1054j eviranti omel. 'i kraj» List { strane polisti ulica 1 deg-h A Dopisi rokopis za vsak POSTN (02. ij°, -nega stolpci . naprej. ,I1N1 - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO BONIIKISTIČKE PARTIJE S.T.O. Do sedaj so se proti razkosanju izrekli občinski sveti v Nabrežini, Dolini in Miljah. Zahtevajmo, da se izrečejo tudi ostali ! BNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 24 (297) TRST - SOBOTA, 12. JUNIJA 1954 CENA 20 LIR VE VI: i učen SPREJEL MELO - «ITO DIKTAT OD D. OKTOBRA tako s aodrioien A m Trstom ired prodal ocelot Barti ik. J.4u (11 odrem! ■ und;j>, kar sino že več let trdni, “ u",lk uresničilo. Titova vlada željan! je prodala in izdala. Pro-a Mal je Trst in cono A Italiji, are'Udirla Je 63.000 tržaskin Slo-žNJi.^ev tScelbi, nesramno in lokuiifc je izdala težnje in zah-' “‘“7 našega ljudstva, izdala je Zdiavt interese lovensi nglesKl /intet »jkovsj 'k. -Ura ohnanJ ) za Ki razgji •spevi za S uuv.wv, interese Trsta fzemlja. '*aaj ne more več biti sledenja. Titovci ne morejo trditi, da ni res, kar pra-,, ne morejo več metati n ^e tega, kar se je dogodila druge, ne morejo več žeimH Vati' da se j‘m Je na celo suha ^ pečat izdajalcev, rneše. s'ev, janičarjev, odpadnikov, s° za tuje interese odstopi-da bi bili za to poklicani, Tržaškega ozemlja svoje-'talijanskemu partnerju. 4 |lt> sedaj zahteva od itali-* Ske viaae, naj si vzame, ji ponuja, naj si vzame lcl.. in cono A, naj si vzame > Hk"0 tržaških Slovencev. Tito l tein trenutku postal celo rPen, ker se Scelbi preveč ponovpUdi zagrabiti za poklonje. nski kf Trstom in cono A. Zato a u,h Sa roti, naj to stori čim vi. P' naj sprejme angio-ameri-ni fi j - jugoslovanski načrt za War'Tev STO, da se tako zape-vj k Usoda Tržaškega ozemlja tave f0 3. oktobru je Tito na vse 'iJ?nh Ve kričal, da ne bo dovo. za ' [Urihoda Italije v cono A, r'1 je, da bo vkorakal v co-cim bi njene meje presto- štet' J 1 «rr'X sam italijanski vojak ali ;<0:: «D»! attesi Jati svojim lastnim prista. , ' da jugoslovanska vlada “a nikoli dopustila uresni- Tinto rtrl niztnhra S C- .30: i: «py del ist ine v N-1 z pr 3' note od 8. oktobra. ilvBa je Tito tisti, ki poziva ,'insko vlado, naj sprejme 0 od 8. oktobra, sedaj je tisti, ki ponuja Italiji Trst scuno A, sedaj so njegovi ‘fi opričniki tisti, ki so . 'ti glas, molčijo, ne po- vpi'3 ašnid djanU :glas( te d"|t em. nji tfti; len ii bi|; "tabru, naj molčijo in naj uovolijo prevelikih disku-h.° tržaškem vprašanju, v črt osti nučn' akn"1 'adnij o ra1' zdel' obči1' je >3 obč in nj ■ z ? trini igl) i . niti svojim pristašem, r le s Trstom in Kakšna ne-ji°st mu preti, ukazujejo "U županom v Zgoniku in časopisju režejo vse. se tiče tržaškega vpraša- aški tilovci zvesto služijo mu poglavarju. Dočim on bv' i^1' da je vprašanje že eno s prepustitvijo Trsta : ,0"e A Italiji, njegovi trža-tupci že odkrito pvičaku-frihod Itali e v naše krnic6 že na to pripravljajo , Ba molčijo in hočejo, da naši ljudje molčali. 'Ju naše ljudstvo ne sme e more molčati. Sedaj gre Ušo usodo, za usodo Trsta 1# !li govega Ozemlja. Mi no- č°> da bi nas prodajali kol l° °vac in da bi z nami ||a!i kot z ničvredno rajo 'lr,|a pravice, da pove svo-%'lenje. Mi hočemo, da se «Vjtt.!e naša volja, da se ustali Tržaško ozemlje, da se ijj "Uši zemlji ne stegujejo j, Sfabežlivi kremplji, i- nas je prodal in izdal. ■ S°vi tržaški opričniki so godali in izdali in zdaj hj^0 celo uspavati naše 'e k1 in nam PrePreclt'-. da •gl “orili proti nesramnemu C - ameriško - beograjsko->Ve e,llu diktatu. Tita in n.ie-'i bPvičnike moramo poslali ,.a sramotni oder, razga k kot nesramne in podle ki nimajo pravice, kretnjo med poštenimi ’^uice " te ' Iliču puatciiiilii 'li v nimajo pravice govo-* siQ*tteau kakršnega koli de. H ."venskega naroda. Vsak i> tl!_°Vek mora vedeti, da so ,!1l,:5j d8ali in da so danes naj-etjL. Zavezniki italijanskih \ t,st°v in fašistov. Naj Nin až človek ve, da so nas zat0- ker hočejo po->van. Amerikancem pri u-I’ \-.JU Protisovjetske fronti "at1.Vsak naš človek ve, j ^ Tito izdal in prodal , $0;^ r je protisovjettst, ker 0| lago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki bi temeljila PREPUSTITVI VEČJEGA DELA CONE A ITALIJI VEČJEGA DELA CONE B JUGOSLAVIJI, S KAKŠPf ETNOGRAFSKIM POPRAV KOM. » Dne 6. septembra je Tito na Okroglici ponovno in ovinkov povedal, da je proti mirovni pogodbi : «Jaz danes s lega mesta sporočam vsem tistim, ki so pr deti zaradi tržaškega vprašanja, da nas je ta stvar (miro\ pogodba, op. ur.) privedla v slepo ulico, iz katere ne mod priti drugače, kot da TRST POSTANE MEDNARODNO MES ZALEDJE PA, KI JE ČISTO SLOVENSKO, NAJ BI BILO P KLJUČENO K JUGOSLAVIJI... Prednost bi bila v tem, da bila umetna tvorba, kot je STO, likvidirana. V pogledu Italije pa se je 'Tito na Okroglici zaklel: «Mi ne bomo dovolili, da bi Italijani okupirali cono A-: Takrat se je začelo premikanje italijanskih in ju gos lo1 skih jčet na mejo. Z obeh strani so žugali in rožljali z orozi loda oba hlapca imperialistov sta se kmalu pomirila. ke< bilo treba gledati predvsem na interese atlantske zveze, ko1 sicer dovolj jasno pokazal Tito v svojem govoru, ki ga je 10. oktobra v Leskovcu,, to je dva dni po ob javi anglo-amen note. Postavil je novo «rešitev» in sicer ustanovitev dveh d1 nomnih enot. Svoje hlapčevstvo do atlantske zveze pa je še podkrepil v govoru, ki ga je imel dan pozneje v Skopi ju. «Moja želja in to je tudi želja vseh naših ljudi, vseh H< narodov je, da pride do znosnih odnosov, da pride do neke šitve... kaj bi imeli od tega, če se mi jutri udarimo z Italijan' Toda mi smo pripravljeni, ne glede na vse to, kar je doslej 1) kar smo govorili, nuditi roko Italijanom, zavezniki pa naj vajo na Italijo, naj ji rečejo, da je mnogo važnejše prijatelj’ z Jugoslavijo, kot pa vprašanje Trsta in vprašanje cone A. Tako je Tito kmalu pozabil na a sveto zaobljubo» z Oi glice, da «ne bodo dovolili, da bi Italijani okupirali cono Kljub Titovim izjavam pa je « Primorski » prav tiste dni naj\ vpil «Hočemo Jugoslavijo», «Nikoli več pod Italijo», razn se je na široko o «tisočih prostovoljcih v coni B». Višek [À bilo geslo neke titovske resolucije d rajši vojno kot Italijo») Da je bil Tito že prej na tekočem o noti od 8. oktobrii da je začel pripravljati ljudstvo, du se sprijazni s d stvarnosti nam potrjuje izjava Djilasa, ki jo je dal 31. oktobra v Maribo «Za sklicanje konference ne postavljamo pogoja, da se hodne velesile odrečejo sklepu od 8. oktobra.» Še bolj jasen pa je bil Tito 28. novembra v Sarajevu '. «Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in ozemlje STO jugoslovanska. MI TRSTA NE MOREMO DOfP Enako tudi Italijani ne bodo privolili v to, da bi dali ne s» Trst, marveč tudi nekatere druge kraje...» V Jajcu pa je Tito izjavil: « I ržaško vprašanje ni nikakšno hudo vprašanje, ker ' tisto, kar je glavno — Trst. mi že žrtvovali na oltar miru.” Pozneje je bila beograjska vlada tudi pripravljena prh na prihod novih italijanskih funkcionarjev v Trst, pod pogoj da pridejo jugoslovanski funkcionarji v slovenske občine podeželju. Dne 30. decembra je litovski minister Brilej izjavil tiskovni konferenci : «Jugoslavija si prizadeva za rešitev tržaškega vprašanj* je pokazala velike napore in pripravljenost, da dà pomen1 koncesije.» Da so te koncesije tudi precej širokogrudne je potrdil Tito v intervjuvu, ki ga je dal dopisniku «Timesa» : «Ni treba, da bi šlo za širokopotezno izboljšanje noti* 8. oktobra, gre le zato, da se upoštevajo jugoslovanski in E in interesi slovenske manjšine.» Kako si beograjska vlada zamišlja a ob rem bo interesov ./ slavi je in slovenske narodne manjšine» pa je dovolj jasno pod Popovič na neki tiskovni konferenci : «Jugoslavija ne zahteva drugega kot nekaj slovenskih cone A STO, vasi, ki nimajo za Italijo nobenega gospodars^ pomena.» Te izjave je «Primorski» previdno zamolčal. Tako pridemo do zadnjega intervjuva, ki ga je dal 7. maja na Bledu Sulzbergerju : «Ne bi mogli pristati na to, da pride vsa cona A pod lijansko upravo... ker bi STO še nadalje obstajalo. Do utrjeV1'! EOS pa sploh ne bi prišlo v primeru takšne rešitve tržaš” vprašanja... V tem primeru (ukinitve STO, op. ur.) bi j koristna gradnja pristanišča v Kopru, da bi dala temu pflj valstvu, (cone B, op. ur.) ki bo odrezano od Trsta možnost" živi, ker l)i Lila SKEDENJ IN ŽAVLJE PRIKLJUČENA ON* OZEMLJU (Italiji, op. ur.). Vse gornje izjave Tita in drugih vladnih predstavnikov f dokazujejo, da se je beograjska vlada od Okroglice pa do d* še globlje pogreznila v močvirje izdajstva interesov nat6 Jugoslavije in tržaških Slovencev. Tito je do kraja pomet6 mirovno pogodbo, hoče, da pride do ukinitve STO, da se utrdi EOS, balkanski pakt in da se lahko izvedejo do vojni načrti imperialistov. Zalo poriva Tito 63.000 trs,i! Slovencev v naročje Scelbe, policijskega ministra in zakV sovražnika našega naroda. J 12. JUNIJA 1954 DBL.O S,TRAN 8 PRISPEVKI K DISKUSIJI TIK PRED OBČNIM ZBOROM SHPZ Občine naj pomagajo razvoju naše kulture Več naših prosvetarjev je posedlo v razpravo v zvezi s pripravami na občni zbor Slo-vensko-hrvatske prosvetne zveze. Tudi jaz se hočem