nemci svoje zastopstvo in sicer 5 od 17 odbornikov, torej mnogo več nego jim pd njihovem dejanskem številu gre. Pogajanja med Slovenci, Nemci in socialisti so že bila končana, zaključena in tudi vse dogovorjena glede kandidatne liste. Toda že par dni pozneje so slovenski narodnjaki izvedeli, da Nemci za njihovim hrbtom sestavljajo drugo listo. In res se je potem pojavila »lista reda in dela«, na kateri so na prvih mestih najizrazitejši zastopniki šoštanjskega nemštva: Mraulag, Orel, dva dr. Lichteneg-gerja in drugi. Na veliko začudenje vseh Slovencev na je nosilec te liste, ki je Izrazito nemška in tovarniška, šoštanlski odvetnik dr« Mayer, ki se je nekoč dal nazivati za starega narodnega borca in veterana, ki pa na žalost že delj časa paktira s šoštanjskimi Nemci in nemškutarji, češ da je za njega narodni boj v Jugoslaviji končan. Ali je ta narodni veteran pač pomislil, da bodo Nemci po končanih volitvah v široki javnosti vse glasove, zbrane na njegovo listo, zopet proglasili za nemške?! V domnevi, da bi se na dr. Majarjevo, v svojem bistvo nemško listo vendarle ne dali vloviti vsrt nemškutarji, so iznašli še drugo slepilo. Daši je v Šoštanju komaj kakih 8 klerikalcev, so postavili pod lepo zvenečim imenom »slovenska iista« še eno listo z nosilcem na čelu, o katerem vsi vemo, kaj je bil pred prevratom, ki je pa danes član SLS in stalen čuvar njene Skrinjice. Na ostalih prvih mestih te liste pa vidimo imena, ki označbe »slovenske« liste niti najmanj ne opravičujejo, zlasti še, če vidimo, da je med prvimi na tej listi znani nemški vodja Hanke. Mislimo, da to pove dovolj in da nam ni treba izgubljati več besedi. Tem listam nasproti stojita lista slovenskih narodnjakov (Slovenska gospodarska in obrtna lista) z dosedanjim županom Vrečkom kot nosilcem in lista socialističnih delavcev, ki ste med seboj vezani. Za 24. tm. je vodstvo slovenskih narodnjakov sklicalo zborovanje pri Ce-rovšku, ki se ga le vkljub neugodnemu Za uožnjo z aeroplanom na meetingu 27. t* m. v Mariboru, so bile izžrebane sledeče vstopnice: Serija A 7, 101, 836, 672, 1003, 2638, 2643, 2845, 2311. 4133, 4596, 4695. Serija B 109, 301, 517, 989, 1333, 1435, ’ 1751, 1997. Serija C 54, 3534, 4178, 4997. Serija D 124, 537, 89l, 759, 977, 978. Imejitelji navedenih vstopnic naj se javijo na dan meetinga ob 9. dop. pri vodstvu meetinga na letališču, kjer dobe nakaznice za brezplačno vožnjo. Mladoletni se smejo voziti le z izrecnim dovoljenjem zakonitih zastopnikov. Razven tega bo vozil tudi avijon »Ljubljana« proti odškodnini 100 Din za polet. Za letenje pridejo na red v prvi vrsti oni, ki so izžrebani, potem pa tudi ostali, kolikor bo še časa in prostora. Aero-meeting. Vsem, ki si bodo že dopoldne ogledovali letala, start in pristanek onih srečnih, katerim je žreb odločil brezplačno vožnjo, sporočamo, da je uprava mcetin-ga pdipravlja dobro preskrbljene bufete. Vsi imajo tedaj najlepšo priložnost odpočiti se črez opoldne v gozdičkih Te-zna. — / Mariborska župa jug. pevskega sa-veza. Glasbeno društvo »Drava« naznanja vsem pevskim društvom mariborske oblasti, da se bo vršil v soboto dne 2. junija ob 15- (3.) popoldne v kolodvorski restavraciji (bela soba) na glavnem kolodvoru v Mariboru sestanek zastopnikov pevskih društev mariborske oblasti v svrho posvetovanja glede ustanovitve mariborske župe jugoslovenskega pe-vačkega saveza. Sestanka se udeležijo tudi delegati ljubljanske pevske župe, ki prispejo ta dan v Maribor. Na sestanek naj odpošlje čim več društev svoje zastopnike. — Prisrčna hvala gosp. dr. MnjamfcNi Ipavcu specljsllstu za ženske bolezni In porodnlitvo v Mariboru, za veščo pomoč, s katero je izvršil smrtnonevamo operacijo ob prt* liki težkega poroda moje žene in ji rešil življenje. Zahvaljujem se tudi gospodu dr. Franku in babici gospej Nežič, ki sta tudi pripomogla k srečni relitvi. 1066 Drago SImouCIC, uradnik Praitedlone. Maribor. Mar farski in drebii Uremensko proroštuo Včeraj je bil Urbanov dan. Tega svetnika in njegovega dne se drži mnogo vremenkega proroštva kakor 11. pr.: Če je sv. Urbana lepo, rado suši se po leti seno. Če sv. Urban greje zel«, trgatva prav dobra bo. Če Urban suši in sv. Vid moči, bode prav za žejne ljudi. Na svetega Urbana solnce gork<\ obilno bo vina, bode sladkč, če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi! — Sveti Urban jasen, jeseni hasen. Binkoštno blato, leto bogato. Če sušeč suši, april deži in majnik hladi, kašte, omare in sode polni. Urbanov dan — kakoršen je bil — nam torej slabo kaže. V tolažbo in na-do nam pa ostane hladen maj. Če se bo dobro proročanstvo ravnalo po hladu, potem smo na dobrem. Sv. Lovrenc na Pohorju. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi na binkoštnf pondeljek, dne 28. t. m. ob 15. uri v prostorih gostilne Novak ljudsko igro »Deseti brat«. Vsi prijatelji zelenega Pohorja so vabljeni, da se predstave udeleže v čim večjem številu. Na tajni občinski seji so se oddala sledeča dela: stavbinska in tesarska pri hiši za šoferje tvrdki Kiffmann, pri regulaciji Počehovskega potoka v Melju betonska dela tvrdki Pickl, lončarska tvrdki Heričko, mizarska mizarju Stefanu Koterju, kanalizacijo Melja pa izvršita tvrdki ing. Jelenc in ing. Šlajmer in Accetto in drugovi. Rok izvršitve je 1. november. — Kavarniške prostore »Park«-kavarne se potom razpisa da v najem, stanovanjske se bo pa dalo na razpolago jnženerjem, ki bodo izdeloval} mestni načrt. Dovolila se je tudi postavitev restavracijskega vrta ob »Grajski kleti« na Trgu svobode. Razpis novih porotnih razprav. Za pondeljek 18. junija sta razpisani dve novi porotni razpravi, in sicer prideta ta dan na zatožno klop Ivan in Jožefa Hausmeister, obtožena hudodelstva umora ter Andrej Čuček, ki se bo zagovarjal radi