Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 13. Junija 1936
Štev. 133. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dih
VECERNIK
Uredniitvp in uprav«; Maribor, Gosposka u!. It / leieian uredništva 2440, uprave 346£ Izhaja razfn nedelje in praznikov vsak dan ob 14. urj < Velja me«$čno prejetnan v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din -/ Oglasi po ceniku f Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni raeun at. 11.409
ff
JUTRA'
n
m	WWT§ W	*.	Pl
Danes jn jutri bo Maribor pozorišče Velikih rodoljubnih prireditev, ki jih je organiziralo tukajšnje agilno prosvetno in podporno društvo »Nanos«. K tem slovesnostim prispejo tudi pavpj znanega nevskega društva »Tabor« iz Liubijane ter številni delegati emigrantov iz Ljubljane, Celja, Trbovelj, Ptuja! ter drugih slovenskih krajev in niestih, pa tudi iz Zagreba in Sušaka pridejo v Maribor delegati tamkajšnjih emigrantskih organizacij. Današnje in jutrišnje domoljubne slovesnosti bodo prisrčna nianifestacija narodne navesti in goreče ljubezni dp domovine* Ko prihajajp delegati poedinih emigrantski^ organizacij v Maribor k H©r CQjšniini in jutrišnifm prireditvam, naj iim bo ob prihodu v obdravsko prestolnico izrečena najprisrcnejša ier naiiskre-n^jša dobrodošlica. Pozdravljeni! Dobrodošli!
BANOVINSKA SKUPŠČINA JNS ZA DUNAVSKO BANOVINO
bo jutri ob 10. v veliki dvorani- Obrtnega doma v Novem Sadu. Glavni govorniki bodo senator Jovan Banjamin, bivši minister dr. Svetlslav Popovič'in senator Milan Popovič.
DR. SČHACHT V AVDIENCI.
Včeraj ob 12,30 jc spreig! k«gz namest* 'lik Pavje v avdienco nemškega gospodarskega ministra in predsednika nemške državne banke dr. Hjalmarja Schaehta.
ŠPANSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU,
: Pernando Alcaia (le Tprillfls je im po-'-1V španske vlade odpotoval V Madrid, Ni znano, če s'e zapet vrne v Beograd,
KNEZ HOHENLOE ODLIKOVAN.
’ 'l redom sv. Save I. stopnje je bil odtavati princ Hohenloe, ki je istočasno koščen plačevanja odlikovanjih pri-stojbin.
VLADNI $EFI MALE ANTANTE
** sestanejo, kakor ppročaio bivkargški 'isti, dne 24. t. m. v Bukarešti. V tej zvezi Poročajo, da je to redni sestanek šeiov Malti antante.
OBČJNSKE PREUREDITVE.
Notranji miiijstej- je podpisal iiretibp. V s*ftij»lu katere se med drugim preuredijo °bčine Leskovec, Zavrč in Sv. Barbara v Halozah v ptujskem srezu, in sicer i iz 01>Čine Leskovec sp izloči kraj Mali Qkič 111 del kraja Vclikj Okič ter s? priključita £witpi Sv, Barbara v Halozah. Iz občine fuvrč se izloči del kraja Veliki Vrli (hišne j**? Vilke 1 do 3S) ter tlel kraja Belski vrij , u!isno številke 39 d« 64) ter sc priključita °P5ini Sv. Barbara v liaio^ali,
Večja skupina slovanskih železničarjev
“fj&pu v Sarajevo dn§ 17, t. m„ kjer jim |)riPravljajo svečan sprejem, Med slo-vanskimi železničarji bodo Povsem bltfr {^r.ski, češiki in poljski železničarji, kj se bodo zadržali v Sarajevu par dni. nakar klijejo V Dnbrpvnik in "a Jadran,
VRTNA ZABAVA PRI NEGUŠU.
^e^uša in njegove prav vneto vaibijo \ razne visoke angleške družbe. I udi je . le dni vrtna zabava pri negušu, ki le bila prav toplo prisrčna, li kateri pa J11 Prispel niti eden evropski diplomat, j^ipak samo znana letalska zakonca Mol-•son. Pri vrtni zabavi je pel n<ekj deški '•bor in je bil neguš ob zaključku deležen °n»lih ovacij.
v „	■arTv&crv*’	V,	Ul
strni® v $
PARIZ, 13> junija. Po informacijah iz vladnih krogov, ki'ao Jili obja vili današnji listi, je britanska vlada pred osmimi dnevi obvestila francosko vlado, da ne bo sprožila v Ženevi nobene iniciative glede ukinitve sankcij. Bi-itanska vlada je obenem izjavila pripravljenost, da pristane v tem vprašanju na akcijo neke . druge vlade, ki bi se zavzela za ukinitev sankcij. Ofitvidno je britanska vlada pričakovala, da bo to iniciativo mogla prevzeti francoska vlada, ker je bila mnenja, da je Franciji največ do tega, da zadrži italijansko prijateljstvo. Francoska vlada je na to londonsko pobu-jlo odgayoriia negativno ter je obenem izjavila, da ne bo s svoje strani sprožil« o i kake iniciative v tein vprašanju. Tako ni preostalo Veliki Britaniji iii^ drugega, kakor da sama da pobudo za to iniciativo. Govor britanskega finančnega ministra Chamberlaina proti sankcijam se smatra tukaj kot najboljši znak, da bo britanska vlada sama prevzela to iniciativo ii> da bo predložila obširni elaborat, v katerem se bo utemeljevala potreba ukinjenja sankcij. Istočasno pa bo v navedenem elaboratu povdarek, da ukinitev sankcij še ne pomeni priznanja obstoječega stanja v vzhodni Afriki. Priznanje obstoječega stanja zavisi od sporazuma med Italijo in Društvom narodov. Dokler se ta sporazum ne doseže, ne more niti ena država, ki je članica Društva narodov, priznati okupacije in aneksije Abesinije.
Stotomm Mmtm v mmk smmk
'MOSKVA,. 13. junija. Nova sovjetska ustava, ki se je izdelovala več mesecev, je končno redigirnna in potrjena od Stalina. Sedaj pride ta načrt pred kongres strankinih zastopnikov ter poedinih republik na teritoriju sovjetske « Rusije, Potrjujejo se vesti, da se % novo ustavo uvaja v Rusiji sistem dveh zbornic, do čim ostane vrhovna oblast v vprašanjih revizije ustave, mobilizacije in drugih suverenih pravic kraljev ter predsednikov republik pri drugih državah v rokah centralnega vrhovnega syeta. O novi ustavi se iz krogov, ki go bilzu Kremlju, zatrjuje, da se v npvi ustavi predvideva pravica na privatno lastništvo, svobodo tiska ter splošna £ajna volilna pravica za moške in ženske.
iIŽaAb AaOiM^LhAŠk	A£u4*j&jfA-
NEWYORK, 13. junija. Ameriška vlada vlada je odredila, da se takoj po; večajo carine na uvoz blaga iz Nemčije. Finančno ministrstvo je službeno spos ročilo, da je bilo to nujno potrebno, da se onemogoči boljša pozicija nemške izvozne Industrije, ki sprejema veliko pomoč od nemške vlade in ki se poslu, žuje na tržiščih dumpinžkih cen. Po informacijah pripravljajo krogi nemških uvoznikov skupno z nemško vlado zadevni protest pri ameriški vladi.
s& mitji kH^ske ke m*M
ŠANGHAJ, 13. juniji}. Vojna med severno in južpo Kitajsko je ŽP >z-bruhnila. Kantonske divizije so v svojem prodiranju zavaele Hengčau, ki je aelo važna baza aa operacije. Nankinške čete so (]nbile nalog, da jzpraz-nijo to mesto od kantonskili čet in da ga pretvorijo v svojo bazo za na-tlalnje akeijp proti Kantonu. Nsnkinške čete so takoj stopile v akcijo in so se Kantopci pred njimi umaknili na okoliške pozicije.
Hn SžšmmLlik sišMkišk *
sbta mmi& fttfmke
BRUSELJ, 13, junija. StavRovni pokret preko Belgije je v stalnem na-raščenj«. V rudokopih počiva delo, V HerbestaJn so delav# po vzorcu fran-coskiit kontunjstpv zasedli tvornico, Danes dopoldne je sprejel Van Zeeland, ki mu doslej še nj uspelo sestaviti nove vladp, zastopnike socialistični« strokovnih organizacij, Delavci zahtevajo zvišanje mezd ter uvedbo 40^-ur-nega delovnega tedna,
U&tu&MŠL M	hUdA
WWWTtJPUpvti s	UiiPiiv
LONDON, 13. junija, Britansko-ruska pogajanj«, ki naj privedejo do por morskega sporazuma in pakte med Britanijo in Sovjetsko Rusijo, potekajo zelo ugodno. Prihodnja konferenca delegatov fon dne 17. t. m.
t Jvsieiji i $ sdMU pekaleiske tnseiee
DUNAJ, 13. junija. V okolici Kiisiendorfa so iazsledili nove petrolejske vrelce, ki lahko nudijo na dan 80.00(1 kg te dragocene snovi. Odkritje vrelcev je zbudilo v gospodarskih krogih veliko zanimanje in umevno veselje.
ii(\ MRTVIH V BUKAREŠTI.
Današnji »Hrv. dnevnik« piše, da je bukareška katastrofa v smislu privatnih informacij zahtevala doslej 420 mrtvih.
LIST BOŽE MAKSIMOVIČA.
Kakor smo poročali prične v kratkem v Beogradu gopett izhajati.4neYnik »Štam-pag, V upravnem odhonu eštamost so: u&ilojo Mankuviti, nrtulsednik, Vlastimir Mjlutiitovie. iu Dragiša Milovanovič, ped-prfidsednikft, Dr^goijub Sijjio.upvič in Nikola Premovič, odbornika. Ker so imenovani znani somtšljsiliki bivšega ministra B°ža Maksimoviča, se smatra, da bo »Stampa« Maksirnovieevo glasilo, ki bo zastopalo njegovo politično limjo.
NEOUŠ POJDE V ŠVICO.
Kotično se je odločil neguš, da odpotuje dne 17. t. m. iz Londona v Švico. V ponedeljek še bo neguš častni gost v nekem klubu, ki mu predseduje lord Cecil. Na tem banketu bo sodelovalo okoli 20D0 gostov. 'Haile Šelassijc bo ob tej priliki govoril o abesinski književnosti.
RAZPRAVA PROTI SARAJEVSKEMU NADŠKOFIJSKEMU ORDINARIATU.
