Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 214. v lmmi, v sredo, Die ta. septembra iei7. Leto XLV. bb Velja po pošti: = za oelo leto naprej.. K 30'— za en mesec „ ,. n 2-50 ia Nemčijo oeloletno. „ 34'— zaostalo inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— za en meseo „ ..K 2-30 V opravi projeman mesetno,, 2-— 5 Sobotna Izdaja: == Za oe o leto ..... K 7'— za Nemčijo oeloletno. „ £>•— za ostalo Inozemstvo. „ 12 — Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 30 t za dva- ln večkrat . ,, 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. „■ Poslano: ■ ■ -Enostolpna petitvrsta po 60 t Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelja ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red, MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol ilev. 6/UI. Ro&opisl se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne ' sfc sprejemajo. — Uredniškega tolofona ftev. 74. s=r Političen list za ■ slovenski naroi L | UprsvnIStvo Je v Kopitarjovl nliol St 8. — Račnn poštne hrantlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, lx»8n.-b«ro. št. 75S3.— Dpravniškega teleiona št. 188. Sijajna manifestacija S. L. S. za svetovni mir in jinshvattsKe V včerajšnji seji vodstva S. L- S. so bile na predlog načelnika stranke dr. Š u-s t e, r š i č a z navdušenim burnim aklami-ranjem sprejete soglasno sledeče resolucije. S. L. S. pozdravlja z globoko hvaležnostjo noto sv. 0"rfa Benedikta XV. z dne 1. avgurta t. 1. za svetovni mir. Iskreno in brez vsakega pridržka si osvaja S, L. S. bistvene točke mirovnega predloga sv. očeta, ki so narekovane po visokem duhu popolne nepristranosti in nespcdbojs>e pravičitosti ter označujejo edino pravo pot iz labirinta spornih vprašanj, v katera so zapletene vojskujoče se države. Nanjestitpv orožne sile po naravni sili pravice, sodobno in vzajemno razoroženje vseh držav, obvezno razsodišče za države, čigar avtoriteta je zasidrana v solidarnosti vseh narodov sveta, resnična svoboda za vse narode in svoboda morja — tvorijo pravo podlago za pravičen in trajen svetovni mir, zajamčujoč zdravo reorganizacijo narodov ter ožjo in tesnejšo zvezo vseobče ljudske družine v osrečujočem znamenju prave svobode m visoke pravičnosti. Svesta si pritrjevanja celokupnega katoliškega slovenskega ljudstva, daje S. L, S. svoje skromne moči v dosego visokega smotra sv. očetu np razpolago in. združuje svoje iskrene molitve z verniki celega sveta,- da bi Vsegamogočni blagoslovi! korak, ki ga je v najresneiši uri za-počel Njegov namestnik na zemlji. Naj bi prav kmalu napočil dan, ko se združijo vsi narodi sveta okoli vznesene zastave miru, ki jo je dvignil namestnik Kristusov na zemlji. Načelniku stranke se narpča, da ta sklep priobči na primeren način sv. stolici. S. L. S. odobrava in si osvaja državno-pravno deklaracijo jugoslovanskih poslancev v avstriiskem državnem zboru z dne 30. maja t. 1. in hoče slejkoprej zastaviti svoje moči za uresničenje jugoslovanskega edinstva pod žezlom habsburško-loren-ske dinastije. Nadalje je bila na predlog dr. Lam-peta sprejeta soglasno še sledeča reso* lucija: S. L, S. vzame z zadovoljstvom na znanje, da se je ustanovila v Curihu mednarodna katoliška unija. Poročilo načelnika stranke o čedalje uspešnejšem delovanju Katoliške unije se odobri. S. L. S. hoče z vsemi močmi sodelovati, da se dosežejo vzvišeni smotri te velepomembne katoliške organizacije. Vodstvu S. L. S. ~ je zborovalo včeraj pod predsedstvom načelnika stranke dr. I. Š u s t e r š i č a ob mnogobrojni udeležbi članov. Seja, ki je bila sklicana na 10. uro' dopoldne, je trajala celi dan. Poleg splošnih velepolitič-nih zadev so se temeljito obravnavale tudi notranje zadeve stranke. Razprava se je končala s sijajno manifesta.cijo za edinost stranke in za njenega načelnika, kojemu je bilo izrečeno soglasno z 69. glasovi zaupanje. stranke, med tem ko se je 12 članov glasovanja vzdržalo. Za podpredsednike stranke so bili soglasno izvoljeni gg. Anton Belec, pre-lat K a 1 a n, Msgr. dr. Lampe in Andrej Meja č, V Izvršilni odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg: Anton Abram, Anton Belec, Jakob Dimnik, Anton Skubic, Anton Žlogar, Alojzij Čatar, Ivan Kregar. A^ton Čadež, Bogomil Remec, Jos;p Šiška, Ivan Traven, Mat. Rihar, Vinc. Marinko, L. Smolnikar, Anton Turk, Aleš Oražen\ (>oslav Bric, Josip Juvanec, Valentin Zaoret, Janez Rihtaršič, Anton Koblnr, Ivan Novak, Mihael Rade, Andrej Mejač. Fr~nr. Schwei-ger, Josip Oražem, Fraičnik, Matija Mrak, Avguštin Šinkovec, Vojteh Jeločnik, Makso Lilleg, Janko Baiec, Janko Polak, Josip Potokar, Alojzij Šareč, I. Svete, Anton Golf, župan Drobnič, župan Čebašek, Valentin Oblak, župan ŠušterSič, Ivan Kro-mar, Peter Hauptman, Valentin Bernik, Jakob Porenta, Karel Čuk, Ivan Perko, župan Cerar, dr. Ivan Knific, Gustav Koller, Janez Kepec, Jožef Šolar, Anton Oblak, Jožef Brešar, Jos p Brajec, Andrej Krajec, Peter Jane, Janez Rihar, Nikolaj Bernard, Franc Karpe, Andrej Ažman, Anton Bauer, Anton Žnidaršič, Poleg teh so člani izvršilnega odbora vsi člani predsedstva