hudodelstva uboja. — Proč s tujimi agenti. Naše trgovstvo je znano po svoji solidnosti, ustrežljivosti in tudi skrajni obzirnosti napram svojim strankam. Ima pa hudega sovražnika, ki mu otežava že itak težki položaj. In to so inozemski a-genti, ki prihajajo v naše kraje s tujim blagom in je prodajajo potem na tihem po hišah. S spretno zgovornostjo in besedičenjem znajo prav kmalu preslepiti neizkušene ljudi in jim potem vsilijo blago, ki je dobi lahko za isto ceno v Mariboru in nedvomno po kakovosti še boljše- Ravno te dni se zopet klatijo po mestu razni inozemski agenti, ki pravijo, da imajo s seboj blago z neke razstave-Prav pridno obiskujejo posebno odvetniške pisarne in tudi privatne hiše, kjer delajo Izvrstne kupčije, izogibajo pa se stikov z našimi trgovci. Zakaj, vedo prav dobro. Eden izmed njih je bil na zahtevo že aretiran in tudi kajpovan od obrtne oblasti. Pozivamo vse trgovce, naj vsakogar, ki ga zalotijo pri prepovedanem krošnjarjenju. izročč takoj policiji. — Mestno kopališče bo od jutri naprej radi snaženja parnega kotla .4 do 5 dni zaprto. — Poslovilni večer priredi Sokolska župa mariborska udeležencem župnega prosvetnega tečaja, ki se bo vršil oba binkoštna praznika, v pondeljek, 28. t. m., na vrtu Nar. doma oz. ob slabem vremenu v mali dvorani. Začetek ob 20. uri. Svira sokolska godba.'Vabimo članstvo in Sokolstvu prijazno občinstvo, da se udeleži tega večera v čim večjem številu. — Prosvetni odbor MSZ. Uradne ure na pošti. Na glavni in kolodvorski pošti so uradne ure na binkoštno nedeljo in pondeljek od 9. do 11. ure in ne kakor doslej od poldcvctih do polenajstih. V nedeljo uradujejo vsi oddelki razven blagajne in blagovnega prometa, v pondeljek pa tudi blagajne. Promenadni koncert v mestnem parku priredi Glasbeno Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden je posvečen proslavi velikega umetniškega genija Albrechta Diirerja. Ves kulturni svet praznuje letos 400 letnico njegovega rojstva — seveda na prvem mestu njegovo rojstno mesto Nurnberg. Njegovo veliko umetnost bo tolmačil na podlagi skioptičnih slik našemu Mariboru dobro znan umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Strzy-govski z Dunaja in sicer je prvo predavanje v torek 29. maja, drugo pa v petek 1. junija, vedno ob 8. zvečer. Skottova ekspedicija v polarne kraje. Živimo v dobi ekspedicij v polarne kraje. Kdo si ne želi, da bi se udeležil take ekspedicije? Zadnji dan maja in prve tri dni junija priredimo v kinu Union pravo ekspedicijo na severno obalo Groenlandije. Scott. Mawsen in Koch vodijo to ekspedicijo. Čudili se bomo krasnim originalnim posnetkom Groenlandije, običajem Eskimov in življenju polarnih živali. Prestali bomo vse nevarnosti polarnih razisko* valcev in občudovali spretnost in požrtvovalnost vodičev psov naše ekspedicije zlasti najboljšega vodiča psov Milaka. — Torej 31. maja, 1., 2. in 3. Junija vsi v kino Union na ekspedicijo v polarne kraje. Prireditve ob 4., pol 7. in pol 9. uri. Cene so znižane za odrasle pri vseh predstavah po 3, S, 8, 10 in 12 Din, za mladino pri popoldanski predstavi pa po 3, 4 in 5 Din. O ekspediciji govori g. A. Skala, pred-sednik ZKD. Proti razbojniški tolpi, ki se potika in udejstvuje v mariborski okolici, so podvzele varnostne oblasti vzajemno najodločnejše korake. Orožni-štvu pomagajo tudi policijski detektivi a psi in tako mora biti banditske predrznosti konec. Tolpa, ki je bHa v Dravski dolini močna do 20 mož v civilnih in vojaških oblekah, oborožena s puškami In re volverji, se je očividno razdelila na pat skupin in mogoče se pripravlja tudi na odhod- V Dravski dolini jih ni več toli-ko kot jih je bilo poprej, ko so po napadu v Sv. Lovrencu prišli k posestnici Mariji Stumpf, ter ji ukazali, naj jim skuha — polento. To je bilo na vse zgodaj v jutro. Ko se je tolpa najedla, je zopet od-šla: *3rv.e čase s0 banditi tudi ustavili več ljudi na potu, sedaj so pa to opustili, kar svedoči, da se tolpi tla nc zdijo ve2 tako varna. Pred par dnevi so se neki sumljivi tuji ljudje pojavili okrog Sv- Jurija ob Pesnici. Ponoči so jih nekateri videti tudi obrožene. Orožniška postaja v Sv. Juriju ob Pesnici, je razbojnike zasledovala z vso energijo. Posebno vnet je bil kaplar Pečovnik, ki je tudi svoj svoj prosti čas porabil za zasledovanje ter je ponoči v življenski nevarnost! prežal na bandite, ki so nanj streljali. Te dni je nekega sumljivca iztaknil sredi noči skritega v neki žagi. Včeraj je bil dvakrat — dopoldne in zvečer izveden koncentriran pogon kroginkrog Maribora. Zvečer so orožništvu in policiji pomagale tudi vojaške patrulje. To se bo ponavljalo še v večjem obsegu. Domneva se. da so se razbojniki priklatili k nam iz Madžarske ter da so poprej ropali na avstrijskem in severno - italijanskem ozemlju. — Na blnkoštne praznike obiščemo na novo prevzeto in urejeno gostilno »Tržaški dvor«. — Koncert, Izborna vina, sveže pivo in okusna jedila. Cene zmerne. Maruši* Lovsko društvo je moralo radi letalskega meetinga odpovedati streljanje na leteče golobe. —’ Vršilo se bo v nedeljo, 3- junija. 10®^ Lepe birmanske slike po nizki ceni Vam nudi foto-atelje M. Ja* pelj, Gosposka 28. tOV Pri sivo-rumenkasti barvi obraza, motnih očeh, slabem občutku, net11^' nem spanju in težkih sanjah, pri bolečinah v želodcu, glavi ter pri hipohondru* se priporoča piti na dan nekolikokrat n® prazen želodec po eno čašo Franc JožC' .