Pred okrožnim sodiščem v Zenici je bila včeraj obravnava proti sarajevskemu nadškofijskemu ordinariatu, ki ga, kakor znano, toži frančiškanski samostan v Gučki gori radi motnje posesti. Frančiškanski saipostan je zastopal dr. Gej, obtožence pa je branil odvetnik dr. Ko-teček iz Sarajeva. V obtožbi se navaja, da je bil frančiškanski samostan v Gučki gori že 20 let lastnik in posestnik ome-njemh premičnin in da jih je vsako leto obdeloval. Sarajevska nadškofija pa je to posest odvzela frančiškanom ter ga dala župni cerkvi v Zenici. Po prečitanju obtožbe je dr, K o te če k izjavil, da civilno sodišče ni pristojno reševati ta spor, do-čim je aastopnik frančiškanskega samo-stanji v Gučki gori dr. Gej izjavil, da so frančiškani izvzeti iz jiirisdikpij&kega območja sarajevskega nadškofa, ter smatra, da je sodišče zato popolnoma pristojno.
W**W II 'I 11 1Pk IH |, I .
JADIKOVANJE NE POMAGA.
»Del. politika« od 13. t. m. piše: ».Slovenec’, glasilo J RŽ poroča, da vlada med železničarjj razburjenje, ker so se razširile vestj, da ho železniška uprava povišala za 200 odst. najemnino v upravnih stanovanji)! y železniški koloniji, Bojevitemu .Slovencu’ nič kaj ne pristoja jadikovanje, češ, da bj bilo vendar bolje, a'ko bi uprava osvojila predlog prizadetih stanovalcev, da bi oni prevzeli stroške za popravila, če se najemnina ne zviša. Ko je bil .Slovenec' še v opoziciji, ie bil mnogo bolj uvideven za železničarske zahteve, kakor pa sedaj, ko je glasilo režimske stranke JRZ. Železničarji pa pravijo, da jim z jadikovanjem nj mnogo pomagano!«
KORUPCIJA,
»Trg. list« piše v svoji 65. številki: •'Korupcija je bila nekoč najbolj doma v Rusiji in v, Turčiji. Iz Turčije srno jo v glavnem podedovali tudi mi in iz Turčije je prišlo k nam načelo, da mora uradniku za življenje zadostovati že njegov položaj. Toda v Rusiji preganjajo danes korupcijo s smrtno kaznijo in tudi v Turčiji se vodi energičen boj proti njej. In tako se bo lepega dne zgodilo, da ne bo korupcije ne v Rusiji in ne v T určiji, dočim se bo pri nas na široko razpasla.«
Pohorski Semmering v nastajanju
Ob petletnici Pohorskega doma
Macrtjorski »V e e e r n I k« Jutra
mmammmmBmmmmmsMs, <u j: i
fohrsb' doin-mOtn
m
Šele pet let je od tega, odkar je na vzhodnem obronku Pohorja zrasla sredi dišečih bukovih in smrekovih gozdov in travnikov moderna planinca postojanka >Pohorski dom«, 'katere petletnica so proslavi jutri s planinsko mašo in s planinskim veseljem, in že zdaj zaznamujemo t»a tem delu Pohorja lepo število novih in na novo sc snujočih domov in vil. Tako ic »Pohorski dom« dal pobudo za ustvaritev malega pohorskega Semeringa, ki mu bo z dokončno zgraditvijo dr. Blankejeve in dr. Robičeve vile ter Doma postnih uradnikov obeležen že dokajšen obseg.
Vzhodno Pohorje s »Pohorskim domom« na čelu postaja radi tega od leta do leta vedno bolj znani center domačih in zlasti tujih turistov in planincev, še bolj pa se bo povzdignilo, ko bo končno zgrajena pohorska avtomobilska ccsta Reka - Ruška koča, katere odcep proti Pohorskemu domu bo kmalu gotov. Tudi elektrifikacija je že nastopila svojo
zmagovito pot. Na novo je bila kako: smo svojčas poročali zgrajena električna centrala, od katere dobiva luč Pohorski dom sam in več drugih sosedov. Tudi novi sedanji in bodoči sosedje bodo mogli dobiti električno luč od te centrale, ki je sploh prva elektrarna na Pohorju na taki višini. Okolica je sedaj lepo urejena. Po bližnjih gozdovih in travnikih so speljane steze in poti. Goličava je posajena s tisočimi in tisočimi mladikami smrek, borov in mecesna. Sedaj pa je še v načrtu zgradba garaž, ki bodo postale z dovršitvijo odcepa ceste uujno potrebne; potem zgradba nove moderne hladilnice, ki jo obrat že pogreša; nadalje postavitev telefona, katero vprašanje bo treba tudi enkrat rešiti skupno z vsemi tujško-prometnimi postojankami i.a vzhodnem delu Pohorja; in končno zgradba kapelice, v kateri bi se naj posebno v sezoni darovale priljubljene planinske maše.
Sotio&ka vfttAsattja
Življenski predpogoji našega zasebnega nameščenstva
Resolucije, sprejete na XIV. rednem občnem zboru Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani dne 24. maja 1936. odkrivajo nujnost reševanja številnih perečih problemov, ki zadevajo našo zasebno nameščenstvo. Med drugim obsegajo resolucije sledeče zahteve;
1.	Banovinski bednostni Sond bi moral biti predvsem na razpolago podporni akciji za brezposelne delavce in nameščence. Uporablja sc pa fond vse preveč za stroške rednih javnih del, ki bi se morali pokriti iz drugih davčnih virov Bednostni fond tako le nesorazmerno iit krivično zvišuje davčno obremenitev zaposlenih delavcev in nameščencev, izgublja pa značaj izredne socialne akcije za tre-
notno pomoč najbednejših brezposelnih delavcev in nameščencev. Naša zahteva je, da se mora uporaba bednostnega fonda reformirati tako, da se k fondu pritegnejo še drugi prispevni faktorji, da bo fond na razpolago izključno le za podpore v denarju in živilih za brezposelne delavce in nameščence ter da bo pri razdelitvi fonda sodelovalo tudi nameščen-sko in delavsko zastopstvo. Javna dela. kjer bi se zaposlili brezposelni, naj dobe pa najjačja sredstva iz splošnih občinskih, banovinskih in državnih proračunov iz davščin, ki sorazmerno pravično obremenjujejo vse davčne zavezance brez razlike. — Kr. banska uprava dravske banovine naj čimpreje izda novo uredbo
o odpiranju iti zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki bo določevala v splošnem krajši delovni čas, popoten nedeljski počitek in daljši odmor. — Naproša se banska uprava, da v smislu že predloženih pismenih in osebnih resolucij Pomočniškega »bora in Zveze pomočniških zborov ter Gremija trgovcev izda potrebno obvezno odredbo, da se v poletnih mesecih uvede triurni opoldanski odmor.
Ugotavljamo, da ima veljavno pokojninsko zavarovanje posebno globoko poslanstvo za privatno nameščenstvo. Ono naj tvori organizacijski centrum bodočega socialnega zavarovanja za privatne nameščence. Tudi ostale panoge socialnega zavarovanja, ki so danes skupne Točnemu delavstvu in naineščenstvu se 'bodo morale slejkoprej prilagoditi posebnim potrebam narneščenskega stanu, kakor jc^ to bilo v pokojninskem zavarovanju. To velja zlasti za bolniško zavarovanje, v katerem se že davno in najbolj pojavljajo težnje privatnih nameščencev. Temu se bosta morali pridružiti tudi brezposelna in nezgodna panoga zavarovanja za privatne nameščence. Vse te panoge socialnega zavarovanja se bodo morale organizatorično koncentrirati v enem skupnem kompleksu — v nosilcu cekitnega socialnega zavarovanja za privatne nameščence. Ta koncentracija zavarovalnih panog za naineščen-ski stan, ločena in neodvisna od delavskega zavarovanja, bo morala biti teri-torijalno omejena. V tem pogledu zahtevamo njeno teritorijalno decentralizacijo. Naj bo več takih teritorijalnih enot, v vsakem takem območu pa koncentracija vsega socialnega zavarovanja za name-ščenski stan. Taka teritorijalna enota 'z enim nosilcem vseh zavarovalnih panog za privatne nameščence naj bo med drugimi tudi dravska banovina. To odgovarja zahtevam poenostavljenja, poce-njenja in najbolj uspešnega izvrševanja nalog v socialnem zavarovanju privatnega nameščenstva.
Prehodno, dokler ne dobimo enotnega socialnega zavarovanja za privatno n?i-meščenstvo, zahtevamo, da se veljavno pokojninsko zavarovanje po svoji vsebini zboljša in prilagodi vsem zahtevam da-
našnjega socialnega in gospodarskega položaja zavarovancev. Nadalje zahtevamo, da se obveznost pokojninskega zavarovanja razširi tako na vso državo, kakor tudi na ostale kategorije name* ščenskega stanu, ki tega še niso deležne (zlasti na trgovske sotrudnike, strojnike, zobne tehnike, nižje gozdno in lovsko osebje itd.).
Pozdravljamo zakonodajni ukrep v veljavnem finančnem zakonu, ki v § 89 predvideva razširjenje pokojninskega za* varovanja na načelu teritorijalne decentralizacije in tudi nadaljnjo samostojnost ljubljanskega Pokojninskega zavoda za nameščence. Odločno odklanjamo vsako namero, da bi se veljavni pokojninski zakon v kateremkoli pogledu poslabšal potom sedanjega pooblastila. — Upravo Pokojninskega zavoda naprošamo, da upošteva tozadevne želje privatnega nameščenstva in podeli potreben dodaten kredit TBPD, za dozidavo sanatorija v Ljubljani in postavitev bolnice v Mariboru.
Zniževanje naročil državnih železnic v privatnih rudnikih v dravski banovin*! v zadnjih letih ustvarja velike in nedogled-ne posledice tudi za virste rudniškega nameščenstva. Notorično je, da je že največja relativna redukcija privatnih nameščencev v dravski banovini bila v zadnjem času izvršena baš v rudarski industriji. Izostalo tudi ni poslabšanje njihovih delovnih in plačilnih pogojev. Prepričani smo, da bi ponovno povečanje dobav znatno preprečilo predvidene ustavitve poedinih rudniških obratov v Zagorju in Kočevju ter redukcije delavstva in nameščenstva.
Ponovno apeliramo na vse odločujoče činitelje, da naj v zadnji uri preprečijo to gospodarsko in socialno katastrofo, Id preti rudniškim revirjem v dravski banovini.
Upravo Trgovskega bolniškega in podpornega društva pozivamo, da čimprej izvede vse priprave za povečanje sanatorija v Ljubljani, kjer naj se predvsem namesti porodniški oddelek ter naj sc izvede akcija tudi glede zidave primerite bolnice za privatno nameščenstvo v Mariboru.
h MMitotske juMdosti
Kakšni so bili davki in mezde 'v Mariboru koncem 15. stoletjja
.