ter vsi državni in deželni poslanci S. L, S. Vodstvo je končno soglasno sklenilo, da glede na težkoče sedanjega vojnega XIV. uraelolSka razstavo. Dvakrat tekom vojne so se doslej odprla vrata Jakopičevega paviljona za umetniško razstavo. Prva je bila lani meseca junija in julija, torej poletna razstava, druga je bila otvorjena danes, dne 19. septembra za september in oktober, torej jesenska razstava. Naslednje vrstice naj veljajo kot kratko uvodno poročilo o tej razstavi, Najprvo splošni pregled. Katalog raz-etave navaja 24 razstavlMcev, med njimi so trije kiparji, drugi s '»karji. Razstavili so 153 del, kipars! umetno-obrtnih (usnje) 4, vsa c. -o dela slikarjev. Glede na tehnike ,}ač' '-jo seveda oljnate slike, nekai j- .. .vare .gou-acjie, pastelov, barvamh pein'-' risb z ogljem, svinčnikom itd. Med imeni razstavljalce\ nahajamo večino naših znan h umetnike , nekaj je novih imen, mladih talentov f v razvoju, ki se nam ^.daj prvič preds jajo. Bodi šc omenili da sedem umeinikov služi vojake, Iv. Vavpotič je kot vojni slikar v c. in kr. vojnem tiskovnem stanu. — Umetniško delovanje naših umetnikov je že v obče znano s prejšnjih razstav. Tudi na sedanji razstavi se nam kaže isti značaj in ista formalna stran njihovega umetniškega stremljenja. Med razstavljenimi slikami prevladuje v obče pokrajina. Pokraj nskih slik je nad polovico, namreč 62. Portretov in por-tretnih študij je 17, nadalje dva akta, en mterieur, ena religiozna sličica, ostalo se razdeli na genre, karikaturo itd. V naslednjem naj omenim na kratko posamezne umetnike in njiih udeležbo pa razstavi. Senior naših slikarjev Iv. Fran-k e je razstavil 9 slik, pokrajine in portrete. Gaspari ima 7 slik. Želeti bi bilo pri te vrste slikali duševnega poglobljenja. Prav dobra se mi zdi slika »Pri vezanju koruze«. Jakopič jc na sedanji razstavi zastopan s samo eno sliko »Miriam«. J m a, ki živi zdaj v Haagu, ima štiri pokrajnske slike starejšega datuma. K a m b i č, učitelj risania v Kufsteinu ima na razstavi 5 slik iz Belokrajine, svoje domovine. Prav dobra je »Ciganka«. S m r e-k a r jc razstavil 18 slik oziroma risb, karikatur in ilustracij pravljic. Kakor znano jc oster satirik in v oblikah silno spre- ' časa prenese vse svoje pravice in dolžnosti na izvršilni odbor, le tega pa izrecno pooblašča, da te pravice in dolžnosti, v obsegu, ki ga sam določi, prenese na ožji svet stranke. To velja do konca leta 1918. Preden ta rok poteče, se ima na vsak način sklicati vodstvo, da znova odloči. Ko se je vojna začela, so korakale naše čete, namreč avstrijske čete, ramo ob rami z ogrskimi v boj na vsa bojišča; bili so sc skupno v Galiciji, v Rusiji, v Srbiji in zdaj proti Italiji. To skupnost trpljenja in težav nam jc hotelo izvestno časopisje raztolmačiti tako, da se bo rodila iz nje tudi skupnost mišljenja in čuvstvovanja za skupno monarhijo, oziroma trdili so, da se jo že rodila, samo glasnega oznanjevalca in močnega glasnika ni imela; kajti če bi res ne bilo v srcih skupnega mišljenja in čuta solidarnosti, potem ne bi bil nikdar mogoč tako enoten nastop enotnih čet, kakor smo ga doživeli. Tako so nam zatrjevali dan za dnem. Mogoče so res sami verjeli svojemu nauku, mogoče so imeli prepričanje in gojili upanje, da se bo vsaj za bodočnost posrečilo iz potokov krvi in iz skupnih nevarnostij zgraditi trdno in enotno državo, kakor jo kažejo na zuna.j v skupnem grbu z geslom: neločljivi in nerazdružni. To geslo jc dobilo v bojnem reku »ramo ob rami« res svoj praktičen izraz, v političnem ogrskem slovarju se pa pravi to: idimo ramo ob rami narazen, v košutovstvo. Vsi sc še dobro spominjamo znanega novoletnega govora grofa Tisze, ki je dunajsko politično javnost osupnil. Ako imate tako namene, tako približno je dejal tedanji mogotec, da nas hočete s p! i i t i v eno, potem vam moram že povedati, da smo in hočemo ostati dvoje, kajti — tako se je glasila njegova logika -- nam se ne godi dobro, če se nam sploh dobro godi, kljub dualizmu, ampak ravno zaradi dualizma! To je bilo povedano jasno in razločno. Še bolj jasno in razločno se je oglasila ogrska javnost, ko je začel znani Neumann delati propagando za svojo nemško evropsko osredje. Takrat se je videlo prav jasno, da veže Mažare z nemštvom edino le skupna vez nestrpnega sovraštva proti, slovanskemu elementu, da pa medsebojna njihova ljubezen ne temelji na čuvstvih solidarnosti, ampak na nezaupnosti konkurentov. Gospodovati hočeta oba, ampak previdni in oprezni Ogri so vedno gledali in še glodajo Nemcem noč in dan na prste, da ne zagospodujejo njim samim. Opreznost in strah pred nem-i štvom sta tudi vsa nasprotstva izvest-nih ogrskih šovinistov napram kroni, v kateri vidijo samo zastopstvo nemških interesov in ne marajo ničesar slišati o nji. Ta struja na Ogrskem v javnosti nima sicer priznanega vodstva in velike stranke, katere program bi bil naperjen proti kroni, pač pa se pojavi vselej, kadar se gre za takozvanc skupne naprave, kakor so to skupno carinsko ozemlje, skupna banka in skupna armada. Posebno skupna armada bodo gotove gospode v oči in vsak ministrski predsednik, ki nima ravno večine za seboj, jo mnogo lažje dobi z gonjo proti armadni skupnosti kakor pa če jo zagovarja. Kdor jo zagovarja, ta hitro opravi. Mogoče je tudi sedanji ministrski predsednik \Vekerlo hotei svojo nekoliko pobledelo popularnost poživiti s tem, da je postavil na svoj program ustanovitev lastne ogrske armade, ki naj bo za cel svet viden in jasen izraa popolne ogrske samostojnosti. Boj za lastno ogrsko armado ni nov. Povelje, katero so izdali svoj čas po končanih velikih vojaških vajah pri Chlopi-ju, je izzvalo na Ogrskem stra« sten odpor. Ocl tedaj se živa agitacija za armadno ločitev in za ogrsko samoi stojnost ni dala več ugnati in pomiriti. Celih petnajst let. je trajal boj in trajfu šc danes. Začelo se je prerekanje o zastavah, pregledali so na vojaških oblekah in na orožju vsak gumb in vsak vijak, če ne bi kod našli kaj žaljivega za ogrsko narodno občutljivost, s kate-i ro so računali kot z najmočnejšim či-niteljem v dosego svojega gesla: ramo ob rami narazen! Armadno vprašanje je bilo za Ogre vedno hvaležno, neizčrpno korito narodnih koncesij, katero so znali izsiliti v neprestanih avstrijskih! krizah. Kakor se pa Ogri sami branijo in; boje nemškega nasilstva in mogočega nadvladja, ravno tako privoščijo tako lepe reči drugim. Prav zanimivo je, kakšne načrte kujejo Ogri za organiza-i cijo svoje bodoče armade. Narodna mo-ra biti, tako vpijejo, in nikakor nc smemo dopustiti, da se v narodni ogrski armadi pojavi kod kakšen tuj element, nikakor pa že ne v večini. Dopolnilna poveljstva je treba razdeliti tako, da bo povsod pri vseh polkih vsaj polovica Ogrov, drugih pa komaj po 20 do 30 Od stoikov. Na kakšen računarski način bodo dobili povsod svojih 50 odstotkov Ogrov, to jc sicer nekoliko zagoneten računarski problem, ampak zahtevajo jih le, kajti ogrska armada mora biti neke vrste nadaljevalna ljudska šola, ne sicer za pouk, za vzgojo in za napre-i ten. Tako tudi na tej razstavi. Imenoma naj navedem »Ahasver«, »Huda ura«, »Pivo imajo«. Sternen ima tri slike: »Vedežcvalka«, pokrajina »Stahovica« in študijo »Starec«. Šantel je poslal tri slike. Prav ljubka idila je »Med rožami«, drugi dve sliki sta močno dekorativnega značaja. Vavpotič ima največje števi-l.o slik, namreč 21. Tudi pri njem prevladuje pokrajina. Zanimale bodo zlasti riike z Goriškega, lepi pokrajinski prizori ob Soči. Posebej bodi še imenovana njegova velika slika »Ljubljana«, ppgled z Golovca. Anica Z u p a n e c je poslala na razstavo 6 slik, en portret, eno portretno študijo in 4 pokrajinske slike. Izmed poslednjih bo ugajala prav posebno »Na oaši«. Kipar L. D o lin ar je razstavil 13 del, med temi je 5 portretov jako dobrih, drugo je kiparsko delo v manjših merah, morda bolj za umetno obi t. Škoda, da kak portret ni v marmorju. Med novimi imeni na razstavi je kipar Ivf Povirek. Ima 11 del v manjših merah. Najbrže Kažejo zadnjo dobo njegovega učenja na akademiji. Kipar ima jako razvit čut za oblikovni?. Nekatero otroške? skupine so jako ljubke. Na razstavi so zastopani šc sledeči slikarji: Ant. Bucik (8 slik), Vinko 3 u - d i n e k (4), Rud. G a s p e r i n (2), Pavel G u s t i n č i č (5) Val. Hodnik (2), Rado Kregar (3), Pavel L i n d t n e r (2), Roza Sternen-Klein (3), Ivanka V a n i i č e v a (4), Fr. Zupan (6) in kipar Drago V a h t a r (6 del) in 4 deia iz usnja. Njegov kip »Dar« je edino kiparsko delo v žlahtnem materialu (bron), gotovo še iz časa pred vojno. j Razstavi želim obilo obiskovalcev, razstavljalcem pa poleg priznanja tudi materialnih uspehov v težki dobi vojne. Prav jc in želeti, da pridejo dobre slike v last naroda. J. D, , Glasnei mmM večeri v deželnem IS. I. ni. smo doživeli v deželnem gledališču jako čeden pevski večer. Razprodana hiša je živahno ploskala in pokazala s tem, da želi enakih prireditev, katerih pogrešamo v Ljubljani v prav obilni meri. Sopran Anico VrhunSeve ie čist itf prikupen, precej močan in zmožen izražanja. Vendar srno jo v frančiškanskem cerkvenem zboru culi nmoKokral j dek v izobrazbi, ampak za višji in plemenitejši cilj, in to je pomažarjevanje nemažarskih narodnostij. Pametni ljudje se seveda takih zahtev ne bojijo, že zato ne, ker so v današnjih časih neizvedljive. Čudno je, da se sploh najdejo med ljudmi laki elementi, kakor žive danes na Ogrskem, v taki dobi, ko ves krščanski in nekrščanski svet govori o splošnem miru in o razorožcvanju! Pa menda že mora biti tako: Kakor hočejo imeti ti gospodje svojo volivno reformo, katera naj grofom zagotovi se nadaljne gospodstvo, pa jo vseeno imenujejo demokratično, tako je tudi z vsemi drugimi demokratičnimi uredbami. Stare institucije se ohranijo, dobe pa nova imena, pa je dobro. Namesto grof se reče demokrat in grof je izginil. Namesto narodnost se reče ogrski narod in narodnosti ni več. Namesto mir, sporazum, pravica in raz-oroženjc. se reče pa lastna mast, lastna moka in — lastna armada. Tako korakamo počasi, a sigurno ramo ob rami narazen. Italijani pripravil® nove napoile. Pri Soči je Italijan poizvedoval pred vsem na Banjški visoki planoti in je z močnim obstreljevanjem pripravljal morebiti nov napad na Grmado, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. septemra. Uradno: Na Banjški visoki planoti smo odbili posamezne sovražne sunke, ki so jih podvzeli po močni pripravi s topovi. Italijansko uradno poročilo. 