------------- ..v, fove naravne vode. V zdravniški Pf*1* društvo železniških delavcev in usluž-! se Franc Jožefova voda radi tega prve® bcncev pod vodstvom g. Scfifmberrjaistveno uporablja, ker odstranjuje vzrok® na jjhikoštno nedeljo ob nol U, mnogih bolezni. Naklonite ded zdrave in sretne počitnice POMEN DEČJIH POČITNIŠKIH KOLONIJ. — KAKO IZPOLNITI DE-CI LETOS SRČNO ŽELJO? — OB TOMBOLI POMLADKA RDEČEGA KRIŽA. M a r i b o r, 26. maja. Koliko veselje je bilo lani v prvi polovici avgusta, ko se je mariborska deca vračala s počitnic ob morju. Mnogim bo še v spominu, kako srečni in kipeče zdravi so se vrnili dečki iz Kaštel-Lukšiča, kjer so se solnčili in kopali dober mesec dni. Ob prihodu je na drugače tako mrkem kolodvoru vladala sreča v pravem pomenu besede. Stariši so bili srečni in veseli okrepčanih otrok, v v otrocih je pa kipelo zdravje in veselje, ln ko je bila že vsa deca davno do* ma. ko je bilo pri premnogih že v težkem in trdem teku vsakdanje življenje, ko se je že jesen naznanjala in ko solnce ni niti spominjalo več na ono žarko oblo tam ob morju, vedno je še naša deca s prisrčnim veseljem in živjm spominom kramljala o prekrasnih tednih ob morju. Z lic je izginila zdrava barva, v otroških srcih je pa ostal spomin, združen z nado. Oni, ki so že bili na počitnicah ob morju, ne morejo misliti brez strahu in velike bolesti: Enkrat je bilo — in nikdar več! — Oni, ki še niso bili, se na krčevito oklenajo nade, da pridejo sedaj na vrsto, da bodo tako srečni, zdravi in veseli, kakor so drugi, ki še vedno govorijo o Kašte-m, Krku, solncu, morju, zdravju. * Na vzpodbudo Slovenskega ženskega društva in Pomladka Rdečega križa hcdi mariborska deca že od 1-1926. na počitnice ob morje. Prva obmorska počitniška kolonija •je bila za dečke v J el si na otoku Hvaru. za deklice pa v Krku. Lani so b'li dečki v Kaštelu. deklice pa kakor Prejšnje leto. T.anska kolonija mariborske dece ob morju je bila na obeh krajih precej večja, ker je mestna občina naklonila večjo podporo, in tako je dovolj razumljiv prej označen pomen počitnic ob morju med mariborsko deco. Ker imajo druga mesta ob morju svoja dečja počitniška zavetišča — Ljubljana n. pr. dve baraki v Omišlju — smo se že lani ob tem času uda-jali nadi, da bo tudi naše mesto dobilo prejkoprej tako streho za svojo solnca in zdravja željno deco. Čas hiti, v svoji naglici ne odstranjuje težav, prej jih napravi — in tako smo danes tam, kjer smo bili lani ob tem času. r* • Oni, ki dobro poznajo otroško dušo, ved6. da smo še na slabšem, da nam je skrb in odgovornost še večja. Kar se deci enkrat nakloni, to se ji ne sme več vzeti. Dati je treba ve£, nikakor pa ne manj! Stariši se javljajo trumoma — na stotin. — da bi dosegli za svoje otroke počitnice ob morju. Za ugoditev vseh prošenj bi bilo še — 10 'kolonij premalo. Pomladek Rdečega križa je pošiljal do sedaj vsako leto po eno počitniško kolonijo, letos bi pa rad poslal dve. To je odvisno od tombole, ki se bo vršila v nedeljo, 3. junija. Ta tombola spada gotovo med najkoristnejše in najpotrebnejše, kdor pa misli samo na srečolov, ta jo pa mo5 ra upoštevati radi lepih dobitkov, razstavljenih v izložbi tvrdke »We-ka« na Aleksandrovi cesti, in radi nizke cene srečk. Ko se srečke te dni prodajajo, naj odrasli ne pozabijo na čut in dolžnost do dece. naj ne razočarajo nežnih src in ne ubijejo trdne nade v zdrave in srečne počitnice. Kadar čujemo prvič grmeti, je dobro se po zemlji valjati, — to pomaga zoper grižo. (Pohorje - Kozjak.) * Kdor hoče pri »glibajah« (gobah) srečo imeti, se mora prekopicavati, kadar spomladi čuje prvič grmeti. (Prlekija.) * Rano grmenje, pozno stradanje. (Slov. gorice.) i * Kadar grmi, pravijo, da se Bog krega. (Pohorje-) * Kadar grmi, čmrli popijejo vso svojo strd- (Konjice.) * Ko zabllsne, se je treba prekrižati. Nekateri pa vendar trdijo, da to ni varno. Z bliskom preganja namreč Bog hudega duha, ki se skriva za križe, pa tudi za take ljudi, ki se prekrižujejb. Zato se lahko zgodi, da blisk takega človeka ubije, ker se je hudi duh za njim skril. (Sv. Urban pri Ptuju.) e Najbqljši pripomoček, da strela v kako hišo ne trešči, je lastovičje gnezdo, ki je v njem. (Pohorje.) * Če strela udari, se mora z mlekom gasiti, ker voda ogenj še huje uneti, (Mursko polje.) * Kosti blagoslovljenega velikonočnega mesa varujejo pred strelo. Prav tako blagoslovljen presmec, ki je pod ali za streho. (Slov- gorice.) * V koprivo ne udari. Zato je kopriva najboljši »strelovod« in-mora biti že na Veliki četrtek na strehi. (Haloze.) Felberjev otok -n ' Otok v Dravi pri Kamnici, ki ga je kupila mariborska mestna občina, imenuje naše ljudstvo »Felberjev otok«, Nemci pa mu pravijo »Felberinsel«. Splošno se domneva, da je dobil otok Pridevnik po kakem svojem lastniku Fel-°erju, kar je pa bržčas pogrešno, zakaj, dasi je rodbinsko ime Felber v Mariboru staro, je ime! otok davno pred priselitvijo prvega Felberjav naše kraje že 0 ime. Verjetnejše je, da izhaja ime 0-t°ka iz nemške besede »der Felber« ali ^Slbar«, kar je po naše bela vrba ali rakita, (salix alba). V širšem pomenu pa označuje Nemec s tem imenom sploh vrste visokoraslih svetlih vrb. Brez dvoma je dalo ljudstvo otoku ime po vr-£®h, ki je bil z njimi gosto porasel. Fel-ter(n) insel bi se slovenski pravilno gla- ,‘0 »Vrbov otok« ali morda tudi »Rakit-Hik«. Ker bo na Felberjevem otoku mariborska občina zgradila javno kopališče, le začelo občinstv ougibatl, kako bi se °dslej imenoval ta otok. In imamo že aye ponudbi: »Kačji otok« in »Dravski otok«. »Kačji otok«. — Ime za kopališče ni Priporočljivo in vabljivo ter večini kopalcev gotovo ne bi bilo všeč. Sicer pa Pridevnik »kačji« z ozirom na naš otok to resničen ni- v svojem delu ‘Marburg in Steiermark, seine Umge-°ung, Be\vohner umi Geschichte (1847) Felberjevem otoku sledeče« »..