Letos L in 5. junija je minilo 70 let, ko so se zbrali v Mariboru štajerski zgodovinarji ter obravnavali na svojem študijskem potovanju predvsem probleme mariborske zgodovine. V spomin na to pač prvo znanstveno zborovanje večjega §tila v Mariboru objavljamo danes nekaj podatkov iz navedb predavanja F. Kro-nesa o Mariboru koncem srednjega veka: Iz najstarejših ohranjenih mariborskih mestnih proračunov vemo, da je znašal
1475 mestni dolg 100 goldinarjev ter da je koncem leta imela mestna blagajna 15 goldinarjev prebitka. Mestni davek je v celoti znašal 150 funtov pfenigov ter je bilo v Mariboru samo 12 davek pla-čujočih strank, ki so plačale v celoti 665 funtov pfenigov davka in katerega pre-višek je odšel v deželnoknežjo blagajno. Da pa razumemo vrednost denarja, omenjamo, da je prejemal mestni gradbeni mojster na leto 4 funte pfenigov, mestni vodar pa 60 pfenigov; obrtniki so zaslužili dnevno po 24 pfenigov, težaki pa 1^ Sel iz Maribor v Št. Pavel na Koroškem je zaslužil 52 pfenigov, nočni čuvaj Pa za 10 noči službe 75 pfenigov
If MedeSfa vsi m Mrn&dki mosIgu Sokolskega Mmštoa Sludetui
Mistika uspehov britanske špionaže
Špionaža igra od nekdaj sila važno vlogo v političnem socialnem, diplomatskem in trgovskem življenju vsakega naroda in države. Uprav pomembno tradicijo pa ima špionaža v britskem, imperiju. »Inteligence service«, kjer je rafinirano osredotočena vsa špionažna služba Velike Britanije, sega že v 16. stoletje nazaj, ker je Henrik Vil. ustanovit tajno službo s pomočjo svojega udanega kon-fidenta duhovnika Wolsya. Za časa kraljice Elizabete se je ustanovil poseben zbor tajnih agentov, ki so sodelovali v edinstvenih intrigah, kompletih, denun-ciacijalt, ki so cvetele za časa ogorčene diplomatske borbe med kraljicama Elizabeto in Marijo Stuart in ki se je končala šele takrat, ko je Marija Stuart po večletnem ujetništvu plačala svojo katoliško usmerjenost z življenjem. Pozneje se je špionaža razpredla tudi do področja tujih vlad in so se poročila in tajni dokumenti zbirali ua nekem centralnem
mestu. Na ta način je nastal ta »tajni kabinet« angleške vlade. Kot tvorce angleške tajne službe in špionaže navaja angleška zgodovina \Viliama Cecilla, lorda Burleyga in Francisca VValsinghama.
Z zgodovini britanske špioilažne službe je posebno zaslovel znani italijanski pustolovec D e 11) o n a, ki je bil poseben specialist na to, kako izmakniti iz predalov tujih poslanikov dokumente, ki bi mogli kompromitirati angleško vlado. V tem špionažnem poslu se je kasneie u-dejstvoval tudi znani katoliški duhovnik Giffart, ki je imel nalogo, da nadzoruje katoliške plemenitaške rodbine. On si je znal na priliznjen in uprav tartuf-fovski način pridobiti zaupanje teh katoliških rodbin, ki ga je pozneje na ljubo denarja izrabil na najsramotneiši način. Ta posvečeni mož je imel na svoji vesti več justifikacij, ne da bi žrtve njegove tartuifovske hudobije slutile, kdo je krivec njihove usode. Giifart se ni strašil niti ponarejenja dokumentov in tudi ne najnizkotnejšlh zločinov, če je bilo treba opraviti s sveta neprijetne osebe.
Sloviti Cromweell je postavil an-l
\
gleško tajno službo na popolno novo podlago. Vsi tuji dvori so bili izdatno založeni z angleškimi špioni in emisarji njegovega tajnega kabineta so razpredali svoje niti do neposredne bližine tujih vladarjev. Kmalu je veljal Cromvvell za najboljšega diplomata. Dejanski tvorec današnjega »Inteligence service« bi se mogel torej smatrati Cromvvell, ker je špionažno službo stavil na čvrste temelje, na katerih sloni še danes.
V 18. pa tja do srede 19. stoletja je obvladala ta tajna služba s svojimi neštetimi zaupniki ter obveščevalci vse an gleško javno življenje. Tej organizaciji dolguje Anglija zahvalo za izreden u-speli, ki ga je bila deležna proti Napoleonu. Leta 1807 je namreč angleški zunanji minister Caninger doznal za določbe tajnega dogovora v Tilsitu, sklenjenega med ruskim carjem in Nepoleonom. Anglija je pridobila na času, da je lahko pre senetila dansko brodovje, bombardirala Kopenhagen 'in s tem preprečila konfederacijo skandinavskih dežel, ki jo je hnel Napoleon v vidu v svrho obkrožit-ve Anglije.
Današnji britanski »Inteligence setvi' ce( zre nazaj na večstoletne tradicije. P uspehih britanske kolonialne politike i11 uprave je igral »Inteligence service« odlično vlogo. Jasno je, da je ta ustanova igrala tudi za časa svetovne vojne P°' rnembiio vlogo. Tam v središču LondO' na v Dovvnlng streetu št. 10 stoji iieiKO poslopje tipično puritanskega sloga. Tukaj je sedež vrhovnega vodstva tega teligence service«, to je one mistične ustanove, katere delovanje čuti poznavalec razmer v vsaki britanski politi#1* akciji. Tukaj se odločajo usode ljudi >” narodov. Vstop v to »svetišče« je dovo* Jien samo proti legitimaciji, ki se pri PrC stopu poslopja kar najnatančnejše p*'e' gleda. Vse je tukaj tajinstveno. TukaJ najdeš razne napovedi »secret andr c o n' fidential« (tajno in zaupno) najdeš pa tu-di napise kakor na pr. »dober špion m0" ra biti hraber in uporabljiv človek«, nadalje napis kakor »špion, ki umre zasvo jo domovino, je kakor vojak, ki PlIS svoje življenje na polju časti.«
Notranja organizacija »Inteligence s®r' vice« se lahko smatra kot rezultat
IlUuMmke m Mtiske Mouke
Um im tfau m fut/a tejta fttkediiev pSu. £emtttu SioveusItiUpoticah
Gostovanje mariborske Glasbene matice
DRAM. ODSEK SOKOLSKEGA
MARIBOR N. POBREŽJE
v soboto 13. VI. t.l. ob 30. <S*wi
v dvorani br. RMIČelfna
ves-elo+gro v 3. dejanph
Križni pajek
Smetja bo za počit.	Pridite,
Na Telovo je priredil Pevski zbor Glasbene matice iz Maribora koncert pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V Sokolski dvorani, ki so jo Lenarčani domala napolnili, je donela pesem za pesmijo. Peli so sledeče skladbe: A. Grečaninov: Sever in jug, ki ponazoruje nasprotje med ostro, viharno zimo na severu in toplo pomladjo na jugu, S. Tanje jev: Sončni vzhod, mogočna slika zmagoslavnega božjega sonca, D. Jenko: Kolo srbskih narodnih pesmi in S. Mokranjac; Kozar, ki spada med najlepša dela tega znanega harmoni-za-torja. Moški zbor je nato izvedel šest pesmi: L. Adamič: a) Sveti Jurij (belokranjsko jurjevanje), b) Završki fantje na besedilo gen. Maistra, ki je vzdignila vihamo odobravanje in so jo ponovili, na-
dalje štiri koroške narodne v Devovi harmonizaciji: staro, nekje pod Sv. Višar-ja-mi nastalo »Moj pubeč bura (mol), značilno Drumlico, prelepo So še rož’ce v hartekru žavovale (z baritonskim samospevom, ki ga je Tone Faganeli zelo Občuteno zapel) in živahno An pubeč je per-šou s ta gomega kraja. — Drugi del je obsegal same narodne pesmi za mešani zbor. Tri belokranjske v sijajni harmonizaciji M. Tomca (Napojn-ica, štiri v venček splete Svatske, v katerih je sopranske vložke čedno zapela Gregoričeva, in živo metliško Kolo, kjer je ugajala Ko-meljeva Cvetka s svojim toplim sopranom. J. Slavenski je bil zastopan z dvema hrvatskima kajkavskima: deloma re-citativno, polifonsko Slepačko in polno,
bogato harmoniairano Voda zvita iz kamena. Za konec so zadonele koroške: svojska Ciganska, priprosta Šocej moj sel, nežna Sva -z lubco iia jarrnak hodiva (v molu) in lepa Vigred (Ta zima že zapušča nas), vse štiri v Devovi priredbi. — S tem koncertom so Matičarji s svojim izbornim dirigentom Marianom Kozino na čelu ponovno dokazali svojo voljo, s takimi nastpi koristiti naši narodni misli in širiti jugoslovensko pesem tam, kjer je najbolj potrebno, to je ob naši moji. Koncert je vsestransko uspel. Vrlim matičarjem je dal naš kulturni mecen dr. M, Gorišek blagohotno in brezplačno na razpolago avtobuse v svrho prevoza matičarjev k Sv. Lenartu in nazaj.
Jutri: Šahovski dvoboj Maribor—Ljubljana
Po presledku nekaj let bo jutri v ne-del k> v Mariboru šahovski dvoboj med Mariborom in Ljubljano. Prireditev, ki jo je organiziral agilno delujoči Mariborski šahovski klub, bo gotovo ena najzanimivejših šahovskih produkcij zadnjih let v Mariboru. V kraljevski igri bosta merila svoje moči ljubljanski in mariborskj šahovski klub. Ker so v omenjenih klubih včlanjeni najboljši igralci Ljubljane in Maribora, se lahko smatra jutrišnji dvoboj med obema kluboma pravzaprav kot
medmestna tekma, Dvoboj se bo vršil na 10 deskah, in bodo barve Mariborskega šahovskega kluba zastopali naslednji igralci: prof. Stupan, Konic, Lešnik, dr. Lippai, Bien, Kukovec, Ostanek, Estapo-vjč, prof. Sila in Sterniša- Tekmovanje se bo vršilo v kavarni »Grajski kino« ter sc bo pričelo ob 13. uri. Dvoboj bo trajal približno do 19, ure, nakar bo v restavraciji »Novi svet« skupen sestanek mariborskih in ljubljanskih šahistov.
Morilka lastne krvi
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne razodela tragika nezakonske matere, ki se je morala pred sodniki zagovarjat; radi obtožbe detomora, Na zatožni klopi je sedela 26letna služkinja Alojzija Sojnik iz Polaju. Kakor se v obtožnici navaja, je Sojnikova dne 18. maja na Polajnah neposredno po porodu usmrtila svojega nezakonskega otroka, in sicer na ta način, da ga je zadavila.