18. septembra. V prostoru jugovzhodno od Banjšice smo hitro nove sovražne napade odbili. Na Krasu živahni topovski boji in živahen motilni ogenj na sovražnika. Italijani napovedujejo veliko ofenzivo proti gori Sv. Gabrijela. Lugano, 18. Italijanski listi napovedujejo novo, veliko italijansko ofenzivo na gori Sv. Gabrijela. Odbiti napadi Italijanov na Banjški visoki planoti in pri Ealu. — Obstreljevanje sv, Gabrijela. — Letalci živahno nastopali. — Gonradovo vojno skupino sovražnik živahno obstreljeval. Dunaj, 18. septembra. (Kor. urad.) Vojni tiskovni stan: Na Banjški visoki planoti sc trajno močnejše bijejo. Sovražnik je v levem odseku visoke planote po močni pripravi s topovi dvakrat napadel; odbili smo ga. Ogenj naših topov jc razgnal čete, ki so se pripravljale, da tretjič napadejo. Severozahodno od Kala jc sovražna pehota proti polnoči napadla z istim uspehom, kakor ob prvih dveh napadih. V odseku gore sv. Gabrijela jc sovražnik od časa do časa močnejše streljal s topovi. Na soškem pozorišču je sicer sovražnik le močnejše obstreljeval Kraško planoto. Letalci so včeraj zelo živahno nastopali. V zraku so sc večkrat letalci spopadli; nad Gorico smo sestrelili eno italijansko letalo, pri Mirnu je padlo italijansko letalo, ki jc gorelo. Pri vojni skupini maršala Conrada jc lc sovražno topovstvo živahnejše streljalo. Zapora italijanske meje. Lugano, 16. sept. Italijansko-švi-carska meja je še vedno popolnoma za- [ že vse bolje peti, kot sinoči. Zakaj ravno ena njenih največjih vrlin, jasna, močna, nestisnjena iu prodirna višina je včeraj manjkala, ker je bila indis-ponirana. Drugače pa naj pohvalim njen sigurni nastop in čistost petja, samo takta naj nc šteje z notami. Njej najbolj leže legirane partije in zato je bila najboljša v Adamičevi »Pri zibelk, Lajovuvvega »Tkalca« bi morala vse bolj poživiti in individualizirati, Mirkov »Kateri Kerub« pa jc bolehal na tremi. V celoti: mlad talent, ki ima dušo in ki jo čaka šc pevska bodočnost med Slovenci. Bivši član zagrebške opero Fran Mohorič je homo novus. A jako ljub in izredno simpatičen tenor baritonske barve ga jc takoj priljubil vsem. Jasna izgovarjava, čist nastavek, izenačene lege in izredno občuteno predna-Sanje nam jo imponiralo; tenor je srednje močan, odprt, in prožen. Samo v višini sem mnenja, da jc umetno nastavljena in da ne nosi dovolj glasu. V Prohaskovi »Tak si lepa« jc žel burne aplavze, katere je povsem zaslužil. Rijavec in Mohorič bosta za nas še pevca, ki bosta iskala sebi enakih. Vilko Bizjak je spretno spremljal pa jzlasovirj.il, nikjer ni, silil x uspredje prta. Zaporo izvajajo tako strogo, kakor še nikdar prej. Preobrat v Florenci. Curih, 18. septembra. Dogodki v Florenci prekašajo nemire v Turinu. V Florenci je kompromitiranih veliko častnikov, ki nastopajo skupno z vsta-ši. V hotelu d' Albion so odkrili obsežno zaroto; zarotniki so se nameravali polastiti vlade. Veliko častnikov so zaprli. Na stotine zarotnikov v Italiji zaprli. Lugano. V petek in v soboto so zaprli v Turinu, Milanu in v Florenci več sto oseb radi politike, ker so na fronti nastopali za mir. V Milanu voditelji socialistov zaprti. Monakovo, 18. septembra. V Milanu so zaprli voditelje socialistov v mestno hišo. V Turinu stavka 89.0C0 delavcev. — Ob nastopu za rr.ir streljali na demonstrante s strojnimi puškami. — 500 mrtvih, Tia tisoče ranjenih. Lugano, 18. septembra. Italijanski listi javljajo: V Turinu in v drugih mestih traja vojtta stanje dalje; 89.000 delavcev stavka. Lugano, 18. septembra. V Turinu so se ponovili delavski nemiri; veliko demonstrantov je ubitih. Delavci, do trideset tisoč, so korakali po mestu in klicali: »Zahtevamo mir! Kruh!« Na ljudi so streljali s strojnimi puškami. »Avanii« poroča, da je bilo ubitih 500, ranjenih pa več tisoč oseb. Italijanske želje. »II nuovo giornale« poroča na temelju švicarskih vesti, da jc padel Boroevič v nemilost. »L' idea nazionale« pa poroča, da je nemško armadno vodstvo s posameznimi avstrijskimi generali zelo nezadovoljno, ker so s svojo nesposobnostjo zakrivili izgubo Svete Gore in jc bila pri tem zastonj žrtvovana velikanska množica čet in mate-rijala. — Kakor znano, je naše armadno vodstvo dalo prostovoljno izprazniti Sveto Goro, da tako štedi ljudi in materijal. Polkovno odlikovanje v italijanski armadi. »Corriere della sera« poroča., da bodo oddelki italijanske armade, ki so sc odlikovali na bojiščih, še posebej odlikovani in sicer jim bo dovoljeno opremiti njihove zastave z geslom, ki bo vseboval njihovo junaštvo. To besedilo bo uvezeno s srebrom na moder trak. Proti sabotaži v Italiji. Bern, 18. septembra. (Kor. urad.) »Temps« poroča: V soboto je zboroval v Rimu ministrski svet. Pečal se je z dogodki v Civitavechia, kjer so se branili pristaniški