-kommt j*13*! nahe der Milndung des Gamser-aches nach Gams. Gegeniiber liegt in t®r Drau die Felberinsel mit ihren ural-., n> ehrwttrdigen Baumgžingen, mit rcm iippigen Pflanzeuwuchse, mit s/6? ^er ^aee na4l ta den Kitlften hau-enden ungew5nlichen Nattern«. Da Je 2 f Pravljica o nenavadnih kačah res kli i ?rav|i|ca> izpričuje Puff sam z za-jucnim stavkom: »Hier (na Felberje-,°t°ku) wurdcn fifters Volksfeste dačami P* Mariborčani . ‘ovo niso prirejali veselic, tem manj, r so imeli za to dovolj pripravnih kra- jev brez kač. — Mislim torej, da Imena »Kačji otok« ne velja jemati v poštev. »Dravski otok«. — Tudi ta naziv nima pravega smisla, ker ima Drava nešteto otokov, zlasti niže Ptuja. Razen tega otokom običajno ne pritikamo pridevnikov po vodi, ki jih obdaja. To bi bilo edino potrebno za označbo dveh sosednjih otokov, ki ležita v otočju dveh vod£- Narod pravi svojim otokom navadno sploh kar — otok. Tako je Blejcu,* »otok bleški« kratko otok, enako poznajo cerkniški Jezerci le svoj otok. Tudi poudarek, da naj se Felberjev otok zato imenuje zanaprej »Dravski otok«, ker je med vsemi otoki Drave najkrasnejši, ni na nobeno stran upravičen: saj pridevnik dravski niti najmanj ne bi dajal otoku pečata krasote. — Zato lahko izločimo tudi ime »Dravski otok«. Na vsak način pa mora seveda izginiti dosedanji pridevnik otoka — »Felberjev«. Tudi Vrbolok ali Rakitnik ne bi bik) pravo ime, saj danes več ne raste zgolj vrbje na otoku. Če bi torej iskali otoku za sedanje prilike primeren pridevnik, bi prihajal edino »mariborski« v pretres: 1. otok je res last mariborske občine, 2. s tem tudi last vsega mariborskega prebivalstva. In 3. ker leži otok izven območja našega mesta, torej v tuji katastralnl občini, bi označba »mariborski« tudi pravilno oči-tovala pravega, toda oddaljenega lastnika. Morda bi tudi ne bilo napak »Dravsko kopališče« v razloček »Mestnega kopališča«. Sicer pa: ne dajajmo Felberjevemu otoku prenagljeno novega Imena- Prepričan sem namreč, da bodo naši iznajdljivi kopalci sami to svoje poletno pribežališče po njegovih značilnih svojstvih prav kmalu krstili tako prikladno in ob sebi umevno, da bo sprejela javnost ime brez tehtanja ln se bodo pred njim skrili vsi zadevni časopisni ugibljajl. Seveda bo moralo biti otoku novo ime — slovensko, jeziku in ušfcsu.no vojji in ne smešno. Blisk in grom (Čudni običaji in govorice v naših krajih.) mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 26. maja ob 20. »Lepa pustolovščina« ab. B. Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 27. maja ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Znižane cene. — Zadnjikrat. Pondeljek, 28. maja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Kuponi. Znižane cene. — Zadnjikrat. Binkošti v marlb. gledališču. V nedeljo zvečer veliki šlager »Dobri vojak Švejk« zadnjikrat, priporočljiv posebno zunanjim gostom, ki pridejo na letalski dan. Konec pred pol 11. uro. V oonde-ljek zvečer prekrasna komedija »Lepa pustolovščina«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. »Othello« na mariborskem odru. Mariborska drama je doslej vprizorila pet Shakespearjevih dram: »Sen kresne noči«, »Hamleta«, »Beneškega trgovca« in »Kar hočete«. Kot peto delo nesmrtnega in še danes neprenosljivega dramatika se vprizori »Othello«, ki je bila vedno ena najprivlačnejših oderskih vpesnitev. Z nenavadno spretnostjo, z izrednim psihološkim umevanjem zna Shakespeare takoj v prvih prizorih navezati občinstvo na mogočno dejanje, ki se v hitrih, napetih odlomkih stopnjuje, pada, narašča do končne katastrofe: Oblije nas mrzel pot, ko vidjmo pred seboj po krivem umorjeno nedolžno Desdcmono, globoko sočustvujemo z junaškim in plemenitim Othellom, ki se razočaran in ves potrt zabode z bodalom in zgrozimo se nad zlobnostjo Jagovo, ki je s svojo podlostjo zasnoval strašen, usodepolen načrt, ki je dovedel do strašne tragedjje. — »Othella« bo kreiral g. Grom: Dosdemo-no gdč. Kraljeva in Jago g. Železnik. Režira g. J. Kovič. Bioteoatnl običaji v naših krajih Na blnkoštno nedeljo Je dobro, če se pred solnčnlm vzhodom umiješ z roso, ki sl jo nabral na pšenici. Nikdar se ti ni treba bati solnčnlh pe£, — če jih pa že imaš, jih izgubil gotovo. (Slov. gorice). Na zvečer pred blnkoštno nedeljo opletajo fantje hiše, Se pa jim je mogoče Pod gaber je varno bežati, ker vanj nikdar ne trešči. Tam je namreč počivala devica Marija (Prlekija.) ♦ Pastirji v Ščavniškem dolu so nekdar pravili, da Kulda gromske strele meče, Suarda ognjene strele, Baroda pa ploho izliva. (Trstenjak »Novice 1857.) * Blisk je steklena kroglja, ki se v zemljo pogrezne, kadar udari. Sedem let ostane v zemlji, potem pa zopet na svetlo pride in se razpoči — iz nje se pa iztoči cel — sod vina. (Radgona-) * Kadar udari, prileti v hišo kamenita strela. Sedem let je pod zemljo, potem pa pririja na svetlo- Nekateri pravijo, da je strela dolga kot senena žrt, drugi pa trdijo, da je majhna na šest oglov in se ž njo da čudovito kresati. (Haloze* * Zelo rado trešči v hram, kjer je rogaS (znani hrošč) zaprt. Zato se otrokom prepoveduje nositi hrošča k hiši. (Prlekija.) * Strela bo udarila v ono hišo, katere gospodinja prestopi domač prag pred cerkvenim blagoslovom ali vpeljavanjem po porodu. (Pohorje.) * V oblakih sta 2 streli: ena je ognjena, druga pa vodena. Prva vžiga, druga pa z veliko močjo vse podere in razruši ter zleti sedem klaftrov globoko v zemljo-Čez sedem let zopet zleti iz zemlje v oblake. Ognjena strela je okrogla, vodena^' podolgasta, na koncu špičasta pa vbffit- Marsikdo jo je že našel. *cn?r'f* (Ormož.) -\sn m/, * Cerkdo na Margetino seno vozi, mu bo V skždehj treščilo. (Dravsko polje^ -IV Off!u priti natihoma v spalnice deklet, pa tudi te'f*b!epšajo« s koprivami in drugo zelenjavo. Enako pa delajo tudi dekleta fantom. (Slov. gor.). • i Na Duhovo ženejo pastirji zelo zgodaj na pašo. 