proletakec je delavski list ZA MISLECE ČITATELjE Glasilo Jugoslovanske Socialisdcne Zveze in Prosvetne Miiitc official organ cf j, s. f. ani) its educational bureau ST.—NO. 1860. Latere M »«MU cUn m« 11«. DM. I, 1*1. •» Ik* pm* d»*«* w^f Um Act •< tw|»u «I Marek I. I«. CHICAGO 23, ILL., 22. SEPTEMBRA (September 22), 1M? PublUh#<1 We0kly at 2801 8. Uwnd.lt Ave. LETO—VOL. XXXVIII. ¿SL1* '* ¿L v L a ITALIJA SE JE PODALA, * valic t «mu smo v vojni s nje no um« zaradi nemikih ¿al. ki jo branijo, ampak tudi radi toga. kar kralj in Blatilo • tvojo prodajo nista imeU pod kontrolo njnno armado, ki jo «tola «krog tri milijono dobro oboroženih m oš, brakono precej voi. Nemcev ni hotela izgnati ia tvojo desele nogo jo jo propnttila tkoro bre« odpora Hitler-javim četam. Kralj in Badoglio pa sta pobegnila ia njnnega Rima pod aaie varstvo. Na gornji »liki jo »kapina gladnih italijanskih vojakov, ki »o »a prodali ameriški invaaijaki armadi ¿in to jo oglodali, v nadi, da dobo od nje saižito in hrano. Dogodki v Italiji drugačni kot se jih je pričakovalo CHURCHILL0VA BOJAZEN 0 "BREZVLADJU KRITIKI V ANGLIJI IN V AMERIKI ŽELE POJASNIL. — KDO JE KRIV, DA "DUČE" NI BIL POSLAN NA VARNO V AFRIKO? Ne le Francozi, tudi Grki in Jugoslavija so biii prezrti v premir|u z Italijo V prejšnji številki smo omenili nejevoljo Francozov, ker v»h, kat«re .ta omenjena iz-me borbe na življenje m smrt za zaveznike zgolj na sovjetski armadi. {Unijo čevljarjev CIO zmagala nad AFL V tovarnah velike Florsheim Shoe Co. v Chicagu je delavstvo imelo vsled medsebojnega spora odločiti, ali naj ga zastopa CIO ali AFL. 1,022 jih je glasovalo za CIO in 804 za A. F. «f L. Dogodki v Italiji so se v zadnjih par tednih razvijali v marsičem drugače kQt pa so nam mnogi prerokovali, da se bodo. Zato jih sedaj razlagajo %ia vse sorte načine. Eni dokazujejo, da gre vse po načrtu kot si ga je zavezniško poveljstvo začrtalo, a drugi pa, da so bile storjene v kalkulacijah napake, kakršnim se bi bilo lahko ogniti. Spremembe v dveh mesecih Taktika zaveznikov je bila privabiti Italijo v sklenitev premirja in v ta namen so se vršila s kraljem in njegovimi zaupniki za Mus®olinijevim hrbtom tajna pogajanja od kar je Italija izgubMa vojno v Afriki. Bila to zaključena 3. septembra, dne 8. septembra pa je Badoglio po radiu in v tisku oznanil sklenitev premirja in pozval italijansko armado in mornarico, da naj prenehati z bojem proti zavezniški armadi, postavi pa naj se v boj proti leomurkoli drugemu, ki bi ogrožal deželo. V mislih je imel Nemce. Italijan- skim poveljnikom so bila dana navodila, da naj jih izženejo. če bi bili to storili, bi zavezni-ki mogli okupirati savojsko monarhijo brez boja. Tako pa so Nemce izgnali le z otoka Sardinija. Sovjetske zmage na vzhodni fronti in prodiranje zaveznikov v Italiji Zoposlenost pojema Delavska tajnica France« Perkina pravi v poročilu z dne 11. sept., da je bilo meseca avgusta v vseh obratih, izven kmetij, uposlenih 88,298,000 delavcev, ali 88,000 manj kot meseca julija. A v splošnem delavcev vendarle povsod pri manj kuje. V manj kot enem letu je sovjetska armada napredovala od Stailingrada proti zapadu v silovitih spopadih z nemško armado 670 imilj. Njeno prodiranje se vzlic prihajanju neugodnega jesenskega vremena nadaljuje. Minuli teden je rdeča arma- ^ . ... 4 . .. . ,da okupirala nadaljnih 1,107 Dne 25. julija sta kralj in vafti tpgov in me< med njimi K r as n ograd, Lubinj, Prrjatin, Priluki itd. Fronta, na kateri se vrši ofenziva rdeče armade Badoglio, z njunimi pomočniki, odstavila Mussolmija in ma poslal^. v jetni&vo. Poročevalec čikaških Daily News Victor Gordon Lenox v Londonu pravi v svojem listu z dne 18. septembra, da so imeli Nemci v Času zavrženja Mussolinija v (Nadaljevanje na 5. strani.) nepretrgoma od 12. julija to leto, j* dolga 700 milj. Radio komentator Gabriel Heatter in mnogi drugi tolmačijo v listih in po radiu, da je uspehe sovjetske ofenzive o- mogoeila zavezniška v Italijo, kar je deloma res. Toda isti komentatorji, ki hočejo omalovaiiti silo ruske o-fenzive, pozabljajo, da meseca julija v Italiji ni bilo več kot tri nemške divizije, in Rusi, ki o zapadni fronti nekaj