oglasiti kot odbornik devinsku-nabrežinskega občinskega sve. ta. Želim samo omeniti, kaj so storile, oziroma česa niso storile naše podeželske občinske uprave za razvoj kulture med našim prebivalstvom. Nekaj, sicer premalo, je bilo storjenega. Izgradnja novih šolskih poslopij lin otroških vrtcev je silno važnega pomena za vzgojo mladega naraščaja V tem oziru je bilo mnogo storjenega, a še mnogo bo treba storiti, pretino bo zadoščeno potrebam. Kaj pa je bilo ' storjenega v tem smislu za ostalo prebivalstvo Odgovor je kratek: zelo malo, ali skoro nič! V zadnjih letih samo nabre-žinska občina je uredila in stavila na razpolago ljudstvu svojo občinsko knjižnico. Ravno tako tu dii nabrežinski godbi nudi svojo skromno podporo. Dolinska občinska uprava je že -nekaj krat skušala dobiti potrebna sredstva od oblasti za zgraditev zložljivega občinskega odra za prireditve. Obenem je treba priznati, da so vse občinske u-prave v preteklih letih vključile v svoje gospodarske načrte postavKo za gradnjo občinskih prosvetnih domov. Vojaška uprava lin predsedstvo cone pa st« vsakikrat črtala te postavke m odklonila nakazilo potrebnega denarja. Saj je bilo zelo naivno pričakovati pomoči s te strani, ko vemo, da colasti ne marajo naše kulture, kar so posebno dokazale, ko so celo odvzele ljudstvu razne prosvetne domove. Naši oblastniki se dobro zavedajo, da, bolj kot je narod nazadnjaški, tem lažje ga je teptati, izkoriščati ter mu gospodovati. Poleg poskusov iskanja finančnih sredstev pri Vojaški upravi za izgradnjo občinskih prosvetnih domov niso naše občinske uprave ničesar storile. Mislim, da bi bila in je njihova dolžnost narediti vse, da se dobi kako izhodišče za rešitev tega zelo važnega vprašanja. Treba je odločnosti požrtvovalnosti in predvsem dobre volje s strani občinskih uprav, ako hočejo nu- diti ljudstvu prosvetne domove. Treba je poiskati finančna sredstva kjer koli in podvzeti razne pobude, da se cilj doseže. Mnenja sem, da bi se v Nabrežini mogli uporabiti fondi, ki prihajajo od prodaje občinskih zemljišč; obenem bi lahko občina prodala kako svojo stavbo in z izkupičkom prispevala k gradnji prosvetnega doma. Tudi ljudstvo bi v te svrhe prav rado kaj prispevalo. Skratka, odločiti se je treba in kaj storiti za zadostitev potreb ljudstva, ki hrepeni po kulturnem izživljanju. Upam, da bo ta .moj skromni prispevek kaj doprinesel k skupni stvari ljudske prosvete ter da ga bodo tudi občinske uprave vzele v poštev, v kolikor se da upoštevati. ALBIN ŠKRK zini si imopov ..LJUDSKEGA ODRA" Prečital sem zadnje članke v «Delu», v katerih se obravnavajo razna vprašanja, kii se nanašajo na delovanje prosvetnih društev. Članki so prav gotovo pravilno usmerjeni in imajo veliko vrednost, posebno še za podeželje. Odbori prosvetnih društev morajo biti delavni. Ako bodo delavni, bodo tudi člani društev aktivnejši in jim bo ljudstvo sledilo. Podeželsko ljudstvo povprašuje po primernem ljudskem gledališču. Že pred leti je bil obnovljen «ILjudski oder». Ta je nekaj časa deloval, ali morda premalo. Zato priporočam, da novo vodstvo Prosvete na to vprašanje resno pomisli Zavedati se mora, da zlasti ljudstvo na podeželju želi, da bi se poživilo dramsko delovanje. Pripominjam, da je prav za prav to opomin ljudstva! Ako želimo, da naše ljudstvo ne bo zastrupljeno z ničvrednimi filmi, mu moramo nuditi kaj drugega. Zato naj si to nalogo osvoji «Ljudski o-der». Ta naj od časa do časa obišče naše vasice. Prav tako pa naj uprizarja prireditve tudi v mestu. S tem bomo nudili našemu ljudstvu zdravo in lepo slovensko besedo. IVAN FURLAN (■Gabrovec)' Kulturna organizacija mora voditi mladino po pravi poti Jutri bo imela SHPZ svoj izredni občni zbor, ki mu je poverjena naloga preusmeritve dosedanjega delovanja. Ustanova za gojenje in širjenje vsesplošne ljudske kulture za vse sloje in starosti tu živečega slovenskega" življa ima, ali bolje rečeno, bi morala imetii največji pomen za tu živečo slovensko mladino. Ali smo mladinci do sedaj razumeli veliko važnost te ustanove? Smo do sedaj iskali in naš’i pri njej zaslombo? Smo do sedaj mladinci podprli to ustanovo? Težka in važna vprašanja, na katera ne more biti. odgovor v nobenem primeru zadovoljiv. SHPZ je kulturna ustanova na STO, ki lahko s ponosom izjavlja, da je edina priznana ud vseh slovanskih narodov kot nositeljica slovanske kulture na našem Ozemlju. Taka čast zahteva tudi sorazmerno odgovornost, ki je ne smemo več prepuščati, da oi težila samo na ramenih nekaj požrtvovalnih in zavednih starejših Slovencev. Ravno mladinci moramo prevzeti z dnem občnega zbora največje breme, če že ne odgovornost. Zaradi tega postavljamo pred SHPZ naslednje naloge, ki bodo morale pritegniti mladino h kulturnemu delovanju: 1. organiziranje mladinskih pevskih zborov; 2. ustanovitev malih ali večjih dramskih skupin; 3. organiziranje literarnih m drugih kulturnih večerov; 4. pobude in pomoč slovenskim študentom (natečaji); 5. ustanovitev centralne knjižnice in čitalnice; 6. organiziranje skupnih izletov bodisi po našem Ozemlju, kakor tudi izven njega. Za vse to je potrebno učnih moči, gmotnih sredstev in veliko požrtvovalnosti. Ne mislimo, da bodo za vse to zadostovale moči, s katerimi danes razpolagamo. Prav zaradi tega je neobhodno potrebno, da o-pustimo dosedanjo ozkogrud-nost in se obrnemo z največjo vnemo do vseh poštenih Slovencev, kii jih ne bomo klicali samo na pomoč, marveč tudi na soodgovornost pri delu. Profesorji, učitelji, strokovnjaki, izvedenci in posebno študenti morajo postati sotrudni-ki za uresničenje teh velikih nalog. Občinske uprave morajo dati na razpolago prostore iin gmotne pomoči, ki so Bogate narodne tradicije so kažipot za slov. prosveto Kot vsi slovanski narodi, tako imajo tudi Slovenci izredno bogato ljudsko kulturo. Lahko bi rekli, da se le- poredkoma najde kultura, ki bi dmela tako izrazito ljudski značaj. Slovenci prebirajo, pojejo in recitirajo na pamet poezije svojih pesnikov, dela, ki so skoro vedno navdahnjena z ljudskimi čustvi. Prešernove poezie so bile uglasbene in zbori pogo-stoma pojejo o čustvih, ki so Privrela iz srca velikega slovenskega pesnika. Zelo bogati so tudi običaji, ki prihajajo do izraza ob praznikih in pri proslavljanju ve- selih in žalostnih dni narodne zgodovine. Mile in hrepeneče so pesmi, ki mnogokrat nimajo svojega avtorja in ki jih narod predaja od roda do roda, da se ohranijo v spominu potomcev. Mogočne, živahne, polne slavospeva lepoti narave in ljubezni, obenem pa narodnim 'borbam so pesmi, 'ki se prepevajo v mestu in po vaseh ob raznih družinskih slavnostih ali ob velikih praznikih. Podlaga- vsega tega ljudskega bogastva pa je brezmejna ljubezen do naroda in brezmejna navezanost do lastnega jezika, ki je pri Slovencu naj- DESETLETN1CA NJEGOVEGA MUČENIŠTVA Božidar Bolarič 19. junija poteka deseta obletnica smrti Božidarja Kolari-čg, enega izmed najboljših in največjih voditeljev tržaškega komunističnega gibanja. Deseto obletnico njegove ]n-naške smrti proslavlja vse naše demokratično prebivalstvo. NJe~ S°v svetli lik služi za vzgled sta-rim, mladim in najmlajšim proletarskim ter demokratičnim bof-^eni. On je skupno s Frausinom, Tomažičem in Vivodovo pred-stavijai najizurjenejši vodilni ka-tier tržaškega delavskega razre-in delovnega ljudstva. Ze od mladih nog se je posvetil borbi Za uresničenje idealov sociali-Zrna. zato ga je fašizem skupno s tolikimi sinovi naše zemlje pre-sanjal, ni pa mogel zlomiti nJe-gove jeklene volje. Po fašističnih zaporih je preživel 12 let. Tudi tu se je izkazal kot vzgleden komunist. Učil se Je od drugih in učil neizkušene. lz leta v leto je postajal sposobnejši V borbi proti fašizmu. Po ■ septembru, ko je prišel iz za-Pora, se je ves posvetil borbi za *iom nacifašizma. Pri organiza- ciji te borbe je skupno s tovarišem Frausinom igral veliko in vodilno vlogo. Bil je neizprosen proti vsem sovražnikom ljudskega gibanja in proti saboterjem protifašistične borbe. Kot lake je smatral predvsem tiste ljudi, ki so s svojo politiko hoteli razdvojiti Slovence od Italijanov in obratno. Dosledno in vztrajno se je zavzemal za razširitev protifašistične fronte. Večkrat je poudaril, da je osnovna naloga komunističnega in ljudskega gibanja borba proti nacifašizmu in se ji zato mora vsako drugo vprašanje podrediti. Jasno je, da so bili ti njegovi napori trn v očesu ne samo naci-fašistom, marveč tudi tistim, ki so hoteli na podlagi nacionalizma oslabeti fronto proti okupatorju. Zato ni nič čudnega, da titovci niso nikoli v času svojega paše-vanja na vodstvu ljudskega gibanja proslavljali tega junaškega sina naše zemlje, tega pravega Slovenca, tega internacionaltsca. Božidar Kolarič je padel v ru-ke nacifašistov leta 1944. in je bil 19. junija 1944 po zverinskih mukah umorjen. V zaporu se je zadržal junaško, kot je vedno živel. Ni izdal svojih tovarišev, ni črhnil besedice, ki bi bila lahko škodovala protifašistični borbi. In danes, ko proslavljamo deseto obletnico njegove smrti, se ga spominjamo kot zvestega pripadnika velike delavske armade, kot vzgojitelja drugih ljudskih borcev, kot internacionalista, kot pooormka slovansko italijanskega