delavci iz parnikov razkladati žito. Sklenil je, da odločno proti vsaki sabotaži nastopi. Mirovni poKrel. Koprnenje po miru v švicarskem zveznem svetu. Bern, 17. sept. (Kor, ur.) Izredno zasedanje švicarskega zveznega sveta se je otvorilo v ponedeljek ob 3, popoldne. Predsednik zveznega sveta dr. Bueler je v svojem otvoritvenem govoru opozoril s simpatičnimi besedami na mirovno noto sv, očeta in rekel, da upa, da se kmalu sklene mir, ki bo končai veliko umiranje narodov. in posebno v »Tkalcu«, kjer ima težak part, izvršil svojo težko nalogo povsem zadovoljivo. »Ljubljanski Zvon« se šc razvija, ima pa v moškem zboru prav čeden materijal, ženskim glasovom pa manjka šc prožnosti in šole. Pcvovodja Ž. Prelovec nima nič onimoznih ženijal-nostij dirigentov na sebi; nastopa pri-kupno-priprosto, brez afektacije, a pozna sc mu, da obvlada svoj zbor z enim samim pogledom. Diskretno taktira in z dobrim občutjem naštudira, posebno pianissimo v »Ljuba si pomlad zelena« je kazal na dirigentske kvalitete pevo-vodja. Prelovec nc bo kapelnik dilc-tant, ampak dirigent, kot jih nimamo v Ljubljani na izbiro. Moški zbor jd glasovno docela izenačen, trdna podlaga v profundnih, redko globokih basih, masivni srednji glasovi in prožni tenorji so dobro vpeti in vajeni drug drugega. Samo fortis-simo jo šc prešibek, drugače je moški zbor neoporečen. Nima nič gostilniškega na sebi in nastopa koncertno. Mešani zbor pa je šc v razvoju. Alt je preveč plohast, zdelo se mi je, ka- j kor bi fino salonsko sobno opravo d lal tesar -- tudi silijo še posam< glasovi iz celote, nek tiemolo trla? Odgovor sporazuma na noto sv. očeta. London, 17. sept. (Kor, ur,) Reuter: Zavezniki odgovore na noto sv, očeta, ko odgovore osrednje velesile sveti stolici, Anglija popolnoma soglaša z IV^ilsonovim odgovorom. Belgijsko vprašanje na mirovnem posvetu. Kolin, 18. sept. Berlinski dopisnik :>Koln. Ztg ,« poroča, da odgovor nemške vlado Belgije ne omenja in ne obsega ničesar o njeni bodočnosti, ker bo za to še dovolj zgodaj, ko se prično o miru pogajati, > Avstrija izroči odgovor dunajskemu nunciju v četrtek. Dunaj, 18. septembra. »Wiener Allge-meine Ztg.« poroča: Dunajskemu nunciju izroči avstrijska vlada odgovor na noto sv. očeta v četrtek. Nota se objavi v soboto, |;..>; Angleži in mir. Dunaj, 18. sept. »Reichspost« javlja iz 'Berlina: Nc more sc več dvomiti, da je došlo sem od Anglije vprašanje, ki tiče miru. Sv, oče in Wilson. Rotterdam, 18. sept. »Daily Mail« javlja iz Rima: Sv. oče in Wilson sta menjala veliko brzojavk. Z uspehom je sv. oče zelo zadovoljen; njegov ožji krog v Vatikanu pričakuje novih korakov sv, očeta glede na mirovno vprašanje. Novi način podmorske vojske, Bern, 17. sept. (Kor. ur.) Pariški listi javljajo, da se pričakuje nov način podmorske vojske s strani Nemcev in da bo nova doba podmorske vojske zelo resna. Nolraolo polila. Pred važno izjavo vlade. Dunaj, 18. septembra. Predsedstvo nemške nacionalne zveze je imelo danes z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem razgovor. Ministrski predsednik je napovedal, da bo podala vlada v torkovi seji zbornice važno izjavo, ki se bo dotikala tudi zunanjega položaja. Cesar sprejel adreso hrvatskega sa-borja. Dunaj, 17. septembra. (Kor. urad.) Cesar je zaslišal danes v posebni avdi-jenci odposlanstvo hrvatskega saborja, ki mu je izročilo adreso, katero je bil sabor sklenil. Nočejo. Pod tem naslovom piše »Slovenski Gospodar«: Da je Spodnji Štajer slovenska zemlja, bo nam tudi najhujši nemškutar rad priznal, Toda ali smo mi gospodje na tej zemlji? Ves naš narod si želi združenja s svojimi brati na jugu ter je to željo tudi glasno izrekel. Toda Nemec je naš gospod. Dne 2. septembra so sc naši »gospodje« zbrali v Mariboru, ter rekli: Slovencem ne dovolin\o svobode, oni še ostanejo dalje pod našim bičem in jarmom. Na glavarstvih se bodo še dalje zadirali nad nami tujci, na sodiščih bodo nas zapirali tujci, na davkarijah nas prezirali tujci. Krčme, trgovine, podjetja, veleposestva, gradove bodo imeli tujci, mi raztrgane koče in najslabša ter najmanjša posestva. Svobode si želimo, narodnostnega miru si hočemo, napredka nas žeja, toda tujci so se dne 2. t. m. zbrali v Mariboru altu jc kaj rad zaostajal. Sopran je šibek in nečist, rad distonira in nima prave moči, a je simpatičen. Ozadje moških glasov je dominiralo nad ženskimi v kvantiteti glasov in v prožnosti izražanja. V celoti pa še glasovi niso vliti in izenačeni, kaj še preliti eden v drugega. To svojo sodbo sem napisal s stališča stroge umetnosti in koncertnega pojmovanja, nc upoštevajoč mladosti zbora in vojskinih razmer. Toliko v pojasnilo. Absolutno sem omenil, nc relativno, ker »kritike z oziri« nimajo resnosti v sebi. Gotovo pa bo vešča roka Prelov-čeva v teku časa materijal izboljšala, izšolala in izenačila. Adamičeva »Junakova svatba« je močno učinkovala in najbolj ugajala, mešani zbor pa je bil najboljši v Schwa-bovi »Dekletce podaj mi roko«. Posebno naj pohvalim sestavo sporeda glede na čas proizvajanja. Poldrugo uro je trajalo. To jc za koncert popolnoma dovolj in za Ljubljano, kjer smo vajeni za »malo denarja tri ure glasbe«, nekaj novega in hvalevrednega. Adolf Robida, ter sklenili, da še nadalje ostanemo v verigah. Nočejo, da postanemo samosvoji, hočejo nas držati še nadalje pripete kot pse. Ali bo res obveljala volja tujcev in sč izjalovila naša želja? Ne vemo. Vlada je nemška in vrana ne izkljuje vrani oči. Toda eno vemo: v nas je nepremagljiva, neutešljiva želja, da vržemo raz sebe stoletni jarem, ki tako težko sloni na našem hrbtu. Mi nočemo biti več tla, na katera stopa trdi tujčev čevelj. Mi hočemo sami hoditi, sami delati, sami odločevati. Mi in cesar, drugega ne potrebujemo pri odločitvi naše usode, vsak drug nam je tujec, ki noče naše sreče, ampak svojo lastno. Nemci so proti naši svobodii, ker bi nam koristila in njim ne bila v hasek. Žalostno, da so se našli bratje, četudi so to nemšku-tarji, ki so nas na zborovnju v Ptuju grdo izdali ter rekli, da še hočejo nadalje poljubljati bič, s katerim jih narodni nasprot* niki tepejo. | Kadar želi hlapec, suženj več prosto* sti, pa je vsak neplemenit gospodar proti temu, da bi mu podelil več prostosti. Kako torej naj pričakujemo, da bi nam tujci se* daj privoščili našo narodno, gospodarsko in prosvetno svobodo? Popolnoma v nji* hovem značaju je, da rečejo k vsemu, če* sar mi želimo za svoj ubogi narod: No* čemo! Sužnji so vedno koprneli po svoboda in ni bilo sile, ki bi to željo mogla umoriti« Ali jc slovenski narod že tako zasužnjen, da ga tudi misel na svobodo več ne gane in dvigne? Ne! Nočejo naše svobode, a mi jo hočemo( Zmede na Biiskem. Angleški listi hvalijo Kerenskega. —t Kerenskij zaupal Kornilovu v vojaških zadevah. — Kornilov štab ušel. — Za« roto vodil Ljvov. — Savinkov razdelil maksimalistom 10.000 pušk. — Kaledln odstopil kot hetman. — Pomiloščenje v Rusiji. — Kako se je sestavila ruska vojna vlada. — Aleksejev aretiral Kor« nilova in 23 generalov. — Vse Korni« love čete odposlane na bojišče. — Iz Petrograda izgnali Kitajce. — V Kijevu stavkajo hišniki. — Odeso izpraznu« jej'o. — Vojni kabinet odpotoval V glavni stan. — Zasedanje konstituante zopet odgodeno. — General Aleksejev se ustrelil (?). — Kornilov v blaznici, — Kaledln koraka proti MoskvL Angleži beže iz Petrograda. i Iz Haaga: Ker je Kornilov aretiran, je pričelo angleško časopisje Kerenskega tako hvaliti, kakor jc prej Kornilova, in ga slave, ker je razglasil republiko. — Iz Stockholma: Dasi pride Kornilov pred vojno sodišče, Keren* skij njegovim vojaškim odredbam po* polnoma zaupa. Zapovedal je, naj na fronti vsa njegova povelja izvedejo, do* kler Aleksejev ne nastopi svojega no* vega mesta. Maščevati se nad Korni-lovom ne misli, ker je spor povzročil predvsem Ljvov, o katerem razglašajo, da se mu je zmračil um. Kornilova po* stavijo pred vojno sodišče, ki se bo po* sebno oziralo na njegove zasluge, r—i »Morningpost« javlja iz Petrograda, da je Kornilov štab ušel in da jc kapitu* lirala le tretjina čet, ki jih je bil Kor-< nilov zapeljal. — »Temps« javlja ia Petrograda: Savinkov, kateremu sol poverili obrambo Petrograda, je bil ta-i ko nepreviden, da je razdelil 10.000 pušk med delavce. Kerenskij ga je za; to odpustil. — Agentura javlja 17. t< m., da jc general Kaledin odstopil kot hetman donskih kozakov. — Iz Berlina: Začasna ruska vlada je sklenila ob razglasitvi republike obsežno pomiloščenje, ki obsega tudi Kornilova. — Iz Londona: Kerenskij je lc z veliko težavo sestavil vojni kabinet in jc storil vse, da jc pridobil zase delavski in vojaški svet. — »Times« javljajo iz Petrograda: V četrtek so odposlali vso Kornilove čete na bojišče. Prijete generale so pripeljali v Petrograd. —* Reuter javlja iz Petrograda: Aleksejev je aretiral v Mohilevu Kornilova in 23 generalov. Stražijo jih v nekem hotelu. Zaslišanje s Kornilovom so danes končali. — Agentura: Kerenskij sc jc z odlokom zahvalil javnemu dobrodelnemu odboru za zasluge, da so zatrli Kornilov odpor in ga jc pozval, naj se razicle, ker jo upor zadušen. — »Novo Vreme« poroča, da so pričeli Odeso iz-praznjevati. Iz Petrograda so izgnali 10.000 Kitajcev. — V Kijevu stavkajo hišniki. — Agentura: Kerenskij, Vr-hovskij in Verdcrevski so odpotovali ponoči 17. t. m. v glavni stan. — »Matin«: Ustavodajalni zbor bo sklepal novembra o vojski ali o miru. — Iz Petrograda sc poroča preko Malmo: General Aleksejev se jc v vojnem ministrstvu ustrelil. To poročilo sc mora. kakor javljajo iz Rotterdama, zelo previdno presojati, ker ie baje že prevzel vrhovno poveljstvo. Kerenskij namerava poslati Kornilova v blaznico. — Iz Stockholma: Itozaški general .Ka- lediu jo pričel z ofenzivo. Zasedel je že velik del moskovskega vojaškega okraja. Odrezati namerava Moskvo in od tam nastopiti proti revoluciji. — Angleško veleposlaništvo je pozvalo Angleže, ki bivajo v okolici Petrograda, naj se pripravijo, da odpotujejo. Petrograd zapusti vsak dan 12.000 ljudi. Nova vlada Kerenskega. Petrograd, 17. sept. (Kor. ur.) Agentu-ra: Nekrasov je izjavil, da se je Kerenske-mu posrečilo po dolgih pogajanjih sestaviti sledečo vlado: Kerenskij: ministrski predsednik in vrhovni poveljnik; Tereščenko: zunanje reči in najbrže namestnik min. predsednika; Kiškin: notranje reči; Kartašev: bogočastje; Bernacki: finance; Konovalov: trgovina; Naljantovič: pravosodje; Arhangelsk;: pouk; Akzentijev: poljedelstvo; general Vrhovski: vojska; admiral Verderevski: mornarica; Buriškin: državni kontrolor; Skobeljev: delo; Jefre-mov: skrb revežev; Nikitin: pošta in br-zojav. Kerenskij predsednik ruske republike. Kodanj. (Korespondenca »Rundschau«): »Rječ« beleži vesti, da bodo proglasili Kerenskega predsednikom ruske republike, da dobi potrebno avlc-toriteto. Vlada se poveri vojaškemu kabinetu, ki ga bo vodil general Aleksejev. Finci se zahvaljujejo Korenskemu. Petrograd, 18. septembra. (Kor. u.) 'Agentura: Odposlanstvo finskega senata. se je zahvalilo Kerenskemu, k Dnevne novice. / -f Tržaški Slovenci in maniJestacija 2a jugoslovansko deklaracijo in mirovno noto sv. očeta. »Edinost« piše: »Vodstvo hašega Pol. društva »Edinost« je bilo o nameravani izjavi obveščeno in ji je prilr-Idilo. Ker so se tržaški Slovenci v resolu-fciji, sprejeti na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 28. avgusta tudi posta-. |vili na stališče deklaracije J. ki. od 30. maja t. 1. in ker »Slov. ljudska« in >Na-fodno-napredna« po svojih somišljenikih bbsezata tudi Koroško, Štajersko in Goriško, je s tem podana solidarna manifestacija vsega naroda v smislu deklaiajije in je ovrženo morebitno natolcevanje, kakor |da ne bi bila deklaracija izraz volje vsega pašega naroda.« > — Oproščenje črnovojnikov od čr- taovojniške službe. Odkar so veljavna inova določila za oproščanje črnovojni-fkov od črnovojniške službe, se je udomačilo splošno mnenje, da jc sedaj laž-jje doseči oprostitev ocl črnovojniško telužbe kot preje. To mnenje je napačno. Namen revizije oproščencev jc, zni-jžati število oproščencev, potemtakem [znižati tudi število novih prošenj. Oblastim jc naročeno, pri oproščanju porabljati najstrožjo mero in vplivati na istranke, da ne vlagajo neutemeljenih prošenj. Povdarja se znova, da prošnje, ki se tičejo zgolj privatnih interesov, jie pridejo v poštev. — Strela. Iz Planine nad Črnomljem: Dne 13. septembra ob treh zju-itraj je udarila strela v hišo posestnika Janeza Kump v Kieču št. 11. V trenutku je zgorela hiša in gospodarska poslopja; ravnotako so zgoreli tudi vsi ravno spravljeni poljski pridelki; niti Ponudbo sc prosi na upravo pod I. K, št. 200. o _ { vajena vsega gospodinjstva, išče mesta v župnišču. Ponudbe se prosi na upravo lista pod Župnišče 2335. lanaiškote, napoli- H in druge bonbone prodaja na de- ^ belo in na drobno po najnižji ceni ^ G i zel a Darbo, ^ Ljubljana, Mestni trg št. 13 ^ (nasproti Čovljurskega mosta). ♦ Zunanja naročila se točno izvršujejo; pošilja se samo po železnici. 2294 \ lepa dvonadstropna so proda iz proste roke. Hiša se nahaja na Glincah pri Ljubljani. Poizve se pri Ivan Guzaku, mesar in gostilničar, Ljubliana, Poljanski nasin štev. 47» rss* Podpisana Marija Š k rab a, pocestnice hči v Črni vasi št. 39 izjavljam, da nisem nikdar in proli nikomur o Ceciliji Škafarjev!, posestnika hčeri v Črni vasi št. 21 govorila kaj takega, kar bi ji vtegnilo škodovati na njeni časti ali njenem poštenju in dobrem imenu. Sopodpisana Cecilija Šk a far to potrjujem in obedve bodeva vsakogar, ki bi take govorice o eni ali drugi še naprej razširjal, takoj sodno preganjali radi prestopka zoper varnost časti. Lahko je ukrasti poštenim ljudem dobro ime, težko ga je nazaj pridobiti: midve se bodeva zavzeli za to. da naju bodo zlobni jeziki pustili pri miru. Ljubljana, dne 17. sept. 1917. Marija Škraba. Cecilija Škafar. V popolno oskrbo sprejmem krepkega ^ 1 i £ A® d i H H Hi S m nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIM & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Kup? se nova ali stara pa dobro ohranjena ||< z gonilom (trii"-). Ponudbe z najnižjo ceno na upravo „s'(jvenca" pod št. 2383. | P, f 1 IW h O W *,a dnevno delo v pekariji. event. kot učenca. TER. BIZJAK, pekarija, Ljubljana, Poljanska cesta št. 25. lil stal m 121 PlillSillll se sprejmeta takoj. Modni s^on MARIJA GoTZL, Ljubljana Židovska ulica štev. ^fc ni odstrani prav naglo dr. Flescli-a izvir. „rujuvo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki Ko-— porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana. Marijin trg.1520 Kupim novo ali staro dobre mn'-r.ine '«r mladi ta so naprodaj pri T, ŠiiRJANEO, p. Radomlje pri Kamniku. samost°ie° isisi »terb! rad začei izvrševati obrt v večjem kraju ter išče zato n ITi?'1! .Gljr Cenj. ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Krojač 2375«. za streho. — Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2355. V okolici Kranja ste naprodaj večja s podom in vrtom, manjša pripravna za penzijonista. Natančne podatke daje Marijana Lokar, Rupa 8, p. Kranj. 2243 v prijetnem kraju na Gorenjskem z večjo, zelo prostorno enonadstropno hišo s sadnim in le-potičnim vrtom, z električno lučjo, vodovodom, v prav dobrem stanju — se prostovoljno proda. K hiši spada 4 orale njiv in travnikov ter 18 oralov gojzda. Skupna cena 48.000 K. — Kje: poizve se pri upravništvu tega lista pod št. 2340, ako znamka za odgovor. X K K K K K K K K Naznanilo. Cenjenim hižnim posestnikom si uso-jam vljudno javiti, da prevzamem vsa slikarska cfaSa 2219 za mesto in deželo. Najnovejši vzorci na razpolago. - Delo solidno. - Cene zmerne. - Cenjena naročila prosim na naslov: Adolf Peržo, si barski mojster Ljubljana, S ari trg 9 III. BUS k?1s tfto Bjg BjSh ■u* ST3 za kuhanje žganja otldaia v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 Inn Si, Ljubljana, ImA e. i Državni poduradnik 38. let, z 250 K mesečne plače, ki ima veselje do obrti ali kmetije, želi radi zboljšanja bodočnosti in i adi pomanjkanja poznanja vsled sedanjih razmer iem potom znanja z boljšo, odrastlo, premožnejšo gospodično v svrho ženitve. - Izobražena premožnejša vdova brez otrok ni izključena. Prosj se slika, ki se vrne (tepoškodovana. - Stroga tajnost sc jamči. rpri (7^1 Ponudbe sprejema uprava 1750 r^ ImJ „Slovenca" pod štev. 2360. IL2J O Odda se v najem takoj e» | (t v in Več pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2358. (Znamka za odgovor!) 7—8 tednov starih je naprodaj v Rudniku št. 2. Ogledajo se lahko vsak dan na licu mesta. Kupi se dobro ohranjen Ponudbe sprejema pod šifro „OLIVER" uprava lista. — 2379. star 10 let, ki ima veselje do vsakega dela, se odda za svojega. Naslov se izve pri upravi lista pod št. 2377. Proda se dobro ohranjeno s staro pneumatiko. — Poizve se-; Novi Vodmat št. 3. 2878 n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice W Ljubljani, Marije Terezije eesSa 12/10 f|S£ sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna m ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. ton zavod. Absolutna varnost. HizKo premije, najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje. Stanje zavarovanega kapitala K 175,00 .G00 — Stanje garancijskih žondov K 55,000.000 Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in pohtrilnn prosto. Sposobni zastopniki sc sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji, 1831 luski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1854 (l) Več dobrih sprejme proti dobri plači, preskrbi stanovanja in hrane stavbna tvrdka And. Černe, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Vedno z najbolj šim vspehom obratovanj, nasproti kolodvoru Bohinjska Bistrica na Gorenjskem ležeči HOTEL »RODICA«, last gospoda Otona Dokto-nča, se proda dne 28. septembra 1.1. ob pol 11. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, s popolno opravo in več polja. Hotel z epr-vo je sodno cenjen na 81.822*58 K in najmanjši ponudek znaša 54.548 K. Potrebri vadij znaša 8200 K. V skupni cenilni vrednosti vpošteti inventar tega hotela je cenjen na 5991-64 K. Interesentje si morajo pravočasno preskrbeti potrebne listine za vstop na Kranjsko. Potrtim srcem javljamo, da je naša iskrenoljubljena mama, gospa roj. 1 vdova odvetnika v Krškem dne 17. trn. po kratki, mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v sredo 19. t. m. popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi in pri 00. kapucinih v Krškem. Prosi se tihega sočutja! Krško, dne 18. septembra 1917. Milan Mencingrr, e. kr. gimn. profesor v pok., Dr. Janko Mencinger, odvetniški kandidat, sedaj črnovojniški akcesist, Anton Mencinner, ck. okrajni komisar, ing. Leon Mencinger, dež. stavbni nadkomisar tč. c. i. kr. nadporočnik. Posebnih naznanil se ne bo izdalo. Tužnega srca naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni posestnik pri Sv. Luciji postal žrtev sovražne granate. — Težko ranjen je v vojaški bolnišnici v starosti 56 let vdano v Gospodu zaspal ter bil 11. septembra pokopan na pokopališču Podbrdom. Vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti, posebno preč. duhovščini — iskrena zahvala! Prosimo, spominjajte se ranjkega v molitvi ter ohranite mu časten spomin. Terezija Munih roj. Gerželj soproga. Jožko Mlinih enpl. prostovoljec-četov., sin. Josip Munih trgovec pri Sv. Luciji, brat v imenu vseh ostalih sorodnikov. 2372 Mesto vsakega posebnega naznanila. Moj edini, iskreno ljubljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod Toni Simonišek c. in kr. poročnik jur. stotnije nekega c. in kr. pešpolka, lastnik „Signum laudis" z meči in Karlovega četn. križa je padel dne 4. septembra 1917 v 22. letu svoje dobe ob 1/28. uri zjutraj pri nekem napadu v zvestem spolnjevanju dolžnosti za cesarja in domovino pri Tržiču zadet od granate. Zemske ostanke dragega pokojnika so pokopali na pokopališču v Nabrežini, po došlem dovoljenju pa se prepeljejo v Celje in polože v rodbinsko rakev. Sv. zadušne maše se bodo brale v Rimskih Toplicah, Celju in Mariboru. Rimske Toplice, Celje, Maribor, v septembru 1917. Josipina Simonišek, mati. Marta Voh roj. Simonišek Martin Voh, nadkom. fin. straže Anica Gončar roj. Simonišek Karol Goričar, knjigolržec Fini in Mila Simonišek, sestre. svaka. Gvidou, ilnica, Marta in Draga, vnuki in vnukinje. V imenu vseh sorodnikov. 2373 mi