vedo, trdijo, da Nemci na vzhodnem boji&u še niso znižali števila svojih divizij* Nao-bratno pa «zavezniški krogi menijo, da jih je bilo nekaj že poslanih v Italijo in morda tudi v Francijo. * Naj bo že tako ali tako, uspehi rdeče armade v tem poletju so tolikšni, da jih ni mogoče podcenjevati. Tudi v Italiji se prodiranje Angleški ujetniki v Italiji invazija} V času, ko sta Badoglio «in kralj podpisala premirje z An igilijo in Zed. državami, je bild v Italiji otorog 59,000 angleških ujetnikov. Le kar jih je bilo v Siciliji, so ie oproščeni. dala, ne pa po govoricah, katere širijo njuni sovražniki z namenom, da otežkočajo boj za osvoboditev, kateremu je Msrodni a nt ¡fašistični svet posvetil vse svoje moči. Izjava tega sveta, ki bi bila že objavljena, če ne bi bilo zadržkov, izvirajočih iz dejstva, da je treba tednikom dati priliko, da objavijo SANSove publikacije sočasno z dnevniki, pa bo v kratkem objavljena, peve tako jasno, da je vsak dvom izključen, da obsega rodoljube brez razlike strank, vere in narodnosti, ki se hočejo boriti za osvoboditev. - , Izrecno naglaša ta svet nedotakljivost privatne lastnine in prepušča vse socialne, politične in druge važne izpre-membe poslancem, ki bodo iz- (Nadaljevanje na 3. strani.) ce. Pač pa je naglašena demokracija tako odločno, da morejo le njeni sovražniki podtikati Svetu kaj drugega. izjavo, ki je znana zaveznikom, sta podpisala dr. Ivan Ri-bar, predsednik sveta in "Tito" (Josip Brož' vrhovni poveljnik Osvobodilne vojske ali "partizanov". To je podpisani pravil na se-ii in to je resnica, le da je cfo-dal, da zaslužijo tisti, ki se že dve leti dejansko bore in so žrtvovali že toliko svojih življenj za osvoboditev domovine, vsaj nase moralno priznanje. Mislim, da tudi to ni neresnica. Gospoda pozivatelja omenjata nekatera spise brata Adajni-ča in stavljata na podlagi tega nekatere radikalne zahteve. Omeniti je treba, da je Adamič pisatelj in kar je izšlo v Jugoslaviji in Harperjevi reviji, je napisal kot tak. Kdor misli, da kaj ni bilo prav, lahko polemizira z njim, SANS pa ne mere izvajati nobene cenzure, katere ne izvaja niti ameriška vlada. Podpisani ni našel v nobenem spisu, na katere se sklicujeta gospoda pozivnika, ničesar, kar bi potrjevalo trditev, da "gladi pot za pohod komunizma v starem kraju ka-kot tudi med nami v Ameriki." Pač pa hoče pokazati, do kakšnih obžalovanja vrednih dogodkov je prišlo in tako rekoč moralo priti po krivdi tistih, ki hočejo, da bi bil. v Ju-slaviji kaos in bi se po vojni vrnila v deželo nekdanja dik- antrle^kih, ameriških in kanadskih čet nadaljuje. Nemškemu naporu pri Salernu se ni posrečilo pognati ameriške Čete nazaj na morje. Z otoka Sardinija pa so pognale Nemce italijanske čete. V severni Italiji divja nov fašistični teror proti onim, ki so ob nastopu Badoglijeve vlade demonstrirali za mir, zahtevali svobodo in rušili fašistične urade. Program unij C. L O- v njihovi politični taktiki Naročnikom, ki jim je naročnina Unije CIO so se v zadnjih nekaj mesecih 'ie prilično pripravile poseči v volilno kampanjo letos in prihodnje leto veliko bolj izrazito kot pa so se ameriške delavske unij* se kdaj prej. Storile pa so napiN ko, da vzlic temu nadaljujejo po tirih stare Gompersove politične metode, ki je imela a» geslo, naj se "prijatelje delavstva nagradi in nasprotnike delavstva pa kaznuje". Načelnik odbora politične akcije unij CIO je Sidney Hill vah s progresivci, ako hočemo izvojevati tudi mir in ohraniti socialna pridobitve ameriškemu ljudstvu. Priporočal je, da naj se v volilnem boju bolj o-sredotočimo v agitaciji za tiste kandidate, ki so se izkazali za neomahljive podpornike predsednika Roosevelta tn ki imajo aa sabo dober "delavski rekord", to je, da se niso ude j» •tvovali v prot»delavskih bojih. HUhnan, ¡ki je bal včasi oglašan za socialista in potem za ko* munista, in" ki je v pomoč Sovjetski uniji precej storil v dneh ko je podpore najbolj po- nik CIO Philip Murray, ki je obrazložil, da bo socialni program dnevnega reda na prihodnji konvenciji CIO novembra ▼ Philadelphiji b oval sledeče zahteve t 1. Popolna zaposlitev vseh delavcev. 2. Kontrola nad cenami življenjskih potrebščin. 