'Kdor prižene zadnji na pašo, tega imenujejo »Lukmana«, pastirico pa »Lukmantio«. (Nemci v naših mestih imenujejo binkoštnega zaspanca »Pfingst-luken«. Brez dvoma je vzeta ta beseda ifc slovenščine.) Zaspancu opletajo kravo in tudi njega samega »okinčajo« z vencem iz smrdljivih cvetlic- Kdor pa prižene prvi na pašo, dobi »velejak«. Pastirji namreč prihranijo na pašnikih posebno pašo ,na katero spustijo živino le ob po-. sebnih prilikah. Na Duhovo se pase živina »prvaka«, okinčana z Jepimi cvetkami, na tem prostoru. Če pa je kaka deklica prignala prva na pašo, jo vsi častijo In jo imajo za »kraljičko«. Lepo jo opletejo in obvežejo s cvetjem, zvečer jo pa spremljajo svečano domov, okrog nje veselo pojejo in piskajo na »žvegle«. Deklici so nekdaj pravili »Lepa Leksa«. Tako poroča Trstenjak v »Novicah« 1857. Za Binkošti nabirajo gospodinje po travi roso z rjuhami. S tem si po nasvetu čarovnic pridobijo koristi tujih krav. Pravijo, da čarovnice na Duhovo pred soln-čnim vzhodom vlačijo po mejah in pašnikih rjuhe, da so čisto mokre od rose. »Copernice« to roso iztisnejo in ž njo poškropijo travo svojim kravam, vsled česar ne dobivajo samo od svojih krav izreden dobiček, nego, tudi od onih, ki se tam pasejo, koder so vlačile rjuhe. Ako pa hočejo imeti še več koristi od tujih krav, si preskrbijo kak klin ali »lunek« od voza tistega gospodarja. Ukradeni klin je treba zabiti v tram, prek njega je treba vreči vrv in mahoma nateče iz njega mleko. (Ri^lag v »Zori 1852> • O Binkoštih pokajo hlapci z biči, da nimajo coprnice do živine moči. (Ob Ščavnici) Tudi razlaga« Učitelj: »Kdo mi more navesti ta a!! oni razlog, zakaj se zbirajo vsi veletoki in reke v morju?« Janezek: »i> zc postanejo slaniki preslani k SfiSfl marffiofsiaV^CPRNtK] V Mar! H o r u, 'dne 56. V. m ¥ trpljenju odkriti talenti MOZ, KI SE JE V JECI NAUČIL 11 JEZIKOV. — KAZNJENCI KOT IZUMI-te TELJI. Dolgotrajna ječa je strašna pokora. ;Ječe so seveda različne. Veliko lažje prenašajo jetniki svojo usodo v modernih državah, kjer se jim da raznovrstno delo po sposobnosti in nagnjenju, kakor pa tam, kjer morajo ždeti v tesnih, mračnih celicah ter se ukvarjati k večjemu le s kakim nadvse enoličnim delom. Mnogim je življenje v ječi neznosno, obupno. Življenje jim je silna teža. Misel na smrt jim je tolažilna, smrt sama pa rešitev. Drugi zopet otopijo v nemi resignaciji, iz katere jih ne vzdrami niti misel svobodo. Srečni so oni, ki pri vseh težavah ohranijo prožnost duha in razuma- Eni od teh se zaglobijo v čitanje. Najprej prečitajo hlastno vse, kar jim pride pod roko, pozneje si izberejo svoje čtivo in mnogi začutijo tudi potrebo lastne misli spravljati na papir. Jetniško trpljenje je vzbudilo že precej pesniških in pripovednih talentov. Ker je čitanje več ali manj omejeno ali otežkočeno, se marsikateri vglobijo v kako znanstveno knjigo ter na tej podlagi snujejo globoke misli. Tako se zgodi, da jetnik odkrije svoj talent za tuje jezike. Nedavno so iz neke zapadno-nemške kaznilnice po 22 letih izpustili moža, ki je v tem pogledu dosegel rekord. V ječi se je naučil 9 živih in dva mrtva jezika. Prišel je pa v ječo star 22 let s skromno ljudskošOlskb na-obrazbo. Ljudje, ki so v ječi odkrili svoje sposobnosti, ki bi jim v svoboSf gotovo ostale prikrite, tvorijo za psifiSIpge mnogi tudi izumitelji. Tako se je/vfitm* coski ^častnik Poncelet, ki je bikdtjljo ilili jako važno poglavje. _____j V samoti jetniške celice so po^talijsti, da izloči toliko ljudi iz svoje družbe zaprt v Rusiji, v ječi zelo važno udejstvoval na polju projektivne geometrije. V Angliji zaprti Indijec Tilak ;e pa spisal velevažne razprave z indijske prazgodovine. Angleški kaznjenec Charles George Filer je izumel neko zelo praktično vrsto šivalnega in tkalnega stroja ter je pozneje s to svojo iznajdbo postal milijonar. Neki Wainwrigth, ki je prišel v ječo kot skrajno pokvarjen in zanemarjen potepuh, je iznašel zelo pripraven stroj za čiščenje preprog. Važen stroj, ki se uporablja v tovarnah čevljev za vrezavanje luknjičastih okraskov, je pa izum ameriškega kaznjenca Wandsona. Ječa je odprla temu možu vrata v sijajno bodočnost. Konstrukcijo koles je z važno iznajdbo izpopolnil ameriški kaznjenec Ham-mond- Njegova iznajdba je bila v popolni veljavi, ko je bil še v ječi. Tudi razni v gospodarskem življenju in v hiši važni stroji in orodja, kakor mlini za kavo in sladkor, priprave za rezanje mesa, kuhinjski aparati itd. so izum ljudi, katere je zakon za daljšo dobo vtaknil v ječe. Med vojno, ko se je rabilo toliko nadomestkov za vse mogoče — od priprav pa do živil — so zopet kaznjenci marsikaj od tega iznašli. Ta iznadljivost je gotovo v zvezi z vsakdanjimi napori, s katerimi kaznjenci oskrbujejo sebi to in ono kljub strogim predpisom in prepovedi. Tako duševno in razumno udejstvovanje mnogih jetnikov je pač svetla to-(cka ob kruti potrebi, ki nalaga skupno- rezervo Rapida. Postava: Pastemjak, Podjaveršek, Mernik II., Bauer, Oman, Frangeš, Soukup, Hardinka, Mahajnc, Kovač, Inkret; rez-: Jenko, Fischer. — Načelnik. SK Železničar — lahkoatf^ka sekcija. V nedeljo ob Yi9. dopoldne bo obvezen trening za sledeče atlete: Ermenc, Fischer, Jenko. Kager, Krieger, Podpečan. Španer, Soukup, Štrukelj, Wagner. — Načelnik. ter jih zapre v samoto. in Nogomet za praznike Nedelja: ob 10.: igrišče Železničarja: trening tek ina med rezervama Železničarja Rapida. Pondeljek: ob 10.: naraščaj Železničarja—mladina Svobode, urbHs sim ob 15-: tekma za Jlgerjev pokal Želez-. ničar—Svoboda, ob 16.30: tekma za Jlgerjev pokal! »Ma-ribor«—»Ptuj«. Vse tri tekme bodo na igrišču »Maribora«. ska športna javnost pričakuje, da bo igralo njeno moštvo z energijo, elanom in požrtvovalnostjo In tudi v Ljubljani pokazalo, da je postal ISSK Maribor tudi v nogometu enakovreden nasprotnik ljubljanskim klubom. Časi, ko so prinaša lifanfje domov poraze v razmerju 0:12 in 0:8, so minuli! Sinoči je bilo sestavlje rTTj^no moštvo, ki odpotuje danes ob 17i20v Ljubljano: Kovačič; Koren, Unterreiter; Hreščak Justi, Kirbiš, Joža; Starc, Hreščak Gujo, Pavlin, Brtoncelj, Priver-šek- Rez.: Laznička in Vodeb. — Mariborski enajstorici želimo obilen uspeh pričakujoč, da bo častno zastopala naš šport! — Sodil bo g. Schneller. Prui nastop za llgerjeu pokal Pojutrišnjem na binkoštnl pondeljek se odigra prvo kolo za Jlgerjev pokal, namenjen zmagovalcu prvih moštev prijavljenih udeležencev. Ob 14.30 se srečata na Igrišču »Maribora« Železničar in Svoboda. Prvoimenovani je favorit. Svo boda razpolaga z izredno žilavim moštvom, ki ga po prestani klubski krizi sicer še nismo videli, a pričakujemo — v kolikor poznamo nekdanje rezerve — da bodo novi igralci v prvem moštvu zadovoljivo nadomestili nekdanje tovariše, prestopivše v drugi klub. Ob 16. bo igral ISSK Maribor z SK Ptujem. Gostje nastopijo z ojačenim moštvom in ne bo imel naš prvak najlažjega posla, saj se šele ob štirih zjutraj vrne s težke prvenstvene tekme iz Ljubljane. Postava »Maribora« se določi zato šele tik pred tekmo. Vsekakor bosta obe igri dovolj zanimivi, kajti vsakdo se bo resno trudil priti v finale za krasno trofejo g. Jlgerja. SJo pruenstuo 5Iouenije Avak našega okrožja ISSK Maribor nastopi jutri proti prvaku ljubljanskega okrožja ASK Primorje v poslednji prven stvenl tekmi sezone 1927.—28. Zadnje tekme so pokazale, da je moštvo »Maribora« v precej dobri kondiciji in dodobra vigrano, (poraz Ilirije in Grazer Spprtklubal). Zanimivo je, da gojita oba jutrišnja nasprotnika isti sistem kombinacijske igre. Za Primorje bi govorila edina večja odločnost pred golom in pa večja rutina vse enajstorice. Maribor- HAZENA. Kakor doznavamo iz Murske Sobote, je poslala SK Mura bazenskemu podsa-vezu obširen protest proti verifikaciji rezultata v prvenstveni tekmi z »Mariborom«, kjer je zmagala družina »Maribora« 9:5. Poleg tega, da je bil baje sodnik skrajno pristranski, so Murašice mišljenja, da so bile handicapirane tudi radi premajhne žoge... Da ni mogel biti sodnik vzrok presenetljivo veliki razliki golov (41), ve vsakdo, ki je tekmo gledal; drugo pa sploh v poštev ne more priti, ker se ima žoga Izmeriti pred tekmo, Če se hoče i uveljavljati njena nepravilnost! V prvenstveni tekmi je zmagala Con-cordia nad družino Gradjanskega 12:1 (8:0)! S. K. Železničar — nogometna sekcija. V pondeljek 28. maja se bo vršila tekma za Jlgerjev pokal proti Svobodi. Postava moštva je sledeča: Mernik I., Jakovljevič, VVagner, Vogrinec, Frangeš, Ronjak, Konrad, Paulin, Pollak, Kopčič, Jurko; rez.: Štrukelj, Stauber, Mernik II. Začetek tekme ob 15. Ob 10. dopoldne igra naraščaj z mladino Svobode prijateljsko tekmo v sledeči postavi: Bischof, Levič, Čiček, Dremelj II., Kager I., Polegeg, Antollčič, Ko-hount I., Bačnik I„ Bačnik II-. Heler;rez. Crepein I., Kaiser. — Obe tekma se vršita na igrišču »Maribora«. V nedeljo ob 10. dopoldne igra rezerva na lastnem igrišču treniug tekmo z Pol čevlji za gosp. Din 255*- napr. Vis. „ za gosp. „ 265*- napr. Strapacni za gosp. „ 270*- napr. Gojzerci vse velik. „ 290*- napr. Modni Sev. za dame „ 245*-napr. Otročji čevlji „ 70*- napr. Sandali la „ 60*- napr. Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja, lahko in poceni popravilo. Lastni izdelki Lastna delavnica za popravila Maribor, Koroška cesta 19. Zdrauju najugodnejši poklic Francoski li$ti imajo navado vpraševati svoje čitatelje vse mogoče. Tako je neki list tudi vprašal, kateri poklic je zdravju najugodnejši. Ko se je nabralo dovolj odgovorov, je že hotelo razsodišče razglasiti, da je poklic politika-par-lamentarca zdravju najugodnejši. Mnogo čitateljev j enamreč v svojih odgovorih opozarjalo na veliko Število francoskih poslancev in senatorjev, ki so dosegli biblijsko starost. Do tega sklepa pa ni prišlo, ker je neki drugi list nastopil s trditvijo, da so najbolj zdravi mornariški častniki V utemeljitev je navedel sledeče: Admiral Touchart je star 83 let, pa še hodfctudi- po zimi brez plašča na dolge sprehode- Ravno tako svež in čil je admiral Besson, star 84 let, njegov 85letni tovariš Fournier se pa -še poteguje za sprejem v francosko akademijo. Potem so še štirje admirali stari od 84. do 90. leta, njih Nestor je pa admiral Fourcroy. star 96 let, ki je prepričan, da bo ob svojem stotem rojstnem dnevu dobil veliki častniški križ legije. Bela Kun dela dunajski policiji in sodniji velike skrbi. Dunajski dnevnik »Die Stunde« je že pred dobrim tednom priobčil karikaturo dveh visokih policijskih funkcionarjev, ki si v velikih skrbeh tareta glavo ter se razgovarjata: »Kako veseli smo bili, ko smo tega Bela Kuna dobili, kako veseli bi šele bili, če bi se ga zopet znebili.« — Sedaj po štiritedenskem preiskovalnem zaporu bo obtožnica proti Bela Kunu in tovarišem najbrž že gotova. Ne vedo že več, kako bi stražo nad njim Še poostrili. Ključa do njegove celice ne dobi nihče v roke razven sodnika in nekega višjega jetniškega uradnika. Ker je Bela Kun v preiskovalnem zaporu radi političnih deliktov, ima pravico do lastne hrane in do čitanja. Hrano, katero donašajo iz gostilne, prej natančno pregledajo, iz časopisov pa sodnik vse izreže, kar se mu zdi, da za jetnika ni primerno. Kadar ga peljejo na sprehod — pod močno stražo seveda — mora biti jetnišniško dvorišče popolnoma prazno. Sodnik je prepovedal tudi po zakonu dovoljene obiske, branitelji so se pa pritožili ter tudi dosegli razveljavljenje te prepovedi. Zanimivosti o prebiualstuu Neu;-Yorka Od newyorškega prebivalstva se za-more le, majhen del ponašati s čistim amerikanstvom. 