bratstva. Njegova rodna vas Sv. Barbara je ponosna nanj, na njegovo delo, na njegov spomin. Nanj so ponosne demokratične množice Trsta in Ozemlja, nanj smo ponosni tržaški Slovenci, Njegova zapuščina je v dobrih in varnih rokah. Za uresničenje i-dealov, za katere je on padel, bomo nadaljevali borbo brez kompromisov. Slava Božidarju Kolariču! dražja dediščina. Spominjam se s kakšno veliko skrbjo se je neki moj slovenski prijatelj, ko je bil vojak v «posebnih bataljonih» s tisoči «allo-glottov», kot jih je z zaničevanjem nazivala fašistična svojat, učil najlepših izrazov, kako jih je ponosno ponavljal. In v veliko zadoščenje mu je bilo, ko jé skoro vsaki dan našel novega prijatelja ali znanca in mu lahko spisal pismo v dragem materinskem jeziku. Na vse načine si je fašizem prizadeval, da bi Slovenci pozabili svoj jezik. Grozil je in pretepal tistega, ki je govoril slovensko ali hrvatsko. Na ta način je skušal fašizem pretrgati to trdno vez. Toda ni mu uspelo, niti takrat, ko je fašistična golazen požigala ali zapirala šole. Ni mu uspelo preprečiti, da bi Slovenci pošiljali svoje otroke k tistemu, ki je poznal nekoliko bolje jezik, ali pošiljali otroke k učitelju, ki je stanoval v hiši, kot se je dogajalo v Istri in na Goriškem. V partizanski borbi, ko je narod dvignil s ponosom gl a v o v stremljenju po svobodi, je bila skrb partizanskih poveljstev, kjer so bila v rokah resničnih ljudskih borcev, da dajo novemu pokolenju učitelja in šolo, čeprav majhno in nastanjeno v hlevu, ali pa mlado učiteljico, ki ni še dovršila šol, iki je pa globoko čutila svoje dolžnosti do otrok delavca in kmeta. Prva žrtev nacifašističnega barbarstva, ki sem jo videl, je bila prav mlada učiteljica, ki so jo «junaki civilizacije» umorili z bajoneti in pustili na kraju zločina kot žalostno trofejo svojih zverinskih podvigov. Minulo je od takrat že deset let, toda Slovencem v Trstu grozi še vedno raznarodovanje. Obstaja pa še druga in morda resnejša nevarnost, to je kozmopolit izem, ki zanika vse, zanika narod, jezik, narodni ponos in kulturo. Zato je treba razumeti, da je še posebno v takih pogojih resnična ljudska kultura velike važnosti, ker združuje narode v medsebojnem spoštovanju, čislanju in ljubezni do vsega, kar je narod ustvaril. V borbah za kulturo ne obstajajo interesi, ki bi postavili narod proti drugemu narodu. Razvoj kulture enega naroda je v resnici korak naprej tudi za druge narode. Jutrišnji kongres SHPZ je lahko, oziroma mora biti pozitiven doprinos za uresničitev teh osnovnih teženj Slovencev. PAOLO SEMA nam jih fašizem in povojne razmere odvzele. Živimo v povojni dobi, ko se odvijajo po svetu dogodki zgodovinskega pomena. Narodi dvigajo glave iz tisočletnega suženjstva. Iz vseh delov sveta e sliši glas, ki zahteva svobodo. Prav v tem času moramo biti Slovenci, ki živimo v kulturni Evropi priča propasti vsake morale. Gledati moramo, kako se naša mladina vdaja nezdravim zabavam in se opaja ob nezdravih filmih stremi za lahkim in neodgovornim življenjem, brez izgle-dov za vsako bodočnost in ob propadanju vsake narodne zavesti. Kdo je torej poklican in nas lahko zopet privede na pravo pot, če ne ravno tista velika kulturna ustanova, ki predstavlja veliko večino tu živečih Slovencev in na katero gledajo s simpatijo ter so ji v oporo tudi poštene in napredne italijanske množice? Ne podcenjujmo se. Kdor ima oporo ljudstva in se ljud- j stvu odzove, ima bodočnost : pred sabo. Ce bomo delovali v tem smislu, bomo na prihodnjem občnem zboru lahko podali obračun, ki nam bo v čast, vsem Slovencem pa v vzpodbudo za še večji kulturni razmah. ALEKSU GERLANC Smrt M. A. Nexoja 1. junija je umrl v starosti 85 let veliki danski pisatelj Martin Andersen Nexoe. V svetu so ga smatrali za enega izmed največjih pisateljev sodobnosti. Delovne množice pa so ga smatrale za svojega velika pisatelja, ki je znal v svojih številnih romanih opisati trdo življenje izkoriščanih Rodil se je 26. junija 1869 v Kopenhagenu od očeta kle-sarja in od matere, ki je pomagala preživljati številno družino s prodajo zalenjave in sadja. V teku svojega burnega življenja, ko je moral preizkusiti vse poklice, da si je zaslužil košček kruha, se je sam izučil in je kmalu postal pisatelj svetovnega slovesa. Fosieanja slika tov. Jožeta Srebrniča. Slikali so ga med govorom v Kožbanah, ko je skupno z voditelji garibaldinske divizije «Garibaldi-Natisone» pozival posoško ljudstvo v se odločenjši boj proti nacifašizmu SKRB DEMOKRATIČNIH UPRAVITELJEV ZA 30LSKE POTREBE SLOVENCEV IN ITALIJANOV Miljska občinska uprava rešila vprašanje poslopij za osnovne šole Gradnja nove moderne šole v Žavljah je stala 50 milijonov, njena oprema pa 7 milijonov lir - Za razširitev šole na Škofijah se je potrosilo 15 milijonov Te dni smo se razgovarjali z miljskim županom tov. Paccom 0 vprašanju šolskih poslopij. Tovariš Pacco nam je na podlagi konkretnih podatkov dokazal, da je bil v miljski občini problem osnovnih šol v glavnem rešen. Iz vsega, kar nam je povedal, smo prišli do zaključka, da je miljska demokratična uprava storita vse, kar je bilo v njeni moči, zato, da dobijo vse večje vasi občine nova šolska poslopja ali po da se preuredijo stara. Zupana smo vprašali, kako jo s Škofijami, kjer je precej šolarjev in kjer so se pred leti tonti, da ni dovolj prostora za u-činkovito izvajanje učnih načrtov. Tov. Pacco nam je potrdil, da je bila pred leti, ko so v Miljah zmagale ljudske sile, ena izmed glavnih skrbi nove uprave ureditev šolskih prostorov na Škofijah. Učenje se je vršilo v izmenah, otroška vrtca sta bila nastanjena v eni sami sobi, ki so jo pregradili, šolska refekcija se je morala organizirati v zasilnih gostilniških prostorih, kar prav gotovo ni ibilo primerno. uočinska uprava je takoj začela misliti na rešitev tega vprašanja. Začela se je gradnja nove zgradbe, priključene k stari. V kratkem je bilo delo izvršeno. Občina je potrosila v ta namen preko 15 milijonov lir. Šolski otroci pa so končno dobili dovolj prostora za učenje. Sola ima danes dovolj razredov, poslopje je bilo popolnoma preurejeno, oprem-Ijeno na najmodernejši način, dobilo je prostor za refekcijo. Vprašanje šolskih prostorov na Škofijah je bilo rešeno z zadovoljstvom vseh vaščanov, ki so hvaležni miljski občinski upravi, katera se je potrudila, da je u-godila njihovim željam. Tudi v Zavljah je. dalj časa obstajal problem šolskih prostorov. Stara šolska stavba se je nahajala med Stramarom in zavija-mi in je bila povsem neprimerna za pouk. Razdeljena je bila na tri razrede, ki so morali služiti 1 slovenski i italijanski šoli. Po-uk se je moral vršiti v izmenan, kar je vsekakor otežkočalo uspeh na obeh šolah. Z letošnjim letom pa je bila predana obema šolama nova šolska zgradba v Zavljah, ki ima 6 razredov za slovensko in italijansko šolo, opremljena je z najmodernejšimi kriteriji, ima lep prostor za šolsko refekcijo, prhe, zdravniški ambulatori, lep i vrt, pisarniške prostore itd. Gradnja šole je stala približno 50 milijonov lir, njena oprema pa preko 7 milijonov. Občinska uprava je skrbela, da se zgradi velika stavba, ker je znano, da se Zavije razširjajo in da se v tej vasici koncentrirajo skoraj vse družine v čistilnici zaposlenih delavcev. Poleg tega pa šola služi tudi za otroke bližnjega Stramarja. Tov. Pacco nam je govoril tudi o šoli v Plavjah. Povedal nam je, da je v stari šolski stavbi poleg osnovne šole nastanjena tudi kmetijska strokovna šota. Dejal nam je, da je šolska stavba v Plavjah prav gotovo pretesna, da bi lahko sprejela obe šoli. Kljub temu se zadeva za sedaj ne more drugače rešiti, ker je morala občina posvetiti svojo pozornost gradnji novega šolskega poslopja pri Sv. Barbari, kjer je bila potreba zelo občutena. Na vsak način je demokratična uprava napravila tudi za šolo v Plavjah vse, kar je bilo v njeni moči. V tem času je prenovila njeno opremo in zato potrosila preko 2 milijona lir. Miljski župan nam je Pa dejal, da občinska uprava še preučuje možnosti nove rešitve vprašanja šolske zgradbe v Plavljah, kar bo omogočeno po zgraditvi šolskega poslopja pri Sv. Barbari. Poudaril nam je, da bo tudi šolskim potrebam Plavij zadoščeno. Na vsak način — je pripomnil — moramo najprej rešiti nujnejša vprašanja. Pri tem po se ni smela pozabiti Sv. Barbara, kjer že 50 let zahtevajo zgraditev šolskega poslopja. Tov. Pacco nam je delal, da je po njegovem mnenju miljska občina najbolj na mestu od vseh občin glede vprašanja šolskih poslopij za osnovne šole. Pri tem nam je naštel vsa Šolska poslopja, ki obstajajo v miljski občini in ki so bila prenovljena ali pa na novo zgrajena. Pri Sv. Roku obstaja novo šolsko poslopje, v Camporah je stara Šola z novo opremo, pri Sv. Kolombanu stara šola, v Božičih nova šola, pri Sv. Barbari nova šola v gradnji, na Škofijah prenovljena šola, v Plavjah stara šola z obnovljeno opremo, v Zavljah nova šola. Na koncu nam je sobesednik dejal, da obstaja v miljski občini le še problem enega ali dveh poslopij za srednje in strokovne šole. Priznati moramo, da je demokratična občinska uprava v Miljah veliko napravila za šolo v tej občini. Vidi se, da je njena skrb posvečena