3. Obdavčenje na temelju zmožnosti plačevanja. 4. Povojna preureditev in- fffc ' men, predsednik ACWA. Na POtckla konferenci zastopnikov unij 7 CIO za politično akcijo, ki se trebovala, zastopa sedaj torej Te dni je bil razposlan opo- je je udeležilo okrog 100 oseb zelo rahel prc«ram. Ni za sa- min onim, ki jim js naročnina i* Illinoisa, Indiane In Wiacon- mostojno politično akcijo, niti potekla. Prosimo jih, da naj jo sina nedavno v, Chicagu, je ne za kaj drugega v socialnih čimprej poravnajo, in če mo- Hillman poudarjal reakcionar- geče pošljejo tudi kako novo. ni značaj sedanjega zveznega ¿[t[ ^.............. _ _____kongresa in nujnost, da se ga ssssaaaaaaasssasaassasaaaa nadomesti V prihodnjih vol it - vprašanjih, kot za podpiranje predsednika Roosevelta. Dne 13. septembra pa je v cialnim zlom v sedanji dobi kapitalistični ekonomski red, s svojimi imperialističnimi stremljenji in neutešenim pohlepom po izkoriščanju indu-»strialnega proletariata. V takem sistemu morejo delavci živeti udobno Is v najbogatejših kapitalističnih deželah, a še to Ia kadar so v "periodah proaperitete", v krizah pa se znajdejo tisoči in stotiso-či v enaki bedi kot jo trpe delavci v onih deželah, ki so go-močnejšim podlo duttrije v ljudsko korist. 6 Svetovni red po vojni, ki spodarsko naj se ga zgradi s stališča za- žne. kona in člevečanskih pravic. Angleška delavska stranka Ne HUlman, ne Murray, se priznava to dejstvo in l e t a r e c 2301 S. LawndaJe Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 . Turški tisk smatra, da se ta vojna vrsi le za nadvlado nad svetom Moskovski časopis "Vojna in delavski razred" je udaril nedavno po Turčiji, češ, ako ne bi ona igrala svoje hinavske vloge nevtralnosti, bi bila vojna že končana, ali pa je sploh ne bi bilo, če bi se Hitler ne zavedal, da je povsem varen kar se Turčije tiče. Turški tisk je odgovoril skoro provokativno. Na primer, en časopis je zalučil Rusiji očitek, da je ona kriva te vojne, ker je sklenila pakt s Hitlerjem, namesto da bi se oprla ob združene narode, kateri ji sedaj pomagajo. Propaganda turške vlade je v minulih tednih na sovjetske očitke vsa usmerjena v dokazovanjih, da če kdo, je baš Moskva tista vžigalica, ki je dala Hitlerju pobudo za napad na Poljsko in s tem za pričetek vojne, ki se je povsem drugače razvila kakor pa so pričakovali magnati v Berlinu in arhitekti v Kremlinu. Turški časopis Tan, ki izhaja v Istanbulu (Carigradu) in je smatran za enega izmed najbližjih smernicam turške vlade, pravi v izdaji z dne 25. avgusta, v odgovor časopisju v zavezniških deželah, da so očitki napram Turčiji, ki je sicer zaveznica Anglije in bi morala biti že v vojni na njeni strani, če se bi držala pogodbe, neosnovani. Kajti, kakof poudarja omenjeni časopis, naloga Turčije ni, da bi se spuščala v žerjavico za druge, pač pa, da ščiti sebe in ob enem -uravnava svojo vna-njo politiko na tak način, da bo splošnosti v prid. Rusiji pa je nedavno nek drug časopis znova zalučil, da če bi hotela vojno preprečiti, čemu ni rajše sklenila zveze z Anglijo namesto z Nemčijo? Turčija se ima Sovjetski uniji največ zahvaliti, da se je otela pred napadi Anglije in rešila vse kar je mogla izpod režima njenih sultanov. Uspela je dobro in Rusija jo je podpirala, kot je pač običaj, ne toliko da Turčiji pomaga, s katero itak ni bila pod carji nikdar v prijateljstvu, pač pa, da s podpiranjem naslednice otomanskega casarstva oslabi vlogo Anglije v Sredozemlju. v Ko je Rusija v teh naporih uspela, se je Anglija premislila in pričela ona flirtati z novodobno Turčijo. Grki jo niso mogli premagati, Rusija pa ji je bila v stanju nuditi zgolj politično pomoč. Angleži so stvar preudarili in ponudili Turčiji zvezo in pa gospodarsko podporo. Turčija je vzela oboje, vrnila pa nič. Po mnenju turškega lista Tan v Istanbulu, ki sme pisati edino po vladnih navodilih, se ta vojna vrši v tekmovanju vlad za nadvlado nad svetom. Zato je nastala in v tak namen bo tudi končana. To je zanimivo zato, ker se tudi v Turčiji precej poudarjajo demokratična načela. A vlada sama pa je že na kak način namignila urednikom turškega časopisja, kako naj razlagajo vojno ne samo svojim čita/teljem