Sojnikova je to svoje dejanje pred sodniki odkrito priznala, obenem pa je povedala, kako je do tega prišlo. Dejala je, da se je lani, ko je bila dekla pri nekem posestniku na meji, seznanila z nekim moškim, s katerim je imela ljubezensko razmerje, ki pa ni ostalo brez posledic. Ker jo je njen ljubimec nagovarjal, naj se na vsak način iznebi otroka, jo odšla ter stopila v službo pri posestniku Harasto-viču na Polajni. Tu jo je dne 18, maja 1936 zatekel porod in je popoldne na dvorišču blizu stranišča povila donošenega otroka moškega spola. Takoj po porodu ie .Sojnikova zanesla novorojenčka k potoku ter ga na travniku umila, ker je bil umazan od gnojnice in zemlje. Nato je, tako pravi Sojnikova, otroka s prstmi stisnila na sapnik, da ga je zadušila. Po-
tem, ko je bil mrtev, je poklicala domačine ter jim povedala, da je rodila mrtvega otroka. Domačini pa ji niso verjeli ter so poklicali zdravnika, ki je otroka raztelesil ter ugotovil, da je bil otrok zadušen na ta način, da je otroku stisnila prst v grlo ali stisnila za Vrat. Ko je predsednik senata vprašal Šolnikovo, zakaj je to storila, je odgovorila, da se je bala groženj svojega ljubimca in da ne bi mogla preživljati drugega otroka, ker ima skrbeti že za enega nezakonskega otroka.
Sojnikova je bila obsojena na 1 leto strogega zapora, pogojno za dobo 5 let. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, pri-sednika sta bila s. o, s, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev.
Vabimo pevce, da se polnoštevilno udeležijo današnjega koncerta pevskega društva »Tabor« iz Ljubljane v Unionski dvorani. Uprava Ipavčeve župe Maribor.
»Nanos« obvešča vse narodno občinstvo iz Maribora in okolice, kakor tudi vsa narodna in druga društva, da sc vrši
letne skušnje, ki služi velikemu cilju, tla «c britanskemu imperiju zajamči bege. toonija v vseh pokrajinah. Posebna pokornost se posveča izbiri osobja, ki se Dosebej vzgaja za špionažno službo. — Kot neobhoden pogoj za špionažno službo se zahteva osebni pogum, nadalje sa-moobvladanjc, oster, prodoren pogled, hjrej odlike, k! sc po mnenju Angleža lahko iščejo samo v zdravem, telesno treniranem in živčno močnem človeku. Radi tega pa se od dobrega špiona zahtevajo tudi specialna znanja, ki omogo-. Čaio, da se špio-n lahko uporablja tudi za naloge, ker sc potrebuje gotova stopnja Izobrazbe. Nujna potreba nastopanja v različnih maskah pa zahteva tudi sposobnost, da se vsakokratni fizični spremembi prilagodijo tudi duhovne lastnosti, da se ves čas trajanja špionažne službe lahko ustvari v zadržanju neko notranje in zunanje ravnovesje.
Niso pa te sposobnosti in vrline edini motor špionnžuega delovanja. Bogate Ograde nedvomno poživljajo vnemo v
špionski službi stoječih oseb. Za to sv-r-lio razpolaga »Inteligence service« z vso tanii, o katerih ne prgdre v javnost niti najrahlejša slutnja. Vsak Britanec prispe va brez nadaljnjega svoj obulus za to špionažno službo, o katere neobhodnosti je najgloblje prepričan. Slejkoprej pa o-star»e, da so najboljši špioni oni, ki se posvetijo tej službi iz etičnih motivov, ki jemljejo na sebe vse nevarnosti iz goreče ljubezni do domovine in ki vidijo v bogati nagradi samo sredstvo, da lalrko gmotno podprti izvršijo svoje naloge. Skoraj bi lahko rekli, da je špionažna služba v Angliji na višku stopnje organizacije. Zvesto, kakor je napisano z zlatimi črkami v Dopniug streetu št. 10, so angleški špioni šlj z isto udanostjo ip zve stobo v smrt, kakor vojaki na bojišču.
Neopazno se odigravajo veliki dogodki naše dobe. Samo strokovnjak pozna tajne in najtajnejše niti, ki se razpredajo od teh dogodkov k Downing streetu štev. 10.
danes zvečer v veliki Untonksi dvorani svečan koncert društva »Tabor« iz Ljub Ijane pod vodstvom priznanega sklada-tetelja g. F. Venturinija, Dri koncertu sodeluje tudi gdč, T. Dolenčeva (sopran solo) ter g. prof. S, Šarite! pri klavirju. Zaključno pesem zapojeta društvi »Tabor« in »Nanos« skupno, V nedeljo, 14. t. m. se vrši ob 9, urj na gl. kolovodru svečan sprejem gostov iz drugih krajev države. Nato se bo vršila povorka v Narodni dom, kjer se vršj poklonitev društev. Ob pol 12tih se vrši v frančiškanski cerkvi služba božja, pri kateri poje društvo »Ta bor« Venturinijevo mašo. Popoldne ob 15. uri se vrši velik Narpdm tabor na prostem na letnem telovadišču Sokola Maribor I. v Koseskega ul. V slučaju sla bega vremena se vrši veselica v vseh prostorih Uniona. Vstop prost!
»Nanos«: Danes velik svečani koncert društva »Tabor« iz Ljubljane ob 8.30 v Unionski dvorani. Jutri ob 9. uri svečan sprejem zunanjih delegatov in drugih zastopnikov iz drugih krajev. Nato povor ka v Narodni dom. Popoldne nar. tabor na sokolskem telovadišču Sokola Mari' bor J. v Koseskega ul, veliki narodni ta, bor s sodelovanjem raznih pevskih in drugih društev. Vabljeni vsi!
Siaro-katollška cerkev. V nedeljo. 14. t. ,m. izjemoma služba božja ob 8. uri, dočim je drugače zmiraj ob 9. uri.
Krožek mariborskega upokojenega n člteljstva ima junijski sestanek v četrtek osemnajstega v Rušah. Odhod k Maribora z vlakom ob pol treh, povratek ob pol devetih. Gostje dobrodošli!
Trgovsko predavanje. V sredo dne 17 tm. bo predaval ob 20. uri v zgornji dvo rani »Narodnega doma« H. nadst. gosp, prof. Rakuša za trgovske nameščence o temi »Umetnost prodajanja«. Ker je predavanje, ki ga je imel gosp. profesor nedavno tudi za trgovce-šefe, silno interesantno, pa tudi aktualno iti poučno, vabi mo trgovsko uameščenstvo, da se udele ži istega v čim večjem številu ter prosimo gg. šefe, da omogočijo poset svojim nastavljen-cem. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Dijaško letovallšče v Martlnščicl. Naj večje letovališče na našem Jadranu, je gotovo v Martlnščici. Letovališče razpo laga z do 600 posteljami, krasnim, velikim in senčnatim parkom, vsemi mogočimi igrišči kot za nogomet, odbojko koško, tenis itd., ima nad 40 čolnov, last ni zvočni kino, balinanje, plesišče in dru gib zabav. Uprava pa ne skrbi samo za zabavo, temveč tudi za dobro in tečno hrano, katera sestoji iz 5 obrokov. Zajtrk, kruh z maslom in kava. Dopoldanska južina. Kosilo; juha, 2 prikuhi, pečeno meso in dnevno močnata. Popoldanska južina, kava in kruh ali sadje in kruli Večerja: Mesnata ali močnata jed z solato in čaj. Kuhajo pa priznano dobre kuharice čč. šolske sestre iz Maribora Za zdravstveno oskrbo pa je stalno spodaj zdravnik in 4 sestre bolničarke. Razen vsega tega imajo dijaki še 2 izleta s parnikom in s-icer eden celodnevni, kjer si oglodajo mesta: Krk, Rab, Crikvenico
Kino Union. Pat & Patachon kot gangsterja«, izredno humoristična veseloigra v nemškem jeziku. Bomba smeha in zabave.
Kaj bi najrajši bil? Oni dan sem našal
na ulici neko pisanje. Bil sem radoveden in sem prečrtal, kar je bilo napisanega. Zanimiva pisava. Napisano pa je bilo sledeče: »Kako prijetno bi bilo -biti indijski maharadža. Če to ne, pa vsaj budistični lama na Tibetu. In če tudi to ne bi šlo, potem me še vedno prevzema goreča zelja, da bi postal kontrolor avtobusnega mestnega podjetja v Mariboru. 2700 dinarjev mesečno in še nekaj kovačev čez. Kar sline se mi cedijo. Čakam na druge čase, morda bom kedaj deležen te sreče.«
Bakar, Bakrac, Malinsko, Omfšatj in Baško, Oskrbnina za 28 dni je 700.— Din. Dijaki odpotujejo iz Maribora dne 30. ju-niia ob 5.10! Vsi reflektanti se morajo javiti v Zdravstvenem domu v Mariboru; Koroška ul., kjer jih zdravnik pregleda. Tam tudi lahko vplačajo oskrbnino. Kaj mora vzeti vsakdo s seboj, bo objavljeno prihodnjič. Natančnejše intorma pije daje Lovrenčič Ivan. nastavnih, Maribor Smetanova ul. 32 II.
Gostilna »Framska kapljica« Mlinska ulica 15, toči ptrvbrvr&tna sortiran« vina. Renovirano kegljišče.
Gostilna Balkan. V nedeljo koncert, pečeni piščanci, izvrstna vina in topla ter hladna jedila. Senčnat vrt, pivo iz sodčka.
Koncert ob bistrem potočku na novem vrtu gostilne Zorko, Pekre,
V gostilni prj »VeverM« na Teznem bo jutri koncert. Igra vojaška godba.
Izredni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru se vrši v sredo, dne 24, junija 1936 ob 16. uri v lovski sobi hotela »Orel«.
6 letnih Mitu
Maturanti mariborske humanistične gin nazije Iz leta 1921 proslavijo 15letmc< mature v nedeljo, dne 21. t. -m. v Mariboru, restavracija Mariborski dvor. Sestanek točno ob 20, uri (s skupno ve-čerjo). Udeleženci naj do 18. junija sporočijo udeležbo na naslov; dr. F. Vatovec, Maribor, Gosposka ulica H, ali F Avsenak, Maribor, Strosstnayerjeva ulica 28.
Nove nastavitve pri mestni občini, Nad
zornik hiš v Delavski koloniji je posta g. I. Kramberger. Delo, ki ga je dosle opravljal eden, bosta odslej vršila dva
Dr. Alojz Juvan — petdesetletnik. Da
nes se sreča z Abrahamom trak. odvetnil in sedanji predsednik -mestne občine dr AL Juvan. Radi svoje koncilijantnosl vživa slavljenec splošen ugled. Kot za s-ebnik se zanima zlasti za glasbo in sli karsfvo. Ad multos annos!
Razglasitev vojaškega razporeda za Maribor pristojne vojaške obveznike, bi vajoče v Mariboru, rojstnih letnikov 188» do vključno 1914, se vrši na tezenskem vojaškem vežbališeu jutri v nedeljo dir
14.	i. m. od 7. -ure zjutraj nepretrgonr do 7. ure zvečer.
Internat na dekliškem zavodu »Vesna v Mariboru nudi učenkam srednjih ii meščanskih šol udoben dom, skrbno nad zorstvo in vestno pomoč pri učenju. Ce na zmerna. Pojasnila daje vodstvo zavo da. Istotam se dobijo tudi prospekti z: ■sprejem v gospodinjsko in žensko obrti šolo zavoda.
Zaključek pouka na enoletnem trg. te čaju »Hermes«. Danes se je zaključil redu
Mmetovoiii GtHtG-skMa stetut sa st ftddalttiiH Omasti „Hcšajki" m aaftald
Po intenzivnem zasledovanju se je po-arečilo orožnikom iz Središča, da so izsledili in aretirali kolovodjo znane nevarne vlomilske tolpe, pred katero je trepetal ves ormoški srez. Je to 231etni posestniški sin Ivan Bratko iz Vinskega vrha, ki je po 18mesečni kazni v kaznilnici zopet zabredel na stara pota in pričel organizirati družbo pomočnikov, ki so mat pomagali ropati, krasti in vlamlja-
ti, predvsem na Vinskem vrhu, Brebrov-niku in tamošnji okolici. Navedena vlomilska tolpa se je zlasti specializirala na vlome v kleti in je odnašala ter kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Odnašali so zlasti žganje, ki so ga prodajali v Varaždin in drugam, razen tega pa tudi vino in meso. Orožnikom, ki se jim je posrečil krasen plen pod vodstvom orožniškega narednika Kosa, so Bratka Ivana
v zadnjem trenotku, ko je ravno hotel zbežati, kar se mu pa ni posrečilo. Z aretacijo omenjenega kolovodje si bodo oddahnili kmetje po njih ogroženega ormoškega sreza, saj s bili v zadnjem času vlomi tako števtilni in zaporedni, da so bili orožniki noč in dan ter brez počitka na poizvedbah.
POHORSKEMU DOMU — PETLETNIKU
(Ob njegovi slavi 14. junija 1936)
/Sivimo, živimo uslužbenci mestni, zadružni, zaslužni mi Poliorodomci, dokler mi vzdržimo in naši potomci, smo samoupravni in samozavestni.
Stojim že, jaz Pohorski dom, oj stojim pet plodnih, pet zornih, pet svobodnih let za sebe, za druge, za tujski promet. Stoji, oj stoji moj zadružni režim.
Le vkup zdaj, le vkup zdaj za ta jubilej, le vkup zdaj občinska, planinska ti
gmajna!
Da sila je tu neomajna in vztrajna!
Na Pohorski dom! Hej! — Mi gremo
naprej!
pouk na enoletnem trg. tečaju »Hermes«. Na podlagi letnih ocen so pripuščeni vsi učenci in učenke h končnim izpitom, katerim bo predsedoval odposlanec kr. banske uprave gospod Mihajlo Prešel,- inšpektor za strokovno šolstvo.
Avstrijski obmejni veterinarski pregled se odslej ne bo vršil več na postaji Lipnica, ampak na postaji Maribor.
Dražba strelnega orožja. Dne 19. junija 1936 ob 14. uri se bo vršila v sobi št. 10 predstojništva mestne policije v Mariboru družba strelnega orožja. Interesenti se obveščajo, da si morajo nabaviti za dražbo nabavno dovoljenje za nabavo orožja, katero izdaja za mesto Maribor to predstojništvo, za osebe, ki bivajo izven mesta, pa sreska načelstva, kjer bivajo interesenti.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Maverjeva lekarna, jutri v nedeljo Vidmarjeva in Savo-siova, v ponedeljek pa Maverjeva in Albaneževa lekarna.
Kako bo z vremenom. Nekoliko boljše in toplejše, toda še vedno nezanesljivo vreme. Krajevne nevihte. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Okrožno sodišče je v znanj tožbi 34 jfefezničarjev proti Tumpeju prizivu tega ugodilo in ga oprostilo vsake krivde in kazni. Potrdilo pa je sodbo razžalenja častj (-297 k. z.) na škodo tožilca Pileja, ki se je pritožil, da je bil Tumpej obsojen na 150 Din globe in ki ni v nobeni zvezi s tožbo navedenih 34 železničarjev.
K tezenski nesreči pojasnjujemo, da se nesreča ni pripetila potporučniku, ampak nekemu podnaredniku, ki pa že vrši svojo shižbo.
V vinjenosti se je utopil. V četrtek H. t. m. okrog 23. ure je korakal 601etni občinski delavec Andrej Sinček, precej v vinjenem stanju ob levem obrežju Drave-pri Ptuju. Nenadoma pa se mu je spodrsnilo. Skotalil se je v deročo reko in se ni več prikazal na površju. Mož je imel srčno .napako in je menda smrt nastopila
v hipu, ko je padel ,v vodo. Trupla še niso našli.
Vlomilci na dehi. Dosiej še nebsstedeni rokomavJii so vlomili v hišo kotorskega mojstra Franca Mahajnerja na Keki ter mu odnesli iz omare vso obleko in perilo, tako da tepi Mabajner škodo okoli 2500 dtarjev.
Ljubitelj ženskih srajc je 371etni delavec Prane Krajnc iz Cigfencev. Danes dopoldne se je moral zagovarjati pred maton kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča radi obtožbe, da je dne 19. maja ukradel neki posesitnioi v Ci-gtencih 17 ženskih srajc. Obsojen je bil na A mesece strogega zapora.
Tatvina. Prof. Peri Cestniku je neznan tat ukradel na strelišču 2000 dinarjev vreden Zeisov trieder. Rrof. Cestnik je
Okna m svet
CbLnŠukv Mn,ang
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA.
Danes v soboto: Generalna vaja na letnem telovadišču Sokolskega društva v Studencih. Moški in ženski naraščaj od 7. do 8. ure. Člani in članice od 8. do 9. ure zvečer. Obvezno za vse telovadce.
Jutri v nedeljo: Popoldne povorka v Studenci. Zbirališče v Narodnem domu ob pol 2. uri. Za vse članstvo in naraščaj (telovadci in netelovadci) obvezno v krojih, ostali z znaki. — Bratje in sestre udeležite se povorke in nastopa polnoštevilno. — Zdravo!
Preokret, ki ga britansko javno mnenje ne odobrava
LONDON, 13. junija. Liberalci in laburisti pripravljajo skupno interpelacijo na vlado, v kateri bodo zahtevali, da Baldvvinova vlada pred pričetkom zasedanja sveta Društva narodov točno izjavi, kakšno je njeno stališče v vprašanju sankcij, ker se spričo govora finančnega ministra Chamberlaina zdi, da je vlada spremenila dosedanje stališče in da pripravlja preokret, ki ga britansko javno živLienje ne odobrava.
Dr. Schacht: dosegel se je sporazum
BEOGRAD, 13. junija. Dr. Hjalmar Schacht je imel včeraj popoldne drugi sestanek s predstavniki Narodne banke, kateremu so med drugim prisostvovali guverner dr. Radosavljevič, podguverner dr. Ivo Belin, direktor Narodne banke dr. Milan Protič ter bivši minister dr. Frangež. Pretresla so se važna vprašanja, ki se tičejo kliringa in povečanja kontingenta našega uvoza v Nemčijo. Včeraj zvečer je dr. Radosavljevič kot guverner Narodne banke priredil banket na čast dr. Schachtu in strokovnjakom, ki se z njim nahajajo na tem potovanju. Ob 6.30 popoldne je dr. Schacht posetil Nemško jugoslovenski klub in je zvečer sprejel zastopnike časopisja, ki jim je podal izjavo, v kateri je dejal, da se je dosegel sporazum, ki bo mogel popraviti plačilni promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Dr. Schacht je bi! ob priliki svojega bivanja v Beogradu odlikovan z redom Jugosiovenske krone I. stopnje. Danes dopoldne odpotuje z letalom v Atene, kjer ostane dva dni. V Sofiji pa ga pričakujejo dne
15.	junija.
Sestanek šefov general, štabov Male antanfe
PRAGA, 13. junija. Šef češkoslovaškega generalnega štaba general Krejčl je odpotoval v Bukarešto na sestanek šefov generalnih štabov držav Malo antante.
26. t. m. se sestane svet Društva narodov
ŽENEVA, 13. junija. Predsednik sveta Društva narodv je sklical za 26. junija popoldne ob 5. uri sejo Društva narodov s sledečim dnevnim redom: Konflikt med Abesinijo in Italijo, garantni pakt med Nemčijo in Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, sklenjen v Locarnu dne 16. oktobra 1925. Naseljevanje Asircev, izseljenih iz Iraka ter poročilo o zadnjem zasedanju odbora, ki je imel rešiti vprašanje suženjstva.
Britanska vlada pripravlja skozi Chamberlainova usta umik
LONDON, 12. junija. Na nekem zborovanju je dejal včeraj Neville Chamberlain, zakladni kancelar, da je Društvo narodov doživelo totalni fiasko. Za Anglijo nima več smisla, da se eksponira za ženevsko institucijo. Ker niso tudi sankcije dosegi; svojega cilja, je najbolje, da se odpravijo. Ta izjava aktivnega člana je zbudila v politenih krogih ogromno pozornost. Vsi časopisi so mnenja, da je Chamberlain izrazil mnenje vse vlade in da gre za poskus, pripraviti javnost na odpravo sankcij. To mnenje se potrjuje s popolnim molkom ministrskega predsednika Baldwina, ki so ga interpelirali radi te Chamberlainove* izjave v spodnji zbornici. Opozicijski dnevniki pišejo o izdajstvu vlade nad Ženevo. \ dominionih, predvsem v južni Afriki, je Chamberlainova izjava povzročila veliko nejevoljo.
Velika poljska štiriletka
VARŠAVA, 12. junija. Finančni minister jo včeraj v posebnem senatnem odboru najavil veliki načrt za pobijanje brezposelnosti v zvezi z načrtom za narodno obnovo. Ta načrt bo uresničen tekom štirih let, nakar se bo uporabila skupno ena milijarda 800 milijonov zlotov. Najvažnejšo točko te gospodarske štiriletke tvorijo v smislu izjave finančnega ministra Kviatkow-skega velike investicije, ki predvidevajo gradnjo novih cest, elektrifikacijo in pospešenje industrializacije.
RIM, 13. junija. Vesti, da se bo novo imenovani zunanji minister grof Ciano podal v kratkem v Berlin, se uradno dementirajo.
Nastop Sokolskega društva Studenci.
Sokolsko društvo Studenci priredi jutri ob 15. uri svoj letni nastop s sodelovanjem vseh mariborskih Sokolskih društev. Bo to eden izmed večjih letošnjih nastopov v Mariboru in okolici. Svoje sodelovanje sta obljubila tudi naša olimpijca br. Štukelj in Primožič. Telovadni nastop bo zelo pester in se vabijo vsi prijatelji Sokolstva, da se nastopa udeležijo.
Povorka v Studence. Članstvo in naraščaj* se zbira pred 14. uro na dvorišču Narodnega doma. Ob 14. uri krene povorka s prapori in konjenico na čelu preko Glavnega trga na Kralja Petra trg, kjer se pridružijo društva Maribor Maribor
II., Pobežje in Tezno. Povorka krene po Ruški cesti v Studence. Nastop prične ob 15. uri.
Jezdni odsek Sokolske župe Maribor, jutri ob pol 1. zbor v Narodnem domu. Strogo obvezno, vsi v krojih.
Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se udeleži sokolskega nastopa v Studencih. Zbor ob y* 14. uri na Kralja Petra trgu. Članstvo, ki ima kroje, naj pride obvezno v krojih, drugi v oivita z znakom.
Opozorilo! Sokol I priredi na telovadišču v magdalenskem okraju dne 5. julija svojo veliko tombolo. Opozarjamo druga društva, da ne prirejajo ta dan tombole.
"ELEKTROBNSTULACIJA"
KONCES. ELEKTROTEHNIŠKO POD JETJE Maribor, Vetrinjska ul. 22, na dvorišča * Telefon 27-14 izvrčuie vse v to stroko spadajoče instalacije po* pravila, prodaj« efektioioatalacljskega mater jala, Žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih cenah*
Saie so se vnele. Na Leskovcu pri Pragerskem je posestniku in železničarju Ignacu Leskovarju preteklo sredo zgorela streha stanovanjske hiše. Ogenj je nastal radi vnetih saj. Škoda znaša okrog 2000 Din. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj pogasiti in obvarovati posestnika Leskovarja hujše nesreče.
Mladi begun. Iz tukajšnjega Dijaškega doma je pobegnil učenec I. razreda meščanske šole Drago Černe. Fant sc baje potepa nekje v oklici mesta.
Bojevite amaconke. Na Attemsovi planini pri Slov. Bistrici so delavke Hilda, Francka in Katica tako hudo preteple svojo tovarišico Karlo, da je morala iskati zdravniško pomoč. Orožniki so vse tri napadalke prijavili sodišču.
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
zaim
Htvm Huuolta!
iPo tem sem odpeljal svoji ženi v krasno dvorano, v harem, ki je bil svečano okraSen in razsvetljen. Ob vratih so nas azikažejo čast Vsa soba je vonjala po ne-pričaikovale mnogoštevilne žene, da nam ki čudni, močni dišavi. In nehote sem se spomni! na čudne bajke iz tisoč in one moči, na čudesa, o katerih sem bral že kot majhen deček in malone nisem mogel verovati, da sedaj to doživljam.
Velike potne kaplje so mi oblile lice. Potegnil sem z roko preko čela. Na koncu dvorane, na prekrasnih preprogah in kožah sta me čakali obe sestre. Bile so tako željne, da ostanemo sami...
In postal sem mož krasnih haidovih hčera, Aise, ki ji je bWo šestnajst in Zuri-lie, ki,'ji bilo 1'3-Iet.
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Prvo mulatsko dete v Alfhsemasu.
Po 'treh dnevih, ki sem jih preživel v tastovi hiši, sem zapustil el Arbas in s svojima ženama odšel na dvor v Aluhse-tnas, ki sem ga dobil od Abd el Kriina. Poslavljalo sc je od nas ogromno spremstvo, ki je ob slovesu zelo žalovalo, ker se ne bom mogel tako kmalu vrniti na Lahbidov dvor. Ko sem prispel do svoje palače v Aluksena, sem opazil še ob vhodu zidarje, ki so marljivo postavljali predel za svoj harem. Nekaj sto evropskih ujetnikov je nosilo kamenje. Po njihovi bedni zunanjosti nisem mogel slutiti, da je večina od njih častniška. Okrog njih je stopalo nekaj arabcev in jih z noži preteč gonili na delo.
Okrog desete ure popoldne sem bil sprejet pri velikem kaidn, vsemogočnem gospodarju velikega dela Maroka. Čestital mi jc k dvojni por-oki • in obžaloval, da«
ni mogel prisostvovati svečanostim. Ob' ljubil mi jc, da bo vsem prihodnjim mojim svatbam iredno prisoten. S takim Pr^' pričanjem mi je pravil o bodočih svatbah-da sem takoj videl, da mi namerava darovati še nekaj žena. Verjetno jc tudi zavoljo tega zapovedal sezidati mi celotn1 harem.
»V ostalem,« jc rekel veliki haid »in vse to je le majhen dar za tvoje junaštvo in požrtvovalnost.«
Nisem vedel, kako naj sc mu zahvalu" in sem se samo priklonil.
♦
Poletje 1923. leta. V španskem Marok« jo vladal mir. Le nekaj manjših kolon )C bilo okrog tetudunskega pasu napadenm iz zased. Tega nismo upoštevali za res' nejši napad. Beduini so izstrelili le nekaJ nabojev a nato so se, ne da bi čakali oi -pora umaknili nazaj v gorovje.’
(Se bo nadaljevaio.2
■
©VGENIJ S A BANOV:
Mfl5č665flM6 utrJloa/uiin JMam
ROMAN
Letel je dalje in sipal smrt na zemljo. Svojih žarkov uničevanja ni pošiljal le . na zaščitena poslopja, ampak' često tudi na nezaščitena, da je mogel neovirano • opazovati, kako so se mrtvi rušili na tla 'vsi tisti nedolžni ljudje, ki jili je dosegel.
Naposled je dosegel prestolnico. Pod seboj je zagledal v temni globini morje luči in pričel blazno uničevanje. Toda naenkrat so se motorji njegovega letala ustavili in bilo bi strmoglavilo na tla naravnost med hiše, da ni s spretnim manevriranjem in izkoriščanjem ugodnega vetra uravnal letala tako, da je br-zelo dalje brez pogona v velikanski kri-vilji. ki se je končala nekje zunaj mesta v blatnem močvirju.
Letalo se je dotaknilo tal s tako silo, da sc je do polovice zarilo v vodeno blato. Dr. Servacij Evarist je divje zaklel, odprl vrata in skušal izstopiti, a v močvirju ni imel opore. Njegova noga se je pogrezala in mora] jo je naglo izvleči iz
brozge in ostati v letalu, ki mu je edino še nudilo kolikortoliko varno oporo.
»Kaj se je zgodilo?« se je vprašal. »Motorji se sami niso ustavili... Torej je to zopet Kitajcev o delo ...«
Sedel je nazaj na pilotski sedež in skušal spraviti motorje znova v tek, da bi se rešil-iz neprijetnega in nevarnega položaja, a vsi njegovi napori so bili dolgo zaman. Šele čez nekaj ur se mu je res posrečilo pripraviti motorje do novega delovanja, toda njihova sila je bila vendarle preslaba, da bi mogli izvleči letalo zarito vsaj do polovice. Tudi nadaljnji napori so bili brezuspešni, in tako je v močvirju dočakal jutro, ki je bilo megleno in umazano, kakor nedogledua, z vodnim rastlinstvom pokrita mlakuža, v kateri je bil ujet. Njegova divja jeza je naraščala v živčne napade in blazne napore za rešitev letala, sebe in vseh svojih velikih načrtov.
»Ali naj poginem tu kakor miš v pa-
| »ti?« je zarjah »Tako naj konča svoje ! življenje dr. Servacij Evarist?. Izumil 1 sem tisoč najskrivnostnejših naprav, napovedal boj vesoljnemu človeštvu, uničil velik narod in njegovo državo, ustrahoval tisoče, sedaj pa naj ostanem brez pomoči, brez rešitve? Ne, nikoli! Neki izhod se mora najti tudi iz tega peklenskega položaja. Samo kakšen?«
Skušal se je najprej popolnoma pomiriti, da bi potem mogel v miru še enkrat vse prefhisliti in preudariti, a uspevalo mu je zelo počasi! Moral je seči po uniet nih sredstvih, da uspavajo njegove tre-pečoče živce. Ta sredstva so pa delovala prenaglo in premočno, in namesto da bi se pomiril, se ga je polotil nepremagljiv spanec. Veke so se mu trudno zaprle, telo mu je otrpnilo in dr. Servacij Evarist je zaspal.
XXIII.
Tisti čas, ko se je dr. Servacij Evarist sam uspaval v svoji pasti, so brzela v silni podnebesni višavi proti Maklenu nova letala, ki sta jih vodila Kitajec dr. Vang-Čeng in inženjer Atanazij Gal. Bli žala so se silno previdno, saj nista vedela, da v gradu ni njunega nasprotnika. |
Ko sta naravnala svoje vodilno letak) proti tlom, pod katerimi je bil pogreznjen grad z vsemi svojimi napravimi, sta spravila v pogon tudi vse-obrambne upa rate.
»Tako je najbolje,-« je dejal Kitajec. — »Naj delujejo vsi aparati hkrati, eden bo že pravi,«
Inž. Gal ni nič odgovoril. Pri srcu mu je bilo neskončno tesno. Mislil je na Apo krnijo, ki je v. nepopisnem strahu trpela v prestolnici in čakala na — zmago ali pogin; misel je na njenega očeta, profesorja Hilarija Kabaja, a katerega usodi ni .ničesar vedel; mislil na svojega sorodnika dr. Servacija Evarista, s katerega življenjem je bilo tudi njegovo zdru ženo toliko dolgih let njegove mladosti in nazadnje še na to mladost samo. Tam spodaj, v tej samotni naselbini sredi nepreglednih pragozdov je duhovno dozorel, tam je tudi srečal ljubljeno bitje, s. katerim je združil svojo usodo, sedaj se pa vrača kot sovražnik, napadalec. Bilo mu je skoraj hudo. Toda nazadnje se je vendarle vzravnal in zatrl sentimentalne misli.
(Dalje sledi;
Jmiaska
Nekoliko besed kot odgovor „Nedelji" št. 24
Gospodu uredniku 'Večermka« se najprej zahvaljujem, da mi odstopa vkljub zgražanju dopisnika v »Nedelji« toliko prostora, da moram dati piscu enako-nadpisanega članka v »Nedelji« -zaž e-1 en odgovor, četudi , nekaj prej, kakor on tm nasvetuje in pričakuje. Članek v »Nedelji« bi naj bil delen odgovor na moj zagovor v »Večerniku« štv. 126, toda vsak razsoden človek bo priznal, da ni to niti v najmanjši obliki, temveč le izliv mržuje in nadutosti ;tako se zdi človeku, da teh vrst ni pisal teolog. Pisec bi rad osmešil »Večemik« in m ene, pa se mu tudi to zdaleka ni posrečilo. Iz-podtika se nad mojo »kamrico«, in teološkim »neznanjem« postavlja me v »šolsko klop« kot kakega katehumena ter mi proži z--visokega piedestala rimsko-ka-to-liško dogmatiko, predno da kaj pišem.
Ker sem rimsko-kat. dogmatiko že . predelal in poleg te tudi dogmatiko drugih krščanskih cerkva, česar očividno gospod dopisnik v »Nedelji« ne, ker mu to njegova cerkvena oblast prepoveduje ali vsaj ne dovoljuje rada, pišem že sedaj.
' Med drugim g. pisec nekaj zavrača, česar sploh trdil nisem, najbrže iz dobro preračunanega namena.
ibožja ustanova, je razvidno iz sv. pisma. V »Večerniku« štv. 69 1935 sem tozadevno navedel nekatera mesta kot raz govor, ko ste me prvič napadli.
To, kar trdi pisec o Strossmayerju, sc seveda vernikom servira v rimsko kat cerkvi. Strossmayerjev govor na vatikanskem koncilu kaže to, kar jaz trdim. Kogar zanima: nahaja se v vseučiliški biblioteki v Zagrebu štv. 159.666. Imajo ga tudi v vatikanskem arhivu; — mogoče ga g. piscu članka v »Nedelji« posodijo?! — Strossmayer ni priznal nikoli vatikanskih dogem o papeževi vseobla-sti in nezmotljivosti; če je v visoki starosti po dolgih letih pod pritiskom vladajočih razmer kot zadnji škof to v e n d a r le podpisal, —' je izmed 2 nesreč po svojem mišljenju pristal na manjšo; za slučaj da je storil to premišljeno, kajti podpisi se dado tudi izma-miti. Strossmayer ni bil »veternjak« ter se ni ustrašil ne »Rima«, ne »Dunaja«, kar se je tikalo njega samega in v kolikor ni bil prizadet njemu k srcu prirasli jugoslovanski narod. Le žal, da se je rodil in živel četrt stoletja iprezgodaj!
Končno obvezna, ušesna spoved! Citat Sv. Ivana (X. 21—23), da je dal Kristus apostolom oblast grehe odpuščati, vsekakor drži, ali iz tega še ne sledi o b-vezna ušesna spoved. Tudi se te besede sv. pisma n e nanašajo na oproščenje grehov po zakramentu spovedi, temveč na isto po sprejemu evangelija in krsta. To nam spričuje vzporeden tekst (sv.
Da papeštvo v današnjem smislu ni Mateja XXVIII. 18—20), (sv. Marka XVI.
15—16) — (sv. Lukeža XXIV., 47.) Sv. spoved je utemeljena predvsem po sv. Mateju XVIII. 15—20. Sicer pa, ako kogar zanima to vprašanje, bi ga opozoril na izčrpno debato: dr. Edv. Herzoga, škofa krščansko-katoliške t. j. staroka-toliške cerkve v Švici, ter dr. Egger-ja rim. kat. škofa in dr. Kirscha. Navedbe dr. Eggerja in dr. Kirscha v zagovor zapovedane ušesne spovedi (ki.gotovo vse i z č r p n o podajata) kras n o razveljavlja dr. Herzog.
Ako se g. dopisnik ne boji eventuelne »i r r e g u 1 a r n o s t i«. evo ti: »Die obli-gatorischc romische Ohrenibeicht eine menschliche Erfindung. Vor Dr. Ed Herzog. Arau, Komissionsverlag von E. Wtirz Buchhandlung. 2. zveza in »Riick-blick auf die Verhandlung iiber die romische Ohrenbeichtc« Von Dr. Edv. Herzog. Oltcn. Christkathol. Schriftenlageir.
Končujem. Ponovno zatrjujem, da rim. kat. teologi ne bodo odstopili od svojega stališča, nič manj pa ne zanikujem, da je v rim. kat. cerkvi velik odstotek vernikov, ki ne verujejo v vatikanske dogme, so torej v bistvu starokatoličani. Ne bi niti rad načenjal vprašanja koliko takih je med klerom samim. Pa pustimo to! Brat v Kristusu, opozoril bi Vas le na to: Ne stopajte kristjanom, ki niso papisti »za vrat«, oprimimo se sv. evangelija in druži naj nas, kar je skupnega: vlada naj verska strpljivost. Le tako bo krščanstvo poplemenitilo ljudstvo in s tem tudi naš narod.	Er. S.
TENIŠKI DVOMAC MARIBOR—ČAKOVEC.
V nedeljo dopoldne nastopi 12 najboljših teniških igralcev ISSK Maribora v mnogo obetajočem medklubskem turnirju s Cakovcčkim športnim klubom. Domači klub bo nam reč topot zastopan po dveh moštvih in sicer po juniorjih in seniorjih. Da kar navedemo imena: Albaneže, Der-novšek, Gajšek, Korenčan, Senekovič in Tončič od jimiorjev ter ravnatelj Babič, Bergant, inž. Černigoj, inž. Fabjan, Ga-sparin, Poš in Voglar od seniorjev. Odigrali bodo 12 iger posamezno ter troje iger v dvoje. Tudi gostje pošljejo svoje najboljše moči v boj, med drugimi pridejo mladi Šarič, Griinfeld, Legenstem, Eppin-ger. Sočič in Reiching. Tekmovanje, ki sc bo viršilo hkrati na vseh petih igriščih ISSK Maribora, prične ob 9. uri.
Jer. ririubiouta iu
itM s ftetimi momi
Pariz ima svojevrstno senzacijo, o ka-|v objemu rafinirane ženske pozabijo na teri so sc na široko razpisali vsi fran- svojo možkost in so v rokah ženske, coski listi. Policija je namreč aretirala samo še lutke, s katerimi se lahko igra
mlado, lepo in postavno 241etno Parižan-ko. Antoaneto Divalovo, ki je bila zadnje čase uslužbena kot potnica pri neki pa-riški veletvrdki ženskega konfekcijskega spodnjega perila, zaradi poliarhije. Mačam Divalova je imela štiri zakonske 'nože in je z vsemi Štirimi hkrati živela v najsrečnejših zakonskih ii» ljubezenskih odriošajili. Ali sl morete zamisliti, kako so ji zavidale nekatere Parižanke, zlasti
*fi, ko je prišlo na dan, da so vsi štirje možje mladi in precej petični. Madam Rivalova je imela na zemlji pravi raj. ^dal pa je podjetno ženo, ki se je pripravljala že na peto »ohcet«, majhen dnevnik, ki ga je bila pozabila v nekem avtomobilu.
Madam Divalovi se je zahotelo moških m razkošnega življenja. Kot potnica je mnogo potovala in ker je bila zelo pri-vlačnc zunanjosti, je r»a potovanjih doživela marsikaj zanimivega. Pri zaslišanju policiji je iskreno priznala, da sc je mogla v življenju trdno prepričati, kako bedasti' in kako zaslepljeni so moški, ki
ženska po svoji mili volji. Prav ta slabost moških je dala Antoaneti Divalovi povod, da je v kratkih presledkih stopila zaporedoma štirikrat pred. oltar, vsakokrat z drugim ženinom.
Moža štev. 1 in štev. 2 sta bila oba Parižana. Mož štev. 1 je imel na periferiji francoske prestolnice krasno vilo. Kanalu po medenih tednih ga je srečna Antoaneta pregovorila, da je prepisal polovico svojega imetja na njeno ime in se v njeno korist zavaroval na 100.000 frankov. Povedala mu je, da je potnica in da se od svojega posla ne more ločiti1 za nobeno ceno. Zaljubljeni mož je ustregel zahtevam svoje sladke, mlade in lepe žene in ni niti najmanj slutil, da je njegova boljša polovica stopila mesec dni po njuni poroki pred oltar s pariškim grofom Silberjem in postala grofica Sil-berjeva. • Grof Silber je bil Antoanetin mož štev. 2. In ko je imela že dva, sj je zaželela še tretjega, četrtega in petega,
V Lyonu sc je seznanila Antoaneta z
dolgo in vzela si ga je za zakonskega moža. Mož štev. i se je v početku sicer protivil, da bi bila žena potnica, 'toda s sladkimi besedami ga je pregovorila in vdal se je njeni volji. Preteklo zimo pa je Antoaneta vjela v svoje mreže v Mar-seju moža štev. 4. V trenotku pa, ko se je pripravljala, da bo šla petič pred oltar, je bila njena podjetnost razkrinkana. Od prevelikih skrbi in evidence, ki jo je vodila, da je popolnoma zadovoljila vse svojo štiri može, dva v Parizu, enega v Lyonu, moža^ štev. 4 pa v Marše ju, je »uboga« Antoaneta pozabila svoj dnevnik v avtomobilu, ko se je peljala na obisk k svojemu petemu izvoljencu. Dnevnik je našel šofer in ga izročil policiji. V dnevniku si je Antoaneta točno beležila svoje dogodke, obenem pa je imela natančno izdelan »urnik zakonskega življenja«. Iz dnevnika pa je tudi bilo razvidno, da#je imela Antoaneta v svojem štirikratnem zakonu Ijubavna razmerja s častniki, visokimi državnimi uradniki in z nekim gledališkim ravnateljem. Policija je Antoaneto z njenim •dnevnikom vred, ki bo služil kot »cor-
Olimpijski dan, Z ozirom na dogodke pri nogometnem turnirju doznavamo sledeče: Na prošnjo Olimpijskega odbor je Okrožni odbor LNP v Mariboru organiziral brzitumir mariborskih klubov. Izžrebal je protivnike. določil službujočega odbornika ter izposloval pri sodniškem poverjeništvu delegiranje sodnikov. Vsi klubi so prejeli poleg brezplačnih vstopnic za aktivne igralce tu.di po 5 vstopnic za reditelje. Pred pričetkom turnirja je tajnik 00 na igrišču opozoril igralce na pomen olimpijskega dneva ter jih še posebno prosil, naj pokažejo lep in fair nogomet. Da je prišlo do znanih incidentov, ni torej pod nobenim pogojem kriv Olimpijski ddbor, iki je v svojih idealnih stremljenjih upal na podporo vseh športnih krogov. Koga zadene direktna krivda za dogodke, bo ugotovila pristojna športna instanca. Olimpijski odbor pa v vsakem slučaju obsoja tak način športnega udejstvovanja.
V poročilu o poteku »Olimpijskega dne«
v Mariboru smo v kritiki tekme SK Železničar: ISSK Maribor opisali epilog prireditve pred tribuno, v katerem smo navajali, da je igralec ISSK Maribora Boris Tičar udaril s pestjo igralca SK Železničarja Antoličiča po obrazu. Kakor nar., od verodostojne strani zatrjujejo, ni udaril Antoličiča Tičar, marveč neki drugi igralec. V toliko popravljamo naše včerajšnje poročilo k incidentu pred tribuno.
SK Železničar v Ljubljani. SK Železničar bo jutri v nedeljo 14. t. m. gostoval v Ljubljani, kjer bo odigral proti SK Ljubljani^ prijateljsko tekmo. Druga garnitura SK Železničarja pa bo odigrala jutri prijateljsko tekmo s SK Lendavo v Dolnji Lendavi.
Jugoslavija:Avstrija v radiju. Danes se prične tia Dunaju tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Avstrijo, ki bo trajalo tri dni. Danes bosta igrala Ptuičec proti 'Metaru in Pallada proti Ba-worowskenni. Potek iger Iki prenašala zagrebška radijska oddajna postaja, in sicer-od-K7.-do 18. ure.
nekim bogatim trgovcem. Ni razmišljalapus detteti«, izuočha sodišču.
Razno
Din i?.-,
otroške jopice dobite pri Trpinu, Vetrinjska 1,5.	2?61
JEDILNI: IN SPALNE SORE,
sperane, potitirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nalnižjlh cenah, Mizarstvo In zalQga pohištva Kompara Aleksandrova 18
PREDNQ DOPOTUJETE,
kupite kovčpke, aktovKij, listnice. denarnice; nahrpti\ik-e itd. pri KRAVOSU, Maribor, Aleksandrova .13.__________3	>63
VINOTOČ KUŠER —
Meljski: hrib, otvorien. ;2944
" jos. tlČHV IN DRUG ” Kancea eieatrofetinnlčno . po dieti«. Maribor - Slovanska uL 16, tel. 27—56- kfpeiiuis elektroinstalaeiie stanovanj
sklh hiš. vil gospodarskih
.pbisktov,; ealpaa motorip.v lestencev, svetilk, elektroln. stajacijskega blaga oo kon «ttrečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvfdke V Weixl. Q-t
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. —. samonrp-daja: Ivan Legat, spccijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica.. Ljubijana. .PreSprnpya pl, -44.	 _	»569
BREZPLAČNO NEMŠČINO,
konverzacijo, za revne- učenke ali odrasle poučujem. Ponudbe pod »Inteligenten Nemec« na upravo »Večernika*.
.. 2928 .	._____
PREKLIC!
Pocjpisani preklicujemo pašo izjavo v »Večerniku« z dne 30. 5. 1936 proti ge. Mariji Dežmanovi, Wolfova ulica 9 v Mariboru. Cebe Kristina, Alojzija Magdič^ Pežnmn Anion.	 293°
IŽJAVAI
Podpisana Vera Bučovnik. vdova po strojevodji, izjavlja, da so neresnične govorice, ki krožijo, da bi mi prinesel Jože Koritnik, strojevodja, pred smrtjo mojega nio£a neki časopis v bolnico. Obenem sporočam, da je g. Koritnik upra vičen postopati proti vsakomur, ki bi take neresnične vestj širil. — Vera Bučovnik.
29.38
HALO, KAM?
V nedeljo na vrtni koncert v novo gostilno na »bivftdU y Studencih, Makarjeva uli^a. Točijo sp štajerska in dalmatinska Vina. Pivo vrček Din
з.50. Za obilen obisk prosi go stilničarha Bračko-Škilep.
________ 2943________
ŠIVALNE STROJE,
ženska U> moška kolesa, rabljena in upva, poniklana in pokromana, kupite najceneje z garancijo pri mehaniku .Drakslerju Vetrinjska nlica
IL 	•	g933
PREKLIC-
Ppdpjsanl Steiner Vinko, ključavničar- ,(Jrž. železnic, prckli-ftijenr govoriec. . katere. sem^rosR--«- Matiji Kadru kat neresnične.tn sp mu zahvaljujem, da ie odstopil od sodnega postopanja. 'Maribor, dne 13. junija j93fr. Steiner VinKo. 2954
ŽIČNE VLOŽKE
madrace, otonjane v . solidni izdelavi kupite najceneje pri Franju Novaku. Koroška 8,; Vetrinjska 7.	-	2961.
NAZNANILO!-* -
Cenj. občinstvu • in strankam-naznanjam, da sem sa prase-. lil iz Vetrinjske 5 v Dravsko
и. 6, pod »Veliko kavarno«.
! Za nadaljni obiak se teplo | priporočam, Kos Viktor, krojaški modni salon. 2970
-Posest ...
 ~
NAPRODAJ V MARIBORU,
I . _ Smetanov a pj, 59,
Nova vila, 6 'stanovanj; vrt, 11% čistega donosa, za Dim 350.000, polovica gotovine.' — Na Teznem npva vila, 5 sta-i novanj; vrt, letni donos l ui ' 15.(100, za Din ' 570.000. — Stavbene parcele, 7 minut od stolne cerkve v Mariboru, Smetanova ul., jns Din 50,—, Na Teznem, Viktor Palmova ; ul.; stavbene parcele m-1 Din j n — £890
TOVARNIŠKI OBJEKTI
pripravni za lesno pa tudi drugo industrijo, ob večii železniški postaji blizu At pribora z lastnim industrijskim tirom se ugodno nrodaio tudi proti knjižicam. K tovarni spada 144 ha lepega gessda. Pojasnila pod »Tovarna« na upravo lista.___________ 2895
i ~šFPAR LEPIH PARCEL
I proda Mohorko, Košaki. 2931
PRODAM
novo dvwjrutinsko hišo za j Din 70.000. Pobrežje, Spesovo ' selo, Slomškova 26.	2037
Enodružinske hiše. vrt, okoliške.. od 10.000; Posestva od 30.000;; vi|e, ohrestoposne hiše od 70.000 dinarjev naprej. Graščine, gostilne, parcele, mline prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ui. 36.
2952
HIŠA
na prodaj: yehka soba, kuhinja, s spbi s štedilnikom, studenec, klet, lep vrt. T0zuq, Ptujska c. 136,	2Dn2
Službo dobi
tj m jih.
FRIZERKO,
prvorazredno moč z večletno
prakso, ' išče frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ulica 1.	2924
Sprejmem perfektno
STROJEPISKO stenosraiipja, Veščp nemščine imajo prednost. Ponudbe z zahtevki na' upravo lista pod -	'	2937
IŠČEM UČENKO
UGODNO PRODAM HIŠO.
10 let davka prosta, dve 'sžbv
re sa končale .sgdai meščau-
nipa. s studencem, vrtom . in njjvp, Hostejeva_ _ul. X "A$-Radvanje. «•_	3801-
T—sr:-rm—m :	—h>—r-
Velika izbira stavbenih' -PARCEL	‘
od Din 3.— napret"Ji6PS; ffe-: vozgradba, 2 šobi, i-4fufilma-vejik vrt, 28.000. Posestvo, 7-oralov, hiša gospodarsko po-, siopje, blizu mesta, 55.000. — Tovarna z veliko vodno silo" 400,000. — Posredovalnica-»Rapid«, Gosposka 28.	2973.
VILO.DVODRUŽINSKO
davka prosto, na letovišču pri mariborskem otoku pro-
REDAVAJENI OSEBI
oddam opremljen, čist Kabinet. Posebni vhod. Magdalen ska_ 43.______________ 2969
LEPO SEPAR1RANO SOHO
oddam takoj solidnemu gospodu. Gospojna 2-1, desno. 2971
SOBO S HRANO
in posebnim vjipdoni oddam. Vrbanova 28. pritličje -desno. 2976
S 1.5. JUNIJEM
oddam lepa, solnčno, opremljeno sobo. Ob železnici 8 1, vrata 5.. .	......	2977
Stanovanje išie
V bližini mosta in do Koroškega kolodvora in v Magdalen-skem predmestju iščem čisto nameščeno
SOBICO.
Ponudbe pod »Reden« na upravo.	29S9;
lokal
LEP LOKAL
pa prometnem kraju odda® -š- I,. julije ni v najem. Umeva hiš Pokojninskega zavoda. Kralja Petra trg- _____
ska- šo(q. Naslov v-upravi,
- m:z~ ,::3
tAPITNIŠKEGA ‘VAJENCA
spreimem, Čerin Anion, Pi 1-štaMšIfa 3,“L;-—'" ‘	2955
v trgovski: pofifiK ^
poktetI"jh. agifco,-	najpeL
■šččnje. Ponudbe pod-»Imeli« %eiit&n« -na-TusoratnT^-bddelek-Večejnika«..i8$ii;
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA,
V nedela V§i k T«m5etu v j?ekre na
veiikp vrtno veselico
s plesom, katero priredi	tOV»
Ehrlich. S vira godfcwtnaplha»a in „Jazg»(«
Pester Sporedjamčl zadobro in ceneno zabavo. Zadnji avtpbusvozi dij 24. UruAfsfOp prost. Vabi vas odboiv
dam takoj. Naslov v upravi, sončna, z vhodom jz stojf-lista.	2974	nišča,	se	takoj odda. Vrazova-
ulicg 6, III., levo. __________2936
Stanovanje
STANOVANH v nav! hiši na Tenzam. ' Ikior
Parmova ul. 6: soba. kuhinja, veranda, mesečno Din 250, 270 in 280 se oddajo. 2888
GOSPODIČNA
se sprelrpe v vso oskrbo. Naslov v upriva »Večernika«. 2933
ODDAM STANOVANJE:
soba in kuhinja. Vpruša se v trgovoini, Vetrinska ul. 8. 2934
(•	,. SOBO
z štedilnikom, oddapi, Pobrežje, Zrkovska 38.	2935
STANOVANJE
pritlično, dve sobi, predsoba in kuhinja se odda. Naslov v upravi.	2939
j SOBA IN KUHINJA
I se odda takoj. Bolfenkova 4,
Nova vas.	2940
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
v Ciril Metodovi ulici 22, od« jJam s 1. julijem.	2951
SOLNCNO TRISOBNO STANOVANJE
s kabiljetom oddam, Vprašajte
društvo ljisnjh posesln kov, i Lochert-Bofanc
SOLNčNO SOBO
s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Zidovska ul. 14, pritličje 5.	2942
Posteljne odeje
najboljše in najcenejše samo pri
A. ŠTUHEC
specijalna trgovina In izdelovanje pestoljnih odej
Stolna ulica 5
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge V naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7.
Gregorčičeva 8.
40
vrst
ze od
Din
napraj
STANOVANJE
1 soba, kuhinja, veranda, vrt, oddam z 1. julijem. Studenci,
Giril-Mgtodova 17.
STANOVANJE
sobo }p kuhinip, v Stritarjevi ul, 29, dvorišče, oddam s L julijem. Vprašati; Aleksandro-va_32-H.___________ _	2959
Eno. ali dvosobno
STANOVANJE
se odda. Praprotnikova 20-1, Krčevina.	2900
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam s 1. julijem. Zrkovska c. 33, Pobrežje.	2966
Prodam
DOBER JABOLČNIK,
tipkaj hektolitrov, proda Caf, Pobppžje pri Mariboru, Ob Dravi 1.	 2945
PRODAM
poegnj nogo spalnico. Studenci, Obrežna 43,	2916
Meljski hrib 19, liter 8 Din !
cement, nosilnice, železo za beton, žičnike, strešno lepenko, karbolioej, okove za stavbe in ves materijal, ter vso železnino si kupite po ugodni ceni
v stsreznani trgovini	2980
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Opravilna številka IX 1 1248/36-12
Draibeni oklic
Dne 7. septembra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Rače vi. št. 706.
Cenilna vrednost: Din 44.678’—
1	Najmanjši	ponudek:	Ditj	29.786’—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišč1! ngjpojineifi pri dražbenem narpku pred začetkom dražbe,, sjcer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n* uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd.
dne S. junija 1*38.
f^VV K| j	Centrala:	MARIBOR
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
dan»oif vara« naiolim deaaria. *#«’	>«	*«o#e	tal Hromimi« Oravafc« »aaovJaa s mlim svojim prpmaif *i*m m * »»o
svojo d#a«wo ioš|o ■»- ~ u r « W 11 n I c n I« v r j H J a y»v v dvnarnp Stroko	to	i n p In kuta nt no
SpraI a ma	*	Podružnica:	CELJE	»^Sf"
lzdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Udgovornj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.i
prodstuvnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.