izobrazbi našega prebivalstva, njegovemu kulturnemu dvigu„ Miljsko prebivalstvo ima veliko zadoščenje, da ni zaman izvolilo na čelo občine predstavnike liste Frausina, ki so kos svoji težki nalogi in uresničujejo svoje volilne programe. Slovenci miljske občine so predvsem zadovoljni, da se njihove zahteve in potrebe uresničujejo in da ni med njimi in Italijani nobenega zapostavljanja, kot se dogaja v tržaški občini, ki je v rokah demokristjanov. Prav zafo Pa se je bratstvo med Slovenci in Italijani miljske občine v teh letih demokratične občinske u-prave še poglobilo in utrdilo. «Busti) (linorez) - Terčon Ilb. Eden izmed linorezov, ki so poleg drugih del učiteljiščnikov razstavljeni na šolski risarski in slikarski razstavi na tržaškem učiteljišču pri Sv. Ivanu. Razstava bo odprta do 13. t. m. Pred 10. leti nas je Jože Srebrnič zapustil Spomini iz k o n ( i n a c i j e na otoku Venlotene Včeraj, 11, junija je potekla 10, obletnica zagonetne smrti dragega u zglednega tovariša Jožeta Srebrniča. Utonil je v Soči, ko se je vračal iz Slovenske Benečije. Nihče ni še mogel popolnoma pojasniti njegove tragične smrti. Vemo samo to, da je bila njegova dosledna revolucionarnost na poti marsikateremu titovskemu voditelju, ki je že ta-■' at spravi ial NOB na Primorskem na nacionalistične pozicije, ki jih je Srebrnič ostro grajal. Tovariša Srebrniča, tega našega velikega rojaka nimano v spominu le mi, slovenski komunisti, ki smo ga poznali ali pa smo o njegovem legendarnem liku slišali praviti, marveč se ga sporni, njajo tudi vsi italijanski tovariši, ki so v njem vedno videli vzgled stare revolucionarne korenike, katera ni nikoli upognila svojega hrbta pred sovražnikom in je do zadnjega svojega življenjskega trenutka vedela dati vse za stvar socializma in delavskega razreda. Slava našemu dragemu tovarišu Jožetu Srebrniču! * * * V juliju 1943 so se Anglo-američani izkrcali na Siciliji. Tudi na malem otoku Vento-tene smo opazili, da se dogaja nekaj novega. Velike jate vojnih letal so s silnim bobnenjem letele nad otokom in buoi e živo zanimanje in komentarje internirancev. V petek, 24. in soboto 25. julija so se v zraku in povsod okrog na morju, prav v bli žini otoka, razvijali nenavadni dogodki. Mali potniški parnik ki je vzdrževal zvezo med o točjem zaliva in mestom Gae ta, je bil torpediran par mi nut, predno je pristal na našem otoku. V trenutku ga je morje pogoltnilo in z njim vse potnike, okrog petdeset oseb. Zdi se mi, da sta bili med njimi tudi žena in tašča nekega tovariša italijanskega komunista. Iz vode smo izvlekli par mrličev in, če se dobro spomnim, težko ranjenega poveljnika potopljenega parnika. Videl sem ga, ko so ga vsega obvezanega nesli na nosilih. Par metrov od našega otoka, na grebenu sv. Stefana, kjer je strašna kaznilca, ki je v preteklosti služila neapeljskim kraljem. Borboncem, in pozneje Mussoliniju za osamitev političnih obsojencev, sta padli in se razpočili dve bombi Malo po poldnevu smo z nekega griča na otoku prisostvovali mitraljiranju nacistične vojne ladje, ki se je, nizka in dolga, skušala izogniti lovu. Okrog nje so letali anglo-ame- riški bombniki kot ogromne zlonosne ptice. Izstrelki, ki so padali okrog ladje, ne da bi jo zadeli, so v visokih brizgih dvigali v zrak morsko vodo in razpenili vso gladino. Nato se je spet vse umirilo. Toda med konfiniranci je dalje vladalo razburjenje in skrb. Na otoku smo imeli namreč malo skupino nacističnih vojakov, ki so imeli med drugim tudi signalno postajo za letala. V nedeljo, 26. julija 1943 sva bila s Pepijem Srebrničem na nekem grdem, malem dvorišču. Okrog improviziranega .ognjišča, napravljenega iz neenakih kosov kamenja, se je vrtel Pepi, ki je opravljal posle kuharja. Pri tem delu si je znal na naše veliko zadovoljstvo zelo dobro pomagati. Jaz sam mu skušal, kot pod-kuhar, biti v pomoč, čeprav e sploh nisem razumel na kuharsko umetnost. Neki konfiniranci so imeli srečo, da so od časa do časa prejemali od domačih zavoje z živili. Na La način smo zbrali med Primorci, Slovenci in Italijani, precej živil in zato smo sklenili, da pripravimo dobro domačo «mineštro». To je imela biti res posebna mineštra, kajti nobene vrste živil nismo imeli dovolj, da bi pripravili za vse konfinirance zadostno količino hrane. Toda nič zato: po navadi smo vse skupaj pomešali in tako je postala mineštra še 'bolj zanimiva, čeprav se je precej oddaljevala od običajnih domačih jedi našega ljudstva. Pepi je s pravo kuharsko umetnostjo pripravljal zabelo in vse ostalo, jaz sem pa rezal čebulo, ker drugega nisem znal. čeprav mi ni manjkalo dobre volje. Naenkrat se oglasi Pepi in mi, kot vedno počasi zlogujoč besede in z običajnim dragim, nekoliko zamolklim glasom, ki je izražal vso tovariško ljubezen, pravi: «Poldo, pojdi, poišči par paradižnikov!» «Koliko? Kako?» — «Dovolj jih bo par. tudi malih». Bilo je lepo sončno jutro. V dnu duše sva bila vesela, ker bova mogla kočno ponuditi tovarišem nekaj dobre hrane. Sel sem proti spalnici tuberkuloznih. z malim vrtičem, ki so ga obdelovali konfiniranci. Vprašal sem tovariša, ki sem ga slučajno našel tam. če smem vzeti par paradižnikov za primorske tovariše. Dovolil mi je takoj. Obenem pa mi je sporočil novico, ki je LEOPOLDO GASPARINI (Nadaljevanje na IV. strani) ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga Sušenje in spravljanje sena V prejšnji številki našega lista smo omenili važnost pravočasne košnje zato, da dobimo najboljše in naj-užitnejše seno za živino in da pripomoremo k izboljšanju travnika. Danes se bomo dotaknili važnosti pravilnega sušenja in spravljanja sena. Cim ugodnejše je vreme in v čim krajšem času posušimo ter spravimo pokošeno seno, tem bolje je. Zaradi tega moramo paziti, da pokosimo, ko predvidevamo lepo, toplo in stanovitno vreme. Le ob ugodnem vremenu ohrani posušeno in spravljeno seno svojo zeleno barvo, svoj prijeten vonj, svojo okusnost in redilnost. Kljub temu, da je imel davkar Bandel v službi mnogo izterjevalcev, vendar ni mogel doseči kdove koliko. Zato je čakal na ugodni trenutek, zlasti pa na to, da bi z zvijačo prisilil uporne kmeté, da bi mu izplačali zaostale davke. Njegov gospodar pa se je med tem posvetoval s cesarsko vlado, katero je prosil za vojaško pomoč. * * * Sredi marca 17(1-3 so nekate- KMEČKI PUNTI ri kmetje s Tolminskega pripeljali na goriški trg nekaj svojih pridelkov in nekaj glav živine, zlasti drobnice. Ko so vse prodali, so nakupili precej vina, soli m žita ter se pričeli pomikati proti domu. Bandlevi hlapci so vse to o-pazovali ter o vsem sproti ob- Obglavljanje voditelje v kmečkih upornikov A veščali svojega gospodarja. Se predno so se Tolminci napotili proti Solkanu, je Bandel poslal na cesto skupino oboroženih mož, ki je prisilila kmete, da so krenili s tovori na goriški grad. Tu so kmete zaprli, blago pa zaplenili. Bandel se je že veselil velikega plena in si ves zadovoljen nad doseženo «zmago» mencal roke. Toda ta «zmaga» ga je že naslednji dan drago stala. Vest o ugrabitvi kmetov in o zaplembi njihovega blaga se je z bliskovito naglico raznesla po vsej Soški dolini in po Tolminskem. Ljudstvu je zavrela kri. Po vseh vaseh se je ljudstvo zbiralo na posvete. Punt je prihajal do pravega izraza. Od povsod so se prijavljali prostovoljci za osvoboditev ujetih kmetov. 27. marca se je napotila preko 500-glava množica proti Gorici Oborožena je bila s cepci, kosami, sekirami in koli. Po čudnem naključju je v bližini Solkana srečal množico tolminski grof Coronini. Razdraženo ljudstvo ga ni spoznalo. Ce bi ga bilo spoznalo, bi ga prav gotovo napadlo; kajti bilo je silno razdraženo. Coronini vpraša naivno, kaj se je zgodilo in kam je namenje- na tako številna množica. Ko izve, da je namenjena v Gorico zato, da osvobodi ujete kmete, jo skuša sprva zlepa pomiriti in pripraviti do tega, da bi opustila svojo namero ter se mirno vrnila proti domu; ko pa uvidi, da ne doseže ničesar in da množica odločno vztraja pri svojem sklepu, zdirja proti Gorici ter brž naznani zadevo goriškemu glavarju Strassoldu. Ta je takoj podvzel primerne ukrepe. Nemudoma se je odpravil z oddelkom deželnih brambovcev in nekaj dragonci proti uporni množici. Z njo se je srečal v bližini solkanskega pokopališča. Tudi on jo je hotel v začetku pregovoriti, naj se mirno odpravi proti domu. Zagotavljal je, da bo sam uredil vso zadevo. Toda Tolminci so bili odločni v svoji nameri in niso verjeli niti Strassoldu. Ko je uvidel, da nič ne doseže, je ukazal vojaštvu naj razprši množico. Tako je prišlo do srditega spopada, pri katerem je bil en kmet ubit, dva pahnjena v deročo Sočo, nešteto ranjenih, petindvajset zajetih, vsi ostali pa so se razbežali. Tudi te ujetnike so odvedli v zapore na goriški grad. Ko je Bandel zvedel, kaj se je vse zgodilo, se je silno prestrašil. Bal se je maščevanja, zato se je zatekel na varno za zidove goriškega gradu. Tudi ta novica se je z bliskovito naglico raznesla po vsej Soški dolini in po Tolminskem. Ze naslednjega dne so se po Gorici začeli širiti glasovi, da je na poti proti mestu preko 5,000 Tolmincev. In res, že drugi dan se je to zgodilo. Toda 'Strassold je bil