neigo tudi ostalemu «vetu. Turki imajo v teh tolmačenjih veliko opore, bodisi v osiščnih kakor tudi v zavezniških deželah. Ako Tan trdi, da je to zgolj vojna v tekmi velesil, katera izmed njih naj zavlada nad svetom, za dokaze pač ni v zadregi. Sedanji družabni red je še vedno zgrajen na imperializmu in kapitalizmu in je naravno, da kot tak ne zastopa idealističnih smotrov, ne človečanstva. Na primer, predlogi za trajno zvezo Zed in jenih držav z Veliko Britanijo, ki naj bi nadomestila ligo narodov in prevzela odgovornost za red in mir po avetu, je nekaj, o čemer je vredno premišljati. Osiščnim deželam pa se zdi to prav prikladno sredstvo v propagandi proti ambicijam "anglosaške pluto» k rac i je". V Zed. državah jih je veliko, ki nasprotujejo načrtu za trajno militaristično zvezo med Washingtonofn in Londonom. Večinoma so to bjtši izolacionisti in pa stari tradicijski sovražniki Anglije. Pa je vendar Winston Churchill dobil s svojim Nasvetom za spojitev trajnih zvez anglosaškega Sveta, ko je bil po končani konferenci v Quebecu uveden v univerzo Harvard, v ameriški javnosti sijajno oporo. Atlantski čarter in proglas štirih svobodščin se smatra sedaj zgolj za propagandna sredstva. Kajti nobenemu narodu n"i ničesar določno obljubljenega, kaj se z njim namerava po vojni, in Turčija, ki je dokajšnje središče diplomatskih intrig, ve, kaj se godi okrog nje in še dalje po avettr. Ako pride do popolne zveze Anglije in Zed. držav, kakor je med drugimi predlagal ne samo Churchill pač pa tudi new-yorški republikanski governer Dewey, pa neposredno Wendell Willkie, in pa drugi, ki soglašajo z vnanjo politiko predsednika Roosevelta, kakšen in čegav bo svet, ko mine ta vojna in bo sklenjen mtr? Turčija meni, da ga bosta varovali Velika Britanija in Zed. države, in da bo svet pod njuno kontrolo, dokler bo, namreč, do časa, ko se prične tretja svetovna vojna. PtH-IAKl SI MORAJO KOPATI GROBOVE, pas oboo poljski Zid j«, kadar jih «eatapo obsodi v «mrt in «i te delati nadlogo, de bi aa kopanj« jam e »»rt obsojoaim drago aajoaial. Gornje jo «lika ia Poljske, kjer naciji aa debel* trobijo Poljoko i» poljsko Zid«. Sedaj se te« kraj«« bliša rdeta armada. nc.Čo Ali sta Churchill in Roosevelt na njunih sestankih dovolj preudarna, da nas privedeta v pravičen mir? Aaf loški socialisti**! teoretik Ha-rold Laski so jo r ¿asa to vojao are-I javil • svojimi razpravami o povojnih ia pa tudi o »odobntk problomik. C ««nitka agoncija ONA (Overaese N«ws Afoacjr) jo objavila spi«, s na-• lovom "O »peresoma v bistmoib vprašanjih", napisal Harold J. Laiki, ki sa slmoii O SPORAZUMU V BISTVENIH VPRAŠANJIH Napisal Harold J. Laski /fttftte v Veliki Britaniji ne dvomi o važnosti mednarodnih konferenc, kot na primer one, ki se je vršila v Quebeou, pač pa je najti mnogo razočaranja zaradi neuspeha v dveh pogledih, prvič d A se sestavi organizacijo zedlnjenih narodov ca politične razprave in drugič v pogledu resničnega in odkritosrčnega sporazuma a Sovjetsko unijo. Obe vprašanji sta važni in vznemirljivi. V prvem je preveč razlefcito videti nekakšno vrhovno vodstvo Velike Britanije in A merike, ki vlada nad pomožnimi silami kot so Francija, Poljska in Nizozemska, Belgija in Cehoslovaška, katere zvedo, kaj se godi šele kadar je sklep že storjen. Pred par tedni mi je zelo upoštevan Francoz izjavil, da je trpka zavest biti država tretjega reda, a še hujše in še bolj gren-ko je to, da je treba to slišati na novo vsakokrat, kadar se srečata premier Churchill in predsednik. Roosevelt. Silno važna in usodepolna zadeva pa je vsak spor med Veliko Britanijo m Ameriko ter Sovjetsko unijo. Važnosti tega vprašanja nikakor ne smemo pczabljati. Ne bom trdil, da vem, dali so zahteve teh rukdrih vojaških voditeljev u-pravičene v pogledu časa m obsega, oač pa v«m, da tudi največja in najbolj popoln* Zmaga n t bo pripomogla k trajnemu miru več kot naša popolna Zmaga v letu 1918, ako ne pridemo do popolnega sporazuma v vseh bistvenih vprašanjih. ; Nesmiselno bi biko prikriva- ti dejstvo, da je nastal med nami in Sovjetsko unijo širok prepad. Karkoli poskušamo z razlaganjem odpoklica Litvi-nova in Maiskega, ne more spremeniti dejstva, da sta