76 odstotkov prebivalcev je rojenih v inozemstvu ali pa izhajajo vsaj naravnost iz inozemskih rodbin. V New-Yorku je več Italijanov kot v Rimu. več Nemcev kot v Munchenu in več Poljakov kot v Vilni- V telefonskem seznamu ogromnega mesta spada med najštevilnejše priimek Cohn ali Cohen, ki zavzema ravno 34 stolpcev-Na drugem mestu je v Ameriki tako pogosto ime Smith, ki pa obsega 26 stolpcev. Slavni Caruso je zastopan 45 krat. Pač pa ima v Londonu Smith prvo mesto, dočim je Cohn tam šele na devetem- Šolarska prostodušnost. Katehet porednemu Tončeku: »Mo) dragec, bojim se, da tudi tebe ne srečam v nebeškem kraljestvu!« »Tako?, se začudi paglavec, kaj sH ga pa polomili?« Prebrisana glavica. — Gospod učitelj, ali sem lahko kaznovan za stvar, ki je nisem napravil? — Ne! — Potem je pa itak dobro! Danes ni* sem napravil domače naloge Žena in njena hoja! Neki duhovit Francoz trdi: plemenitost žene bok spoznal po njeni hoji. Ritem, elastičnost In siguren korak so značilnost one žene, ki se noče priitevati med povprečne PALMA KAUČUK POOPETNIKI Vam da|ejo siguren in elastičen korak Na tavlja • franoomklml pata ml pritrdi Vam v tak ftav-Ijar nov« tanka Palma-Loula-podpctnika Osti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in Žalne obleke v 24. arah najlepše in najetnejše. 532 MARIBOR Gosposka uiw» ** Razlagova aUca M v slovenskem prev* »Ja?® te &S'rr ww\ .« Maribor. AH*«*"*0** Bogato iluatrirana knjiga velja bro-Mrana Din 30*—, vezana Din 44*—. MANUFAKTURNA TRGOVINA M. FELDIN MARIBOR MarffarsR VECfVNIK Jobf. ŠTraii SL' L| ^JU[a h auuuMa «kwto* • »ocijalM nem««« ei^£tn*t«a: mu bM« Fram Koza, dobra mlekarica se kupi. Ponudbe z navedbo cene na u-pravo lista pod »Koza«. Vlnogradsko posestvo, velik sadonosnik in polje, krasna lega v Slovenskih goricah, eno uro od Marbora oddaljeno, na prodaj. Naslov v upravni-štvu. 993 krožnike iz porcelana in kamenine, umi-valne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg št. 5. 1018 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Hger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos. Aleksandrova 13. 863 Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor. Gosposka ulica 5. 895 Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 3. 949 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica 3 Pisalne stroje Remington — najnovejše modele — prodaja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova 14. Zahtevajte ponudbe. 969 26 komadov zdravih rabljenih vinskih sodov od 1 do 17 hi. prodaje po zelo nizki ceni. Tratnik »Kavarna Medulič«, Zagreb. 1076 pri Mariboru. Hišo z velikimi kletmi, krasnim sadnim vrtom, zdrava solčna lega ob glavni cesti nad »Tremi ribniki« se takoj proda. — Vpraša se v Krčevini 184 pri Mariboru. 1054 Profesor v Mariboru vzame dijaka v oskrbo; dobra hrana, velika solnčna soba, kopelj, natančno nadzorstvo, prilika za franc, in nem. konverzacijo- Naslov pri upravi lista. . 1055 Plisč ažur vsake vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše za svilo od 2 mm naprej, ter na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo prva delavnica te stroke v Mariboru, mod. atelje: Marica Kitzler, Krekova 5- 1042 Pozor! Prodam takoj ali dam v najem manjše posestvo tik vinarske šole v Mariboru. Okoli hiše je velik sadni vrt in 2 njivi, nadalje brajda, ki da letno 3 polovnjake vina. Tik hiše je na prodaj enonadstropna hiša z 10 sobami, elektr. razsvetljavo in vodovodom- Vse to spada enemu gospodarju. Vprašati pri Martinu Popič, Maribor, Vinarska ulica 35. 1050 Lepo sobo oddam takoj. Cvetlična ulica 27/111. 1051 Prostovoljno gasilno društvo v Zrkovcih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. junija 4928 ob 15. (3.) uri svojo prvo veliko tombolo na vrtu gostilne g. Sel-a v Zrkovcih. Tombol je pet; skupnih dobitkov je 130. — Vabimo cenj. občinstvo, da prihiti na pomoč za zgradbo lastnega gasilnega doma. — Za obilen obisk prosi odbor. V slučaju slabega vremena se vrši tombola 17. junija 1928. 1052 ŽELEZNINA PINTER&LENARD MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34 TELEFON ST. 282 NA DROBNO! NA DEBELOl Spretna prodajalka z znanjem slovenskega in po možnosti nemškega jezika se išče za trgovino s steklom in porcelanom. Že v tej stroki izvežbane imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja naj se pošljejo na tvrdko Avgust Agnola, Ljubljana. 1085 Srečke »Dom vbogih«. Glavni dobitek enodružinska hiša Maribor, Kettejeva ul. izgotovljena. Srečke (tudi na obroke) v trafikah ali pisarni Koroška c- 10. 1082 Lepa meblovana soba s posebnim vhodom in elektr. lučjo se odda takoj ali s 1. junijem. Aleksandrova c. 18- I. 1081 Manjši lokal za modno trgovino in lokal za pisarno na prometni cesti se išče. Ponudbe na »Marstan«, Koroška c. 10. 1080 Vpis brezstanovanjcev! V svrho ugotovitve potrebe stanovanj, sprejema oblastno koncesijonirana stanovanjska posredovalnica »Marstan«, Koroška c. 10. Vpisnina Din 1. Prijave stanodajalcev brezplačno- 1079 Radioaparat na prodaj 6-cevni Superhet z anodnim in kurilnimi akumulatorji, okvirno anteno in 3 slušalam- Izboren sprejem. Naslov v upravništvu. 1078 Enonadstropna hiša z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem poleg Koroškega kolodvora z dvoje praznih stanovanj se proda. Prodajo se tudi posamezna stanovanja od 1—5 sob z vrtnim deležem, kakor tudi stanovanje v gospodarskem poslopju. Ponudbe na upravo pod »Krekova 16«. ___________________________________ 1077 L slmf rajne kodre po najnovejšem sistemu. \!( 'Vodna ondulacija, manikura, masaža ter pbsa v to stroko spadajoča dela izvršuje zefski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. "77 Zahtevajte povsod „Vecernik“! in!iiMiiii|i!!.!|l!l!l|i||i||||!i(|||||f|f9||||[!||||)||||||;j|jj!|||||j|]||; Cršpe de Chine itd. ■Jwllwn dobite dobro in p© ■illllllil* ceni edino-Ie pri LTRPiN-u, Maribor Glavni trs št. 17. R adi prevelike zalose prodajam gumijaste nogavice do 15. junija 1.1. z 20% popustom. A. Besednik, Maribor, Vetrinjska ulica 20 . GERMISAN" najbolje sredstvo za luženje semena. Dobiva se pri Pr. A. Jenčiča, Maribor, Kopitarjeva 6 ^OROf< * Dr. Prnl V> Brežnlk JUHHKI PREKOMORSKIH POLETOV Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleks. c. 13. Preselitev! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se s 1. junijem t. 1. preselim iz dosedanjih prostorov vpolegstoječohišo Gotpotka ulica 38 Priporoča se: SALON DOBAJ Lastnik česalnega salona za dame in gospode Maribor. Oosooska ul. 38 NOVO! BLAUPUNKT NOVOI TRI-CEVNI RADIO APARAT PODAJA VSE VELIKE POSTAJE V POLNI ZVOČNI HOČII Nadalje imamo v edinem zastopstvu in prodaji vse Philips-izdelke kakor cevi, priklopne priprave, transformatorje, glasilce i. t. d. — Radio-laboratorij, specijalna delavnica, akumulatorična postaja, preiskušnje, popravila, preureditev zastarelih aparatov na poljudne moderne tipe. Skrajno nizke cenel Solidna izvedba I RADIO-STARKEL MARIBOR, TRG SVOBODE Etev. 6 Zastopstvo: *• SpruscHIna, Ptuj Zastopstvo: J. Kvac. Slov. Gradec Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, sina, brata, svaka in zeta, gospoda Josipa Vrhovnik-a izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Osoblto pa se zahvaljujemo g. dr. Marinu, preč. vikarju Tkavcu, gg. kolegom pokojnika, gg. pevcem in godbi za tolažilne nagrob’ nice, darovateljem vencev in cvetlic ter sploh vsem, ki so ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. * Globoko ialujoCi ostali. ALEKSANDROVA CESTA 30. PRODAJA LASTNIH IZDELKOV! - In kOtoM .Peugeot*, .Ipng", „Waffenrnd*, The Champion in francoske znamke. — To Vam nudi po najnižjih cenah tffovina in mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor TMltanbathova ul. 14, nasp. N«r«dnga doma. Wf2 NtKtfiliil PISALNI STROJ« „R I M I N «T O N“ mmrnsrv zvt i?.rnt%m V W SVfF rffu, dne 35. V. T95ŠS , Za lepo vreme MmmoR, GOSPOSKA ULICA (ŽOS. KAET1H2) PTUJ, SLOVENSKI TRS (PETOVIA) , CEUjEi ALEKSANDROVA ULICA 1 Prafltajtal PpfClla|t»l Proti moljem in d#u m rčesu različna dobro učinkujoča sredstva., — nzentega kozmetični higijenski izdelki v^Vfflk^friri. — Foto-papir in plošče-različnih tvrdk. DROGERIJA N. VRABIČ, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13. Najcenejšo zabavo in šport Vam nudijo samo Motorna vozila 1058 Josip sulic, mmmoR. Naj večja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L. UHLER, MARIBOR GLAVNI TRG (Rotovž), um GUM-D Generalno zastopstvo za Jugoslavijo ^ IVO NOVAKOVIČ ZAGREB, HAZURANICEV TRG 8 Dobi se na malo pri: V. M. Barešič, Ljubljana, Dunajska cesta 12. — Auto-delavnica L. Ropaš, Celje. — Tehnične kom. družba, Ljubljana, Tavčarjeva 6. Zastopstvo In skladišče’: B. a J. GRADIS MARIBOR. TRS »OBODE 6 Pri grebenju V. recreda IS. kola Dri. mr. lolarlie so Mie sledeče srečke izžrebane z večjimi dobitki; ki so bile kupljene v kolekturi ANTONA GOLEŽ-A invsioev: št. 78r965 Din 60.000*— J*359, 89.829 in 7.006 po Din 30.000’— In št. 30.298 ter 111.168 po Dki 20.000’—. Žrebanje traja še do 28. t. ra. Nove srečke za M. kolo bodo dpspele 3. junija ter se-, bo takoj začelo s prodajo. Cenj. igralcem se naznanja,, da so bile srečke za 15. Mo it 19 dni {Med žrebanjem popolnoma razprodane. Radi tega se prosi, da srečke za 1>6.. kolo kupite takoj, ko iste dospejo v Maribor. — i Z odličnim spoštovanjem Afittan Golež, Maribor, davna hotektura Državne razredne loterije AUMNUftnua Gesta 42 prevzame v5^v:tq.stroko spxvda -io'ca otu v hni in več B arvah : ■ . - zm'E=^.e -cšfeifc.!.točk«, /chroll platno Vsak poznavalec vseh vrst vedno na zalogi pri tvrdki Frag*J@ Maler, Maribor Glavni tr Aleksandrova cesta 23 I grafični umetniški *aw©<3 MARIBORSKA TISt DP MARIBOR Vrst«: 1137-10902. Mo?k! čevlji Iz najboljšega angleškega platna, sivi ali beli Din 129"- Vrsta: 4155-10)25. Ženski čevlji Iz najboljšega lanenega platna v batvah. sivi, beli ali drap Din 85"— Vrsta: 4155-12202. Čfevlj! iz lanenega platna, brez oljrasa, samo sfve barve Te čevlje dobite razven v naših podružnicah tudi pri sledečih tvrdkah: JULIUS HAUS. ODŽACI MILIVOJ RADIN. VEL. KIKINDA BOGDAN MIŠKOVlC, BANJALUKA SMAIL RAPlC, PRIJEDOR MIHAJLO VIRETA. BITOLJ S. MIŠKOVIC. ZAJEČAR N. SPASIČ. KNJAŽEVAC A. RICHTMANN. SISAK MATE ŽUPAN. CRIKVENICA ANTE KOLAČEVIC, GOSPlC ČURKO I NOVAK. VINKOVCI JEFTIČ I TODOROVIČ, VALJEVO MILOVAN RISTIČ SIN., ČUPRIJE SAMUEL KLIMPEL. BRČKO BRAČA RAJKOVIČ, KRUŠEVAC BORISA V ANTONIČ. ŠABAC BRAČA GJURIC, CETINJE JOVIČA ŠUBIC, SRBOBRAN ALOJZ DROFENIK, CELJE VILIM KOHN. NAŠICE ZLATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTARAC, JAJCE STIPAN DELIČ, MAKARSKA A. ARBANAS, VIROVITICA A&AVRO HAAS, S. POŽEGA R. JEZDOVlC, UŽICE JOSIP MILLER. NOVA GRADIŠKA LAZAR BALOBANOVIC, ŠTIP CIRA KALKAŠLIJEVIC, STRUMICA ANDRUA MADOKIC, STARI BAR Vrsta : 5155-10435. Elegantni čevlji jz lanenega platna v baivah, sivi, beli drap in beš Din 85"— Vrsta: 6145-10035. Zenski čevlji Iz platna z nižjo podpetnico, sivi, beli ali Din 85"- i 3138^60702. Ženski čev||l z n 'za starejle dame, črnf ||| sivi Din 85"— Vrsta: 6145-60702. Praktični čevlji Iz lanenega platna z nižjo peto, brez okrasa v baivah, črni in sivi Din 85"- ^W8frJ0(J7-6. čevlji za tenis z vul kan (stran tmi podplati iz sive gume za gospoda ................................Dlfl 99*— za dame ........................ .Din 89*— Vrsta: 4138-20079. Čevlji za vsakega, za udobnost, za šport, za izlet In dnevno uporabo. V vseh velikostih in barvah, beli, sivi in črni. Moški in ženski..........................D3n 69*— za deco . . . , Din 49'— Vnta: 9143- 10708 Elegantni platneni čevlji za deco In deklice it. 96 - 30...............Din 59’— «.30 - 36 Din 69«— «. 36 - 39. . . .Din 79-— v v—a'wbocu* Mariborska ttekaraa A.cU predstavni