že .ned tem podvzel obrambne u. krepe. Ze v zgodnjih jutranjih urah je poslal proti Solkanu veliko skupino deželnih brambovcev in nekaj dragoncev. Posadka se je že dopoldne srečala z množico, toda do spopada ni prišlo. Zgodilo se je nekaj posvem nepričakovanega. Deželni brambovci so nenadoma potegnili z ljudstvom, ki je terjalo pravico, dragonci pa so jo odkurili v Gorico. Kmalu za dragonci je prišla tudi množica skupno z brambovci v Gorico in se ustavila na «Travniku», kjer je stanoval glavar Strassold. Delegacija, ki je odšla k njemu, je zahtevala osvoboditev vseh jetnikov. Toda zaman. O tem ni hotel niti slišati. Ko pa je videl, da je zadeva zelo resna in da se z razdraženo množico ni šaliti, je tudi on zbežal na grad. Tudi tu so se na daljevala pogajanja, toda brez uspeha. Glavar je trmasto zavračal zahteve ljudstva, ljudstvo pa je terjalo pravico... (Sledi šesto nadaljevanje) M. KAPELJ Na žalost pa ni vedno mogoče posušiti in spraviti seno, ko je vreme za to primerno. Večkrat se seno zmoči in ga ne moremo hitro spraviti. V takšnem primeru se seno poslabša ne samo zaradi dežja, ki izpere iz sena mnogo redilnih snovi, ampak tudi zato, ker se z večkratnim trošenjem, obračanjem in kopičenjem odlomi od stebel, zdrobi in izgubi mnogo lističev, v katerih je veliko več redilnih snovi kot v steblih. Ko sušimo seno, moramo paziti, da ga čim manj o-bračamo in trosimo in da ga v najkrajšem času posušimo in spravimo. V primeru, da nam bi dež premočil pokošeno seno, ga je umestno posoliti s 1/4 kg soli za vsakih 100 kg sena. Paziti moramo. da nam seno ne začne plesniti. Takoj po košnji se lahko poliva po travnikih gnojnica. Tudi umetna gnojila se lahko trosijo po pravkar pokošenih travnikih. Za cvetlice Vrtnice so že večinoma od. cvetele. Odcvetele cvete porežemo sproti. Vrtnice oku-liramo na speče oko. V tem času so razne letne cvetice v najlepšem cvetju in krasijo naše vrtove. Beli limbar ali lilija in njegove barvane sovrstnice zvončnice, ostro-žniki, poletni nageljni, begonie in druge cvetice se nam kažejo v vsej svoji krasoti. Dalije moramo privezati h kolom, da jih obvarujemo pred morebitnim vetrom, ki bi jih utegnil polomiti. V tem času sejemo razne trajnice in dvoletne cvetice kakor: mačehe, potočnice, zvončke, turške nageljne in marjetice. Da pospešimo in olajšamo kalitev, moramo pokriti posejane prostore s slamo ali vrečami ali vejami. ker bo tako zemlja vedno vlažna in se bo omogočila enakomerna kalitev. Sobne rastline postavimo na prosto in jih redno zalivamo. Ako hočemo, da bodo oleandri lepo cveteli, moramo paziti, da imajo vedno dovolj vode, ker so rastline, ki ljubijo veliko vlage in sonca. AGRONOM ima jutri, v nedeljo 1J. junija ob 8,JO V KINU OB MORJU V TRSTU svoj II. izredni Občni zbor V počastitev tega važnega dogodka bodo še sledeče prireditve, na katere vabimo vse Slovence: Danes, 12. junija ob 21. uri v AVDITORJU v ul. Teatro Romano igra v J. dejanjih „V NIŽAVI" ki jo uprizori dramska skupina «Vesna» iz Sv. Križa. Jutri, v nedeljo popoldne na športnem igrišču v Skednju velika ljudska veselica z nastopom pevskih zborov iz Sv. Kriza, Elerjev, Lo-njerja-Katinare, Boljunca, Ricmanj in Trebč; baletov iz Skednja in Podlonjerja ter godbe iz Ricmanj. Ve.eHce se bodo ude.ežile tudi številne delegacije v narodnih nošah. Sledi PLES na prostem do 23,30. ,///SZMtr/r//7Sssssss/s/s/ss//rsssssz//ssss/s/sss//ss//////s///////; DELO Okrepimo ZES! Slovenski delavci so z veliko simpatijo in navdušenjem sprejeli vest o sklicanju 5. rednega kongresa Zveze enotnih sindikatov, ki bo — kot že javljeno — 27. junija. Kon- gres je bil sklican v trenutku, ko se odvijajo na mednarodnem in krajevnem pozorišču dogodki, ki še posebno za-skrbljajo slovenske delavce. Naše delovno ljudstvo se dobro zaveda resne nevarnosti razkosanja STO, zaveda se in vedno bolj občuti na svojih ramenih posledice naraščajoče gospodarske krize, ki bi jo razdelitev našega Ozemlja še bolj poglobila. Zato se slovenski delavci o-dločno zoperstavljajo mešetar-skim nameram in odklanjajo vsako rešitev, ki ni v skladu z mirovno pogodbo. Katera koli do sedaj predlagana »rešitev» bi samo še poslabšala današnji politični položaj in bi pomenila gospodarsko katastrofo za vse prebivalstvo, posebno pa za podeželje, ki bi bilo deloma odrezano od mesta. Posebno žalosten pa je položaj vaške mladine, ki jo vedno težje razmere silijo v tujino v upanju, da bo tako rešila svoj življenjski problem. In prav današnje gospodarske razmere so krive, da mora naša mladina iskati dela' in kruha v Avstraliji. 17. vi. junija otvoritev tržaškega velesej*ma 1044 razstavljalcev, od teh 350 inozemskih - Uradno prisotnih 8 držav - Po krivdi ZVU odsotni Madžarska in ČSR V četrtek 17. t. m. bo otvoritev VI. tržaškega velesejma, ki bo trajal do 4. julija. Letošnji velesejem se v glavnem ne razlikuje od prejšnjih. Blago bo razstavljeno po naslednji strukturi: sektor predmetov za gospodinjstvo, ‘barve, keramike, kristali, šivalni stroji itd; splošna mehanika; obrtništvo, avtomobili, predelovanje petroleja in gume; knjižno založništvo; kolektivne krajevne in inozemske razstave (vštevši razstavo kave); radio, televizija, foto-optika; tkanine; razstava lesa; Združene jadranske ladjedelnice (CRDA); dvokolesa in motorji; gradbeništvo. Na prostem bodo razstavljeni različni drugi proizvodi; dobršen del prostora je rezerviran živilskim proizvodom, med katerimi bo letos tudi med. Na velesejmu bo razstavljalo 1044 tvrdk, od teh 350 inozemskih. Iz gornje razporedbe razstavljalcev vidimo, da bo letošnja razstava kave potisnjena med kolektivne nacionalne razstave in ne bo imela posebnega prostora kot lansko leto, ker gre za tipično blago našega emporija. Letos je prisotnih samo 6 razstavljalcev kave, dočim jih je bilo lansko leto 17. Dejstvo je, da je pridelek kave letos nižji in zaradi tega niso imeli proizvajalci nobenih težkoč pri iskanju kupcev, ki so takoj pokupili vso razpoložljivo kavo po visokih cenah. Zato bodo letos zastopane samo Brazilija, Guatemala, Haiti, Honduras, Nicaragua in Dominikanska republika. Druga temeljna razstava, to je lesna, pa bo imela večji poudarek. Prisotni bosta Avstrija potom BundeshoLzwirtscha/ta, ki združuje 25.000 tvrdk, in Jugoslavija s svojimi lesnimi podjetji (približno 100). Uradno bodo letos zastopane na velesejmu Avstrija, Jugoslavija in šest goriomenjenih dežel, ki razstavljajo kavo. Nekatere, kot Brazilija pa bodo razstavljale tu- na velesejmu dežel, ki so velike važnosti za naš emporij. Ce je že naloga velesejma — kar tudi vsi priznavajo — da okrepi funkcijo Trsta kot tranzitnega kanala med Srednjo Evropo in prekomorskimi deželami, se ta naloga ne more izpolniti, če niso na velesejmu prisotne dežele, ki so pri tem najbolj zainteresirane. In na žalost sta tudi tokrat odsotni dve važni zaledni deželi, Češkoslovaška in Madžarska. Udeležba CSR potom privatne tvrdke je skoro brezpomembna. Pred dvema letoma je bila prisotna Madžarska s kolektivno nacionalno razstavo operativnega značaja, ki je napravila na splošno dober vtis. Ko pa sta hotela madžarski in češki minister iz Rima obiskati velesejem, jima je ZVU odbila dovoljenje za vstop v cono A. Lahko si zamišljamo, s kakšnimi kvarnimi posledicami za velesejem. Na ta način je ZVU zaprla pot do velesejma obema deželama. Naslednja leta je ZVU ostala na istem stališču in tako ne bomo imeli niti letos ma velesejmu dveh zalednih republik. To je posledica diskriminacijske gospodarske politike in sabotaže trgovine s tistim delom sveta, ki teži na Trst. Taka politika ZVU škoduje samo našemu mestu, ker imajo zaledne dežele na razpolago še druge luke, čeprav v manj priročni zemljepisni legi. To je tem težji udarec za naš velesejem in pristaniški emporij, ker so se prav v zadnjih mesecih znatno povečali trgovski odnosti dežel, ki smatrajo Trst za naravno prehodno točko svojin trgovskih poslov. Navedeni dve ljudski republiki sta navezali stike skoro z vsem sredozemskimi -tutelami, Srednjim Vzhodom, Indijo, Vzhodno Afriko in Južno Ameriko. Prisotni sta skoro na vseh tamkajšnjih velesejmih. Udeležili sta se tudi velesejmov v Milanu in Padovi. Samo v Trstu nista prisotni, ie- Razstava madžarskih znamk prav bi bila njuna udeležba ne~ ,. malega pomena. Torej že zopet di druge proizvode Potom privai- jzgubljena dna im t Hill t ! - T- .1 1- : ,, t- - -, int.nil, . nih tvrdk in krajevnih zastopnikov pa bodo razstavljale svoje proizvode: Češkoslovaška, Kanada, Turčija, Združene države Anglija, Kuba. Danska, Francija, Nemčija fiz vseh treh con), Grčija, Portugalska, Švica in Švedska. Tudi letos se na žalost postavlja boleče vprašanje odsotnosti nov udarec, ki ga je zadala VU velesejmu in tržaškemu gospodarstvu. FERDI ZIDAR SOŽALJE Sekcija E,. Curie! in pristaniške celice «25. julij izrekajo iskreno sožalje tov. Giuseppe Jelliniju ob težki izgubi ljubljenega očeta. Filateliste opozarjamo, da je bila v četrtek otvorjena nadvse zanimiva razstava madžarskih znamk. Razstavo je organiziralo Združenje za kulturne stike z Madžarsko. Razstava je prirejena na sedežu v ul. S. Nicolò 11 ter je odprta vsak dan od 17. do 20. ure do vključno srede 16. junija. Roditeljski sestanek v Podlonjerju V torek 15. t. m. ob 20. uri bo v prostorih PID «Zvezda» v Podlonjerju roditeljski sestanek staršev šoloobveznih o-trok. Prisotni bodo tudi učitelji svetoivanske šole, ki bodo spregovorili o šolskih problemih. Govoril bo tudi občinski svetovalec Franc Gombač. Vsi starši vljudno vabljeni. To so glavna in najbolj pereča vprašanja, okrog katerih se suče diskusija na predkongresnih sestankih, ki se vrstijo po vaseh in na deloviščih. Slovenski delavci se zanimajo za kongres svoje sindikalne organizacije, ker vedo, da je edina, ki v resnici ščiti vse njihove interese. Na predkongresnih sestankih se zelo poudarja, naj se tudi kongres z vso odločnostjo izjavi za spoštovanje mirovne pogodbe in naj zahteva prepoved vsega a-tomskega orožja ter naj usmeri bodočo borbo na sindikalnem polju na pereče gospodarske probleme našega ozemlja. V okviru predkongresnih priprav bo v nedeljo 20. junija ob 9. uri v kinodvorani' v Nabrežini sindikalna skupščina delavcev gradbene in kamnar-ske stroke, ki jo organizira podružnica ZES v Nabrežini. Na skupščini se bodo obravnavali problemi, ki so velike važnosti1 še posebno za delavce navedenih kategorij. Ob tej priliki bodo tudi volitve novega odbora nabrežinske sindikalne podružnice. Ze sedaj opozarjamo vse de-'avce, da se polnoštevilno ude-'ežijo skupščine, ker bo njihova prisotnost in poseg v diskusijo dragocen 'prispevek k utr. ditvi naše sindikalne organizacije. Strnimo še tesneje naše vrste okrog Zveze enotnih sindikatov in pritegnimo v naše vrste še druge delavce, da učvrstimo našo veliko sindikalno družino. Živel 5. kongres iZveze enotnih sindikatov STO! OB 10. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI Mario Maganja Dne 11. junija 1944 je padel v ljutih borbah pri Cepiču v Istri partizanski borec, major jurišnega bataljona ‘Mario Maganja, rodom iz Sv. Križa pri Trstu. Včeraj je potekala deseta obletnica junaške smrti neustrašnega borca, ki se je v vseh akcijah odlikoval po svoji hrabrosti in predanosti borbi proti nacifašističnemu okupatorju. Predno je šel v partizane, je bil Mario Maganja vseskozi aktiven na terenu. Ob razpadu Italije se je kmalu -pridružil partizanskim erlinic.m in bil vključen v jurišni bataljon, ki je nosil ime istrskega mučenika Gortana Njegovo ime hrani baše ljudstvo s hvaležnostjo in spoštovanjem v trajnem spominu. Ob deseti obletnici junaške smrti- zvestega sina našega naroda mu kličemo VEČNA SLAVA! Obvestilo za partizane Partizani, ki so že vložili prošnjo za priznanje borca v inozemstvu in niso še prejeli zadevne rešitve, naj se čim-prej zglasijo na sedežu Zveze partizanov STO, Trg Ponteros-so 6. Zveza partizanov sporoča, da se lahko zopet vlagajo prošnje za «križec za zasluge». RAZBIJAŠKI SINDIKATI PROTI DELAVSKIM INTERESOM STAVKA KOVINARJEV CRDA proti sleparskemu sporazumu Podpisani sporazum predvideva neznatno mezdno izboljšanje - Protest tržaških kovinarjev zaradi prepovedi sindikalnega zborovanja Veliko ogorčenje vlada te dni- med kovinarji CRDA zaradi sporazuma glede mezdnih izboljšanj, ki so ga podpisali razbijaški sindikati v Italijanski republiki s «Contindustrio». Podpisani sporazum je v resnici prava sleparija na škodo te stroke. Tako bi prišli do poviška pičlih 500 lir na mesec, kar, pomeni, da se hočejo delodajalci norčevati z delavci. Odločnemu nastopu kovinarjev v Tržiču, ki so proglasili protestne stavke, manifestirali po mestu, so se pridružili ludi tržaški 'kovinarji, ki so imeli v četrtek dveurno stavko. Stavkali so v ladjedelnici Sv. Marka, Sv. Roka, v Tovarni strojev in Arzenalu. Tržaški kovinarji so, razen za navedeno mezdno vprašanje, proglasili stavko tudi kot protesi zaradi prepovedi sindikalnega zborovanja s strani conskega predsedstva in kon čno v protest, ker jim ravnateljstvo CRDA noče izplačati FERRUCCIO GRATTON Konferenca trgovskem prometu Jutri bo v dvorani «Kraljiča» važna konferenca o trgovskem prometu, ki jo organizirajo tukajšnje pristaniške družbe. Pripravljalni odbor je razposlal te 'dni krajevnemu tisku in zainteresiranim krogom pismo, ki navaja posamezne točke, o katerih se bo razpravljalo na konferenci. Na vprašanjih, ki bodo prišla v diskusijo, so zainteresirani špediterji. trgovski krogi, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom, pomorske agencije, zavarovalnice, denarni zavodi, pristaniške družbe in drugi. Konferenca bo nedvomno predstavljala važen prispevek k rešitvi številnih problemov, ki se nanašajo na tržaški trgovinski promet, kar se bo dalo doseči s tesnim sodelovanjem vseh zainteresiranih krogov. Prireditve in razstave vaških in mestnih šol Uspele prireditve na Opčinah, v Borštu in Cerov-ljah - Uspela razstava učiteljiščnikov pri Sv. Ivanu Po podeželju in v mestu se vrstijo šolske prireditve in šolske razstave. BORŠT V soboto je bila prireditev, pri kateri so sodelovali učenci vseh. razredov. Podana je bila živa slika o soncu, igra «o 'veseli nalogi» in petdejanka «V Indijo Koromandijo», v kateri so nastopili učenci višjih razredov. Prireditev je lepo uspela. OPČINE Na to prireditev, ki je bila v nedeljo, je prihitelo vse polno staršev in sorodnikov učencev. Program je bil pester, skrbno izbran in zanimiv. Nastopajoči u-čenci so želi s strani občinstva obilo odobravanja, ki ni bilo prav nič pristransko, marveč je bilo res zasluženo. Zelo dobro so se odrezali učenci in učenke. I. razreda. II. razred je nastopil z recitacijami, medtem ko III. razred ni hotel zaostajati in se je postavil s petjem. Deklice II. razreda so odigrale prizor «Čarobna pišča)>, deklice IV. pa so izvedle nekaj plesov. CEROVLJE Ceroveljska šolska mladina je v nedeljo nastopila na prostem. »Ilitri se xilene kampanja za demokratičen tisk Jutri, 13. t. m. se začne šenega širjenja polagati veli- «Kampanja demokratičnega tiska», to je tiska, ki je glasnik teženj, zahtev in mišljenja delovnega ljudstva. V «mesecu tiska» se bodo tudi letos sprožile v vseh krajih mesta, okolice in vasi pobude, organizirali se bodo «prazniki tiska», preko katerih bomo upoznali z našim časopisjem nov in širši krog ljudi, ki bodo postali — če bomo znali pravilno voditi širjenje tiska — stalni bralci vsaj enega izmed naših listov. Vsako leto se ob priliki kampanje za naš tisk znatno poveča število bralcev. Zato naj si tudi letos zastavijo vsi tovariši častno nalogo, da bodo z dobro organiziranim širjenjem «Dela», «Lavoratore», «Unità» ter drugih ilustriranih revij pridobili nove in stalne bralce, ki jih tudi po zaključeni kampanji ne smemo na noben način zanemariti. V okviru kampanje za naš tisk pa je treba razen po spe- ko važnost tudi nabiranju denarnih prispevkov za demo kratičen tisk. Ne bo odveč,- če še nekrat poudarimo, da so denarni prispevki edina finančna podlaga za naš tisk, ki ga vzdržuje le delovno ljudstvo Sekcije in celice so si, kar se tiče denarnih prispevkov, že postavile svoje cilje. Na podlagi zadanih ciljev pridemo do skupne vsote 2.400.000 lir. Ni dvoma, da bodo sekcije in celice, z dobro pripravljenim načrtom za nabiranje prispevkov in mobilizacijo vseh tovarišev dosegle končni cilj. To naj bo častna naloga slehernega tovariša, ker je uspeh v akciji za denarne prispevke trdna podlaga za redno izhajanje demokratičnih listov. Skrunilci H OB «Katoliški glas» in «Demokracija» sta v prejšnji številki vabila na mašo zadušnico za «vojake OBČNI ZBOR SHPZ -Vutri. v nedeljo 13. junija bo 2. izredni občni zbor SHPZ. Vršil se bo v Kinu ob morju. To bo veličastna kulturna manifestacija, na katero opozarjamo vse tržaške Slovence. Poleg številnih delegatov iz vseh naših prosvetnih društev se bodo občnega zbora udeležili tudi številni kulturni delavci iz mesta in z dežele ter drugi zavedni Slovenci. Poleg teh pa bodo prišli na občni zbor tudi povabljeni iz S!oven. ske Koroške in z Goriškega. 2. izredni občni zbor SHPZ bo torej važen dogodek v našem prosvetnem delovanju. Pomenil bo ne samo preosnovo prosvetnega delovanja osrednje organizacije, marveč bo podal smernice tudi našim prosvetnim društvom za čim plodnejše delovanje. Prosvetna društva so že prejela navodila glede poživitve delovanja kakor tudi glede o-stalih preosnov. O vsem tem se že dalj časa razpravlja na članskih sestankih. Ob tej priliki priporočamo prosvetnim društvom, naj skr-be, da se bodo izvoljeni delegati udeležili občnega zbora. V primeru, da bi kateri izmed njih iz kakršnegakoli razloga ne mogel priti, naj ga nemudoma zamenjajo z drugim članom prosvetnega društva, Za to ni potrebno, da se ponovno skliče sestanek. Obenem priporočamo društvom, naj pravočasno izreče vabila drugim prosvetnim delovcem in zavednim narodnjakom, da se bedo . lahko udeležili občnega zbora. Igra «V nižavi» v Avditoriju V počastitev izrednega odčne-ga zbora bo danes v soboto, 12. junija ob 21 dramska družina «Vesna» iz Sv. Križa uprizorila v Avditoriju trodejanko «V nižavi». Igro režira Justo Košuta. Tisti, ki so videli premiero, ki je bila v Sv. Križu, pravijo, da je zares lepo zrežirana in tako dovršeno podana,, da se lahko kosa s poklicnim gledališčem. Vabimo k številni udeležbi. Vstopnice so na razpolago na sedežu SHPZ, trg Ponterosso, 6, II. in sicer do pričetka prireditve. in Trebč. Nastopili bodo mladi Skedenjoi in Podlonjerci s svojimi narodnimi plesi; godba iz Ricmanj pa bo priredila prijeten koncert. Na sporedu so še druge točke. Na manifestacijo v Skednju bodo prišle tudi številne delegacije prosvetnih društev, ki bodo prinesle pozdrave občnemu zboru. Zato vabimo k številni udeležbi. Za tiste pa, ki radi zasukajo pete, bo proti večeru in ,pa do 23.30 ples na prostem. Torej: Nasvidenje v Skednju! Velika ljudska veselica v Skednju Prav tako bo v počastitev občnega zbora tudi velika ljudska veselica v Skednju. Pričetek ob 16. uri. Na veselici bodo nastopili pevski zbori iz Elerjev, Lonjerja - Ratinare, Ricmanj, Boljunca, Sv. Križa Aktivnost naših prosvetnih društev V znamenju priprav na izredni občni zbor so se vršili tudi ta teden številni članski sestanki in sestanki odborov. Na njih so razpravljali predvsem o pomenu reorganizacije SHPZ, o smernicah za bodočo preureditev posameznih prosvetnih društev in o poživitvi dela v .njih. Na teh sestankih so bili izvoljeni številni delegati za občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje poročati o vseh sestankih. O njih bomo podrobneje poročali v prihodnji številki «Vestnika» glasila Prosvete, katerega prva številka je izšla v torek, 8. t m. V torek, 1. junija je bil v Gabrovcu pod predsedstvom L. Furlana članski sestanek prosvetnega društva v pripravo občnega zbora SHPZ. Jelka Gerbec je govorila o potrebi, da se prosvetno delovanje reorganizira ter tako čim \bolj razširi v naprednem duhu med naše ljudstvo, kakor tudi pripomore k obrambi narodnostnih pravic Slovencev teh krajev. Sledila je živahna diskusija. Prisotni so zlasti podčrtali potrebo, da se k prosvetnemu delovanju pritegne čim več mladine. Predlagali so, naj jih večkrat obiščejo močnejša bratska prosvetna društva, ki imajo naštudirane večje in zahtevnejše igre, ker nimajo vaščani zadostnih moči v kraju samen, da bi lahko sestavili svojo dramsko skupino, ki bi kvalitetno odgovarjala potrebi ter nudila popolno zadoščenje gledalcem. Predvsem si želijo, da bi ob novi naštudirani igri prišel gostovat «Ljudski o-der». Iznesen je bil predlog, naj se sestavi dramska skupina v z goniški občini n najboljših igralcev iz vseh sosednih vasi. Po diskusiji je bila izvoljena delegacija za občni zbor SHPZ. slovenskega domobranstva», ki je bila prejšnjo soboto v cerkvi sv. Antena Novega. Kdor je preživel težka leta zadnje vojne in prestal vse gorje, videl zverinsko mučenje partizanov, aktivistov, požgane slovenske vasi in številne druge zločine, ki so jih zagrešili nad lastnimi krvnimi brati domobranci, četniki, ustaši, bi skoro ne mogel verjeti, da se danes še najdejo ljudje, ki se. drznejo poveličevati «slovensko domobranstvo» in plačevati maše zadušnice za janičarje slovenskega naroda. Ni dvoma, da prihaja ta nesramna provokacija iz vrst ostankov te kolaboracionist iène zalege, ki se zbira okrog klerikalnega San-tinovega slovenskega .glasila in nekaterih javnih ustanov. Ti ljudje ki so ušli roki ljudske pravice, bivši domobranci, četniki, u-staši in pripadniki raznobarvnih gard, ki so zvesto služili nacistom se ne sramujejo svoje janičarske kolaboracionistične vloge. Znašli so se pač na isti liniji italijanskimi fašisti, ki se tudi od časa do časa spuminjajo svojih «Icamera-dov» z raznimi mašami zadušnica-mi, kot n. pr. pred nekaj tedni z mašo za svojega dučeja. Mislimo, da se mora vsak slovenski vernik samo zgražati nad takimi ostudnimi provokacijami proli osvobodilni borbi našega naroda in proti 99 odst. tržaških Slovencev, ki so v tej borbi sodelovali in lej borbi vse dali: življenje, svoje najdražje, svoja posestva, svoje vasi. In potem jih še pridejo izzivat razni izmečki človeške družbe, ki niso vredni, da jih zemlja nosi. Prireditev je privabila številne ljudi. Na sporedu so bile pevske, ritmične, recitacijske in dramske točke. Zelo so ugajali ritmični prizori in slike. Pohvaljen je bil tudi nastop v enodejanki «Neu-bogljivci». * * * Skoraj vsaka slovenska šola je priredila poleg prireditve tudi šolsko razstavo. Tako so bile prirejene šolske razstave v Lonje-rju-Katinai'!, v Gročani-Pesku, Dolini, PrebenegutiVTačkovlja-h, v Borštu in drugje. Druge1 šolske razstave pa bodo še organizirane. Zelo zanimiva pa je razstava, ki jo je priredilo tržako učiteljišče pri Sv. Ivanu pod vodstvom slikarja prof. Černigoja. Ta razstava bo odprta do nedelje 13. t. m. zahtevanega predujna na bodoča mezdna izboljšanja. Ravnateljstvo se namreč opira v ce-‘oti na sleparski sporazum, ki :;o ga podpisali razbijaški sindikati. V razgovoru med ravnat el j-tvem CRIDA in člani tovarniških odborov, so razen navedenih točk postavili delavski zastopniki tudi vprašanje novih naročil in spoštovanje 'sindikalnih svdboščin v tovarni. V četrtek popoldne so se stavkajoči udeležili zborovanja v Kinu ob morju, kjer so razpravljali o ojačanju borbe za dosego mezdnih izboljšanj ter o sleparskem sporazumu, ki so ga odločno zavrnili. bile 50, Carbonaro 100, Viscio-ne 50, Mien 50, Migliacci 50, Brišček 100, Driussi 50, Teselii 100, Sekc. Sv. Jakob (Franc) 1000, sedmi polog nameščencev " Acegata v dei. Broletto 10.200, Alzetta Caterina, v počastitev spomina Luigija Ga-iardo 500, sekcija Curiel 20.152 Natečaj za dijake Izšel je ..Vestnih' Vestnik s V torek je izšla prva številka obnovljene izdaje «Vestnika, glasila SHPZ. To je vsekakor razveseljiv dogodek. Novo publikacijo so ljubitelji ljudske prosvete pozdravili z velikim zadoščenjem. Našo javnost pa že sedaj opozarjamo na to, da je ta publikacija nekak uvod k redni mesečni prosvetni reviji, ki jo ima namen izdati naša prosveta v bližnji bodočnosti. Spored zaključnih prireditev Danes, 12. t. m. zvečer bo zaključna šolska prireditev v prostorih osnovne šole v Ric-manjih. Jutri, v nedeljo 13. t. m. bodo še naslednje prireditve ob zaključku šolskega leta: V Saležu ob 16. uri, kjer bo obenem razstava ročnih del ter ob 15 uri v Medji vasi. Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega leta šolsko razstavo svojih izdelkov. Otvoritev razstave bo v sredo 16. t. m. ob 10.30. Razstava bo odprta do vključno 20. t.. m., nepretrgoma od 10. do 19. ure. Mednarodni dan detinstva 30. letnica "Primorja, 27. junija bodo Prosečani praznovali 30. obletnico ustanovitve športnega društva «Primorje». Za ta važen dogodek se že sedaj marljivo pripravljajo. Izvedeli smo, da bodo izdali celo spominski album, v katerem bo poleg številnih slik proseških športnikov objavljena tudi kratka zgoao-vina društva, o tem važnem dogodku bomo obširneje pisali v eni izmed prihodnjih številk. Na vsak način pa že danes čestitamo vrlim proseškim športnikom k njihovemu jubileju ter jim želimo mnogo uspeha v njihovem udejstvovanju. V proslavo mednarodnega dneva detinstva in zaključka šolskega leta je Zveza demokratičnih žena organizirala v mestnih in podeželskih krožkih vrsto ljubkih otroških veselic. Povsod so veselice dobro uspele in navdušile malčke. Naj omenimo še posebej uspela veselice pri Magdaleni, v Sv. Križu, Miljah, Trebčah in na Pončani. Barkovljanske lene pa so razveselile otroke s prijetnim dopoldanskim sprehodom. V teku veselic so prejeli otroci slnjčice in otroški list «Pioniere». V nedeljo pa je bil predvajan v Kinu ob morju za otroke firn «Ti blaženi otroci» («Questi benedetti ragazzi»). Ob tej priliki je bila otvorjena razstava otroških risb. Tržaški malčki so se spomnili tudi sirot Mikeja in tìobbya Rosenberga, katerima so poslali veliko število prisrčnih pisemc s toplimi otroškimi voščili. ZDZ opozarja otroke, da bo zadnje dni tega meseca druga razstava otroških risb. Zato naj vsi, ki še niso poslali svojih del na prvo razstavo, pohitijo. Za Ljudski dom Za Ljudski dom so prispevali: delavci PSA 4500, tovariši iz celice «Pentirti» 1250, nabrano na konferenci tov. Vi-ialija v Kinu ob morju 8442, tov. Pezza - Indrigo 760. Breda 400, Gigante 500, Zini 1000, Ceconi 500, Zini 200, Culiat 150, Paianuzzi 200, celica že-'ezničarjev 300, Canino 200, Bassan 1000, Feruglio 100, No- uredništvo «Ljudskega koledarja» razpisuje med dijaki slovenskih srednjih Sol nagradni natečaj za najboljši izviren spis v prozi. Oblika in vsebina sta poljubna (novela, črtica, povest, pravljica, basen, prispevek iz folklore, zgodovine, arheologije itd.), poželjno pa Je, da je snov zajeta iz naših krajev, odn. iz življenja tržaških Slovencev. Prispevek naj obsega približno 3 do 5 tipkanih strani. Trije najboljši prispevki bodo objavljeni v Ljudskem koledarju 1935 ter nagrajeni s sledečimi nagradami: 1. nagrada 3.680 lir; II. nagrada 3.000 lir; m. nagrada 3.600 lir. Prispevki morajo biti poslani SHPZ — uredništvo Ljudskega koledarja, trg Pomerosso 6, 11. do vključno 31. julija t. 1. UREDNIŠTVO LJUDSKEGA KOLEDARJA Za teden --- dni Sobota, 12. — Janez ledei ja, 13. — Anton Padovans» - , i. »1 ip-k B azi li j eljek, 14. j ek, 15. — Vid J edu, 16 — Jošt (ščiip) '■'ir‘ek, 17 — Rešuje telo, Lavi 'el ek, 18. — Marko. ZGODOVINSKI DNEVI ,5. 1876 se je rodil slovenski sl kar Iva n Grohar. (7. 1882 se je rotiti G. M. Dir» trov, voditelj bolgarskega i» roda. Umrl je 2. 7. 1949. 0BN( TRST tl. SOBOTA: 14. Fau. e: F ant azil /a k'ia-v’ir in orkester - iti. Oddal r.a najmilajàe - iu. Pogovor z /e« 21. Malo za šailo - malo za red i2. Max Bruc h: Koncert za vi1 lino in orkester - 22.50 Večeri ples. NEDELJA: 8.45 Kmetijska 0 ua - 13. Glasba po željah - 1/2 Glasbeni nastop gojencev Pril" svetne matice - 20.05 Ob oble1 niči slovenskega skladatelja V siili j a Minka - 21. Verdi: «Ttf badur», opera v 4 dej. PONEDELJEK: 19. Mamica pl povedo je - 22. Književnost in 1 metnost - 22.15 Borodin: Simfonij —, Št. 2 - 23.02 Delio Joio: Suita v, m oa-leta «Na odru». °ma, TOREK: 13. Glasba po želja« a3a d' 19. Sola in vzgoja - 21. RadijSl coni oder - Anton Medved: «Stari 1 'eca mladi», igra v 4 dej. - 22.45 COfc*?** ' " i o fimor lanti: koncert za klarinet in 'kesrer. v cel SREDA: 18.40 Koncert Pial1 sta dr. Gojmira Demšarja - 1.. “c Zdravniški vedež - 20.25 Sl1 ev3ra] zenski moški zbori - 22.15 Davitelje Škerlj: Serenada za godalni orW e^e ster. ČETRTEK: 9.4ti Lj-adov: SedCc tsKih narodnih pesmi - il.yr— Oddaj,a za najmlajše - 17. SM jUgc ga venski met ivi - 19. M ama črna P* vestita - 21. Dramatizirana zg^u ,°a da - «Kameniti obraz» - 22' > ki CajikjvsKi: Serenada za godal1' ito se orkester. i, „ " PEiEK: 13. Glasba po želja*1, >loèenì 18.24 Čajkovski: Finale iz f Wu, Trst prodan certa 1 - 21. Tržaški kulturT -,— ■az'gited'i - 22. Književnost in 1 'ti [n metnost - 22.15 Iz angleških K«*Ì „t> ■ oerlnih Rvnran 'UTI F celoti 12 1 \ O (Nadaljevanje s 1. strani) namerava pristati, ker jo A-merikanci izsiljujejo. V tem trenutku je nujno potrebno, da se naša borba proti razkosanju odločno okrepi. Zato je Komunistična partija STO zahtevala takojšnje sklicanje tržaškega občinskega sveta, zato je pozvala vse stranke, naj to sklicanje zahtevajo; zato je dolinski občinski odbor izdal resolucijo proti razkosanju STO in pozval občane, naj jo podpišejo. Zato se stalno veča razburjenje in ogorčenje prebivalstva proti mešetarjem. Z enotno akcijo Slovencev in Italijanov STO bomo lahko to predstoje-čo nesrečo preprečili. Zdaj je čas, da se vsi združimo. Naš bojni klic mora biti: Bodimo enotni proti razkosanju STO in preprečimo ga! OPČINE Sobota, 12. junija: «Miren & . vek» (Un uomo icranqudl« 1°' Union film. 1 je Nedelja, 13. junija: se ponovi. ,"8. 0j V tednu se začnejo predsta* t, oib 18, zadnja ob 22. Ob nedelj*! 0 dr in praznikih začetek ob 16, zadelo n ja o-b 22. J v PROSEK A S1 Hlovar Sobota, 12. junija ob 19.30: «-|H(rt noč bo vzšlo soince) (Stanov . ’ K te sorgerà ili sode). L ^ dv< H l 3UUC ) . | « » Nedelja, 13. junija 17.30: se f*,°žila novi. « v T m Sreda, 16. junija 'ob 19.30 «St ij 1 rlirvn Hi naifruv« -i n »Pinioni L . 2 dion Dinamo» in «Blaženi ‘ troti» (Questi benedetti rV“ tegz gazzi). NABREŽINA Sojbota, 12. junija ob 20.30: m«* k*1 j? zar siki film «Ped zemlje» (t. ni« palmo di -terra). Nedelja, 13. junija ob 16. in 20.he .- ' ,se ^novi--___________ »jvnosf Sreda, 16. junija o-b 20.30: «# Susped ir ani delavci v -podjetju Modiano so ipreto sindikalne organizacije po-stavili zahtevo, da -se njihovo vprašanje razpravlja na Uradu za delo. Prizadeti delavci imajo namreč dovolj tehtnih razlogov, da se zoperstavljajo ukrepu ravnateljstva podjetja. Suspenzije z dela se lahko opravičijo samo do gotove mere. Vodstvo podjetja se namreč usmehja k še večjemu izkoriščanju zaposlene delovne sile. *** Te (£jn,j je odpotovalo iz Trsta 280 emigrantov za Avstralijo. 53 jih je odpotovalo z vlakom v Milan, od ikoder b: odo nadaljevali potovanje z letalom, dočim se jih bo 227 vkrcalo na parnik v Genovi. *** Prejšnji četrite-k je bila v tržaškem ‘pristanišču svečana otvoritev nov-e stolne pomorske proge R e)kia-T r s-t-H o n g-ko n g, ki jo oskrblja paro,plovna družba «Ju-golinija». * * * Kulturni festival v Miljah V okviru festivala, organiziranega na čast Goldoniju, je bila v sredo zvečer na trgu Marconi v Miljah prva predstava znane Goldonijeve komedije «Lažnivec». Za veliko kulturno manifestacijo, ki ji je dala pobudo naša demokratična občinska uprava, je vladalo že precej časa veliko zanimanje in pričakovanje. Lahko rečemo, da ljubitelji o-drske umetnosti, ki so prihiteli na prvo predstavo benečanske dramske skupine Cesara naseggia, niso ostali razočarani. Podajanje poedinih vlog je bilo vseskozi na dovršeni umetniški višini. Komedija je zelo navdušila občinstvo, ki ni Stedilo z aplavzi. Danes in jutri pa bo skupina Baseggia podala isto tako na prostem drugo znano Goldonijevo delo «Primorske zdrahe». Prejšnji petek je umrla v tržaški bolnici Anna Oltani-Visi-n- in. Dan prej se je ponesrečila in si pri -padcu zlomila desni kolk. *** Pni kopanju nekega jarka na Istrski cesti sta se v ponedeljek ponesrečila 52-let ni Franc Ipavec iz ul. To-tii in SOtietni Pietro Ghirotto iz Domus Civica. Ko sta s-e nahajala v jarku, se je vsula zemlja. Ob-a sta odnesla precejšnje pošk-odlbe. Ipavec bo okreval v 30 -do 60 dneh, Ghirot-i.o pa v 40 dneh. 17-1 et ni -Ma-rio No n ino iz ul. Medla je v ponedeljek z-v-eč-er podrl na ;trgu Oberdan z Vespo 72-letno Emo Cereser por. Princ iz ul. S. A-nastasio, ki si je pri padcu zlomila nosno kost, ramo in desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico z avtom RK. Ge ne nastopijo komplikacije, bo okrevala v kakih 70 dneh. Mladoletni vozač ni Imel šoferskega dovoljenja. *** S precej visokega zidu j'e v torek pad-eil 6-letni Zdenko Majcen iz ul. Verm-ellis. V bolnici so zdravniki ugotovili, da ima verjetno prebito lobanjo. Njegovo stanje je resno. *!* Pri delu na velesejmu, sta se v torek težko -ponesrečila -dva elektrieista, 24-leitmi Francesco Gallo iz ul. Verger io 12 in 2 8-1 e,t-ni Luigi Santorani iz Salita di Gretta 4. Stala sta ma visoki lestvi in, pritrjevala električno napravo, 'ko se je lestev 'nenadoma zamajala in 'nesrečna delav« a sta padla z višine kakih 6 metrov. Oba sta odnesla težje poškodbe, ozdravljive v 50 do 80 dneh. Isti dan se je pri razkla- danju lesa ponesrečil v novem pristanišču 35-letni Bruno Berlocchi s trg,a Giarizzole 11. Padel j-e s kamjona lin si zlomil desno zapestje. Z avtom RK so ga prepeljali! v bolnico, kjer je bil spr-ejet na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v enem mesecu. *** V torek se je ponesrečil na delu t-u-di 41-leni Pietro Ste-fameila iz Cerovelj 35, ki je padel s 3 m visokega zidu. V splošni bolnici so mu mudili prvo pomoč in ga nato poslali domov; odnesel je n-amireč ile lažje poškodbe. *** V sre,do je nelki delavec našel v parku vile Necker v papir zavito truplo novorojenčka. Policija j'e uvedla -preiskavo. * * * V dneh od 2. do 9. junija se je v tržaški občini rodilo 63 o-trok in 2 -mrtvorojena, u-mrto je 43 oseb, porok je bilo 59. Begi iz Jugoslavije V sredo 9. t. m. je pribežalo v pičlih 6 urah iz Jugoslavije na naše področje kar 17 državljanov (11 moških in 6 žena). Na žalost pa beleži kronika tega meseca še celo vrsto begov izpod Titovega režima. Od 1. do 9. junija je poiskalo zatočišče v coni A skupno 42 jugoslovanskih državljanov in sicer 31 moških in 9 žensk, od teh 2 mladi dekleti. Res tragična statistika, ki bi jo zaman iskali na straneh «Primorskega dnevnika». a sre dir Vm : Aank bi 1 ■ša» lfu *ga žačel za zob» (Occhio -per occniV’ m Umiversal film. , kd« • Četrtek, 17. junija ob 16. in 20J L,* J’ se pc-novi. |, "Go DOLINA C“c Sobota, 12. junija ob 20.30: «PNljU nota usode» (La valle del <* v, slino). *’4s, t Nedelja, 13. junija ob 18.30: ponovi. Torek, 15. jun-ijia ob 20.30: «T\ derhorn». Metro film. Sreda, 16. junija ob 20.30 se Tf brani novi. l)vi,.ni Četrtek, 17. junija o-b 18.30: L Ul> < ponovi. 0 pra' Nušk ^ši -5 inte k, katei st- ipulili na Srečni (Nadaljevanje s 3. strani) k, a*i n n Ital bila več vredna kot vsi P* ' Bi radižniki. Slišal je. da je W\ Mussolinijeva vlada padla. mali vasici na otoku je neK ste testenin, koruzno moko. A 1 n belo moko in ne vem 1 kaj vse. Tudi mene je pogr' . bilo, da sem mu začel vn* Se podajati, kar mi- je -prišlo pj roko. Se danes vidim Jož* Ar“a Srebrniča, mirnega, z vedi'1 tj v nasmeškom v očeh, kako P1 L 0:10 če v kotel vse naše zaloge. In Vo Od dogodkov tistega dne : 6v ,ns^ ne spominjam ničesar drug Ig, *ezi ga- jedli mineštro, ki je mor* Im: biti gosta, kot polenta. Sa*' te- tega se spominjam, da smo popoldne zbrali v neki ulic'1 ly6)) v vasi in pod oknom neke •' : j ' -še poslušali, kako je Badoglj, va vlada po radiu spor' oca"!; «Vojna se nadaljuje..». RUDOLF BLAZÌ'c~‘(Bìagi> Al Ita] 7dlrt7n i&iurv mTVITT A w ‘ Kvei Odgovorni urednik , skc M ju 3tbuni broti S sovi naših tovarišev, ki so prl ^anj v to btku btoč» 'Užnij M ;ami a, 'Mo- 'Ved vans Založništvo «DELA» , 81iip LB, Tiska tip. RIVA, Torrebianca Im Dovoljenje AIS lu- a*n' 1 tori ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgub* našega nepozabnega ALDA se najtopleje zahvaljujemo. (Posebno zahvalo smo dolž*1’ ta vsem vaščanom Lonjerja in Ratinare, vsej mladini ob^ vasi. pevcem, godbi, darovalcem cvetja, Oskarju Kjudi'11 in Karlu Čoku za žalostinke v cerkvi. Lonjer, 9. junija 1954. Družina COK te* »nji k° % ;ž Retiti k>*li «boi K Cv ir »o.jbg i't°v n rtVn V L0vati