bila v Wayhingtonu m Londonu nadomeščena z diplomati manjše slave — in to brez vsakega dvoma pomeni, da Stalinu mirovni načrti Churchilla in Roo-sevelta niso po &odu. Organizacija svobodnega nemškega komiteja v i Moskvi in propaganda, katero sme ta moskovski komite Širiti je tudi dokaz za to, da je Sovjetska unija s popolno jasnostjo in premišljeno odšla na drugačna pota in v drugo smer, ki nima ničesar skupnega z anglo-amerskimi 'Allied Military Government'. Odločni povdarek, s katerim je Moskva nag-lasila, da ni bila povabljena v Quebec, Je bil najbrž v teh zadnjih dneh edina svetla tzvezda upanja na temnem Hitlerjevem nebu. Nikdar ne bomo zadosti ponavljali, da nam more garantirati trajen mir le popolen sporazum med tremi velikimi velesilami. Danes je 'jasno, da ta sporazum še ni dosežen. Brez dvoma, težkoče tega sporazuma so deloma v tem, da so sovjetski voditelji mnenja, da bi morali mi pospešiti svoje ofenzivne načrte. V kolikor je to upravičeno, o tem ne morejo soditi ljudje, ki niso strokovnjaki. Le to smemo reči — zaradi strašnega bremena, ki leži na ramah Rusije — da ne smemo zakasniti nifti za trenoteik naše pomoine akcije, kadar bo mogoča. Moštvo oboroženih sil v Veliki Britaniji se tega zaveda z vso jasnostjo. Od časa do časa se pojavi pred nami neprijeten spomin na govor Lorda Brabaizona — vprašujemo se, dali se v Londonu fn Washington*! še vedno nahajajo ljudje, ki tafco mislijo. (Lord Brabazon je bil minister za letalstvo fn je dejad, da upa, da bosta Rusija in Nemčija obe izkrvaveli.) Sem in tja slišimo tudi o nasprot- Riisija je sedaj edina zavezniška velesila, ki se boji take nadvlade, pa skozi svoj nemški odbor v Moskvi ponuja .Nemčiji ohmnitev nemške armade in pa jamčenje ohranitve nemške federacije kitfcršna je sedaj, seveda brez priropanih teritorijev,4 Sovjetska unija se nič ne ogreva biti zaprta še bolj kakor j« bila doslej pod ogromno sik) anglo-ameriške zveze, ki bi kontrolirala vsa morja in s tem vse svetovne trge. US8R je nicer po površini izredno velika dežela, enako po prebivalstvu, toda Je zajeta v jezerska morja in si želi, da po tej vojni ne bo več ujetnica v svojih' vodah in na svoji zemlji. stvu velikih industrialcev napram Sovjetski uniji in imamo neprijeten občutek, da bodo morda vplivali na visokem mestu na bodočo strategijo. Največje važnosti za nas je, da ne pozabimo, da se je v letih od 1917 do 1941 rodilo na Ru&kem globoko nezaupanje do kapitalističnih držav in da je to nezaupanje treba odstraniti. Jasno pa je, da to nezaupanje na polju vojaške strategije še vedno obstoja. Deloma, in po mojem mišljenju celo največ pa je kriva tega nesporazumi jenja neenakost v mišljenju giede povojne ureditve sveta, vladajočeip v Moskvi, ter v Londonu m Washingtonu. Nikakor ne bom trdil, da bi morali kar kratko in malo sprejeti moskovski načrt za povojni svet Možnost in tudi potreba za razgovore in za sporaizum sta neoporečni. Jasno pa je tudi, da ne moremo upati, da bomo mogli po porazu osišča nemoteno začeti zopet staro življenje. Trenotno sta Velika Britanija in Amerika najbrže prepričani, da bodo evropski problemi razrešeni v trenotku, ko bodo padli vsi predstavniki fašizma in nacizma. Jasno pa je, da Sovjetska unija o njihovem padcu prav nič ne dvomi in smatra, da se bodo težkoče teh evropskih problemov takrat šele začele. V tajinstveni al kemiji internacionalne «politike je sporazum in sporazumno mišljenje o bistvenih vprašanjih prvi predpogoj miru. Nikakor nisem prepričan, da predsednik Roosevelt in premier Churchill popolnoma razumeta kaj pomeni Sovjetsika unija, oziroma kako velik je vpliv ruske revolucije na povprečnega, malega Človeka iz naroda v Evropi n* v Aziji. To svoje mnenje izražam k največjim spoštovanjem, a povedati ga moram, ker Je po trebno. Prijel je čas za to, da se vsi trije veliki voditelji se-stanejo. Treba je, da dru-g drugemu povedo kaj mislijo, In sicer ne z ono retoriko priznanja in občudovanja, ki je prelahka in nezanesljiva, temveč c odkritosrčnimi besedami, tako da bodo mogli prfti do sporazuma in do odločitev; ameriški izo-lacio! izem in francosko-amgle-ški nesporaizum je omog-oičil Hitlerju, da se dvigne ki »raste. Te zmote rte smemo še enkrat napraviti. Ako se to zgodi na novo, bi bil to zares konec civiliziranega življenja. TO IN ONO IZ METROPOLE Cleveland, O. — Pred nekaj tedni, to j^ še pred mojimi počitnicami, sem se vrgel v vrtinec za nabiranje oglasov v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja. Omenil sem že, da sem to delo prevzel, ker ni bilo drugega, ki bi ga hotel ali utegnil vzeti. Nelcdo mora, ali ne?, sem si rekel, in se ktil te naloge. Že začetek je bil prav dober. Kot je bilo omenjeno v Projetarcu pred 14 dnevi, sem že do takrat dobil 24 ogilasov. A to me ni zadovoljilo. Treba j£ z delom naprej, sem si mislil, ali kakor bi rekel naš stari šaljivec Rudolf Skala v Waukeganu, 111., "saprabolt, turška sablja, odnehati ne smemo!" Pa sem si zabeležil nadalj-i na imena drugih rojakov, da jih obiščem. A ta dopis velja le glede onih, ki sem jih videl do 9. septembra. O drugih poročam pozneje. Nekateri izmed določencev za nadaljne obiske so mi oglase za gotovo obljubili, razen če bi šli prej iz biznisa. Marsikdo ga v teh časih pusti in vzroki so znani. Torej ko sem pisal ta dopis, sem prvi del ofenzive v prid Koledarja in tudi Proletarca dokončal in si risal načrte za nadaljna prodiranja, kakor to delajo Rusi, katerim vsa Čast in priznanje! Glede *copakov" v tiskovni sklad lista je bilo o treh prispe vatel jih že omenjeno v prejšnjem dopisu in upravrnile o ve m poročilu. Eden najboljših podpornikov tega lista in naprednih stvari vdbče je John Metelko. "Boš dal spet oglas v koledar?" "Da, seveda, kar takega naroči kakor je bil lansko leto, mi je odvrnil. Stane okrog 15 "copakov". Dal mi je še naročnino za celo leto, čeprav mu ni še potekla. Ko vse to zapišem» me pobara : "Ali potrebuje Proleta-rec tudi kaj podpore?" Meni so se razširile oči in kar toplo mi je (postalo pri srcu. "Gotovo, da jp potrebuje!" sem odgovoril. Položil je predme en prav lep desetak, s pripombo, "na, to je v podporo listu." Kar zagledal sem se vanj, namreč v desetak, in komaj da sem prišel k sapi. U-mevno, da sem se v imenu u-prave Proletarca Metelku prav lepo zahvalil. Od njega sem šel k stari korenini Franku Cemetu, ki ima zlatarsko trgovino v SND na St. -Clair Ave. Pozna me, kadar ga obiščem, in mi je rekel ob tem posetu: "Večni popotnik, moj oglas v prihodnjem koledarju naj bo tak kot zadnjič, torej za $7.50. Tu imaš $3 za obnovitev naročnine, Čeprav mi ni še potekla in dva "copaka" v tiskovni sklad." O Proletarcu se je Frank zelo pohvalno izrazil. Veselilo me je m prav iskreno sem mu voščil še veliko sreče m zdravja. Ob priliki imojih počitnic sem se oglasil pri s. Johnu Ko-šinu v Girardu, O. On je znan podpornik, pa tudi agitator tega lista. Tudi ob tej priliki se je odzval s copakom. Zaeno sem v času, ko sem napisal ta dopis, imel na roki vsoto $10 v tiskovni sklad, tri sta jo prispevala druš. Vodnikov venec št. 147 SNPJ $5, in tajnik tctga društva Leo Poljšak $5. i Vsota bo še narasla, sem si mislil, rpredno jo od pošljem. Tak d sem v tej veri poklical po telefonu sodni gin Jo Rosie Jurman, ki je v tiskovni sklad tudi že prispevala precej peta-kov in desetakov. "Da, da, popotnik," je odgovorila po električni žici, "deset jih bo spet." Domenila sva se, da jih mi bo izročila «na pikniku na vrtu SNPJ. A božja volja je bila, da tisto nedeljo nisem mogel tja. No, sklenil sem, da grem pa osebno na njen dom po obljubljeni prispevek. Tudi John Pilipič je nekaj pravil o nekakšni kljmki, ki pomeni denar. (Res se je odzval s petakom pri J. Durnu.) • Kako bo a trgovskimi oglasi v prihodnji letnik Koledarja? Jaz jih že precej časa nabi- ram, in lotil sem se kar na svojo roko, kakor je bilo omenjeno že v prejšnjem Proletarcu, tudi nabiranja pozdravnih o-glasov. Uprava mi je po par pismenih pomenkih načrt odobrila in priporoča, da naj se tudi drugi poslužijo tega sredstva. le na ta način bomo lahko v koledar nabrali oglasov za tolikšno ali pa še za večjo vsoto kakor zadnjič. Tako bo lahko pomagal pri nabiranju oglasov tudi "Big" Toni v Oaklandu, Calif., in drugi, ki nimajo priložnosti, da bi dobili trgovske oglase. Vsakdo, ki si naroči pozdravni o-glas, bo imel v koledarju svoje ime in naslov za vsoto $1. Za slične oglase v Majskem glasu je bil »vsakdo deležen tudi enega izvoda omenjene revije, a koledar pa je veliko večji in se bi ga malim oglaševalcem ne bi moglo poslati brez dodatne vsote. Kajti koledar sam na sebi stane $1. * V kampanji za nove naročnike v listu še vedno čakam kakega tekmeca v metropoli ali kje drugje v bližini. Dela v pridobivanju naročnikov in v nabiranju o&lasov v koledar nam ne bo zmanjkalo, torej priporočaifi, naj se ga lote vsi, ki jim je za ohranitev naših aktivnosti. Vsem, ki so že v a-gitaciji, -želim čimboljše uspehe. Pozdravljeni! Anton Jankovich. POROČILO BLAGAJNIKA JP0SS V mesecu avgustu sem prejel sledeče prispevke: Karol in Helena Kerzich, Denver, Colo., $5; John Klemenčič, Criviiz, Wis., $3; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $54.37; društvo "Zvon" št. 6 ZSZ, Colorado Springs, Colo., $10; Joseph Pograjc, Cleveland, O., $18.50; John Dolenc, tajnik št. 9, SANS, $5.67; Frank Urai-nar*( predsednik št. 26. $75; Josephine Erjavec, blagajni-čarka lokalne ga-odbora št. 1, Jollet, 111., $200; Leo Dolinšek, Joliet, 111. $1; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburghr Pa., $35.2«; lokalni odbor ¿t. 8, Chicago, 111., 1500; Louis Champa, blagajnik št. 16, Ely, Minn., $100. Skupni prispevki v mesecu avgustu so bili $1,017.79. — Skupna blagajna prvega septembra znaša $55,871.73. Hvala lepa vsem posameznim darovalcem in lokalnim odborom, ki so poslali omenjene vsoite. Mesec avgust ni bil tako dober, kot so bili zadnji trije meseci. Priporočal bi vsem lokalnim odborom, da bi ponovno napravili kolekte po naselbinah ter poprosili naše ljudi, da bi darovali v tako potreben in plemenit namen. Naši ljudje v starem kraju bodo menda kmalu osvobojeni, ii takrat bomo potrebovati denar, da jim pošljemo pomoč. Se enkrat hvala vsem, ki so darovali. Leo Jurjovec, blagajnik JPO- SS. Ali je vaie društvo še član Prosvetne matice T Tole mi ne gre v glavo? . * "»toče, da je Itali J*» "i jm organizirala svet v protiboljlaviilco «voao, «daj, »ar čet noč poatala "arela" sa kemunitem, ko« trdijo tisti, ki Jo h, radi o4eli sa poasat privi-tegiranih slojev, to mi nikakor «rs v glavo. POVESTNI DEL MIŠKO KRANJEC: ZASLU2B0 (Nadaljevanje.) Naslednji dan dopoldne je prebil iz-unaj. Jesensko sonce je ležalo nad njivami in nad mladimi setvami. Kmetje »o spet zapregli m orali. Mnogo življenja je bilo spet tu. Vse je veselo vrvelo. V zraku je plesalo nekaj mušic, ki to niso o-mrtve le. Celo jesenske metulje je bilo videti, tiste drobne, motne barve, ki se potikajo po poslednjem cvetju. In pastirji so pasli po prostranih travnikih. Vse to je vzbujalo spomine na daljnjo mladost, tudi na tiste prelepe načrte, od katerih danes ni več nič ostalo. Čudno je to — «človeku je komaj trideset let in kje je že vse tisto, kar je bilo nekoč tako veličastno, za kar bi nekoč bil voljan umreti! Nemara, ker je vse tisto bilo en sam velik, nikdar do kraja dosanjan sen, en sam načrt, ko je človek bil še zmožen, da bi spremenil ves svet, da bi ga po svoje uredil. Zdaj ni več tiste samozavesti; zdaj veš, da si skromen drobec, ki je podvržen drugim. Druiji odločajo nad teboj, drugi zamišljajo, kar ti izvajaš, in drugih načrti so, ki jim ti služiš. Zdaj je še nekoliko grenko, ker še nisi prebolel. Se preblizu je, kar si nekoč ljubil. Po nekaj letih se bo odmaknilo, postal boš hladen, miren. Vse boš izvrševal, kar ti ukažejo, ne boš več imel volje, ne zanosa. Postal boš to, kar je — Rozina: vse je samo ena sama kdar izpolniti. Nemara bosta mislili nanj, ki jo je tako kruto, tako brezobzirno prevaral, kuhinjo in po materinem naro- Pa ne bosta jezni nanj, ne, ve-čilu nekaj malega napekla, po- čno mu bosta oproičali, vedno tem pa kuhala čaj, da ga bodo 1 *a bosta .opravičevali. Samo pili. ?ovorili ne boata nikdar o Včasih se je ozrl po njej. \ čeprav bosta druga o Rahlo je še mislil na dogo-i^i* vse natančno vedeli, dek % njo: sprehod v mesto. ^ozinu se je dvignila. °n». Ukrf ** 4,v*! pa je imelo opravičevati «e Sa»° ^a, b. imelo pomen, pred njo. ko tega ni potrebo- ^ ^tVem.ko « neko »ko vala, koje ie vnaprej vedela, »red> *Mj«nje. Za dve leti ga kako je. ko ji on drugače ni j ve*"e **> imel°-mogel razložiti, kakor da je "K« f poročim ~ Prk,ete na »poroko, ne? "Rekla sem ti že," je odvr- lagal. Vseje tako mirno, vse tako ^ bQ ^^ g(ap ITBIN KRISTAN 0DG0VAI NA POZIV REV. J. OMANA N REV. A. URANKARJA soke modrosti, ki jo delijo po VOJAKI IMAJO VELIKO DOLŽNOSTI. Na prim.r. vojak n« fornji •liki, Jos*ph Mola is Jam«»towaa. N. T., Ja w «veji sluibi v Siciliji vid«l na cacti jokajočega, .«fubljenefa otroka. Morda Ja bra* stari**, ki to ubiti ali pa so kja skrivajo, in otrok pa ja lačsa brane in tolaibe, »i ja mislil Jo.eph za nekaj ur, da malo vidim ] Mo|# in mu ja oskrbol oboja.. šolah, toda živi tu ena sama, hv q me ne mi skromna, prvobiUia modrost, ka Tj kar . kakor M ti ki jo otroci podedujejo, kakor zdi potem me ^ Uhko prjJ podedujejo drugei Vrline in na- ^ |edat--Midve z; pake .po starših. Stoletja so že Rozin<> ^ ^ malem t{m ti ljudje varani, stoletja že se vej. „ jim laže Na videz verjamejo, ^ 2 Rozino?" | v gk>bim svoje duše pa nosijo y svojo trdo, nepokvarjeno vero, ku GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Pise CHARLES POGORELEC da vse, tkar lahko spremeni tok Nekaj ji bom morala dati. nu£Uid, »cc JC aauiv cua cwiiia i ... . • _ • _ • J4 "vui velika, nikdar irvrfljrva dol- ! življenja m«™ pr - M se bo dekle kdaj omo- žnost, ki se ji moraš slepo podvreči. Zdaj sta si enaka: v tem čuCu dolžnosti, ko človek vse stori, kar hočejo drugi. Nekoč je ljubil Rozino zaradi njenega miru, zaradi njene hladno-sit. Zdaj bi jo moral sovražiti zato, ker je popolna, prelepa podoba njegove bodočnosti. In vendar - velika raizlika: Rozina se ni nikdar prodala, tega ona ne pozna. Ostala je sama na svetu, ljudje so jo sprejeli k sebi, morala je delati, moral* je u-bogati. Lahko si jo opsoval, lahko si jo nagnal po svetu, vse si lahko počel z njo, samo kupiti je nisi mogel. Ni mislila, toda, v njej je vendarle morala živeti velika vera. On pa ni imel te vere. Ona lahko upa v vstajenje zato, ker je bila vedno zaničevana, tlačena. On ne more upati v vstajenje. To je tista velika razlika med njima. Ignacij Koren spada v drugi razred kakor Rozina. 2e zdavnaj se je povzpel preko tistega, ko so ljudje še samo tlačeni in izrabljani. Izrabljal ti od njih samih, da na svetu ne smemo upati v nobena darila, da še nikdar ni višji nižjemu pomagal, temveč ga samo izrabljal. Te modrosti "tudi Ignacij Koren ne bi mogel spremeniti, zato ker bi moral spremeniti ves način življenja ljudi samih. Napravil je edino prav, kar je mogel storiti. Jutri odide, spa-med njima je ! dal bo v plast docela drugač- nega raareda. Pili so čaj. Bil je prijeten trenutek. Zaudarjalo je po tro-pinovcu. Sveže pogače so dišale. Vse drugo je že bilo na-red. Rozina je vse pospravila in zdaj ni trebalo drugega, kakor za preči kobilo in se odpeljati na postajo. žilo. Dolgo je delala pri meni. Nič ji nfisem dala, samo obleko sem ji kupovala. Nemara ji bom dala nekaj malega zemlje." '•Zemlje?" se je zganil Ignacij. Mati je dvignila oči. "Kaj si se začudil." Nasmehnila se je. "Ti imaš službo, in še dokaj zemlje ti bo ostalo. Njo hočem obdržati »prt sebi do smrti, sprevidela sem, da bi mi dobro stregla in bila v pomoč. Kdo bo pa skrbel zame?" To je bilo res. On se ni pobrigal za to. Prepustil bi jo sami sebi, če ne bi imela Rozine. Zato, ker je tako hotela njegova zaročenka: sama je hotela biti z njim. Pri zemlji pa Tu bo ostala ta svojevrstna,.^ ni>mogei ugovarjati: zem-ču d o vrta domačnost z nemote- ,ja je bila materina ]a8t. nim mirom, z majhnimi vsakdanjimi skrbmi in s še manjšimi radostmi. Delo bo teklo svojo pot v neskončnost. Mati in Rozina bosta drsali po ilovnatih tleh v veži in v kuhinji, govorili bosta šepetaj e, ker sta tako vajeni, da ne bi Ignacija motili. Ob svečanih trenutkih, ali pa, kadar se bosta spomnili, sicer ne bo, toda že je postal bosta sedli za mizo. in pili čaj član, fza katerega se je vredno s tropinovcem. Ta večni čaj s poganjati, katercig-a je vredno kupiti. . ' Mimo je mineval dan. Prijetno vzdušje po odpravljanju e doma je ležalo v vsej hiši. Rozina je sušila perilo in ga nato likala, vmes je 'hodila v tropinovcem, to skromno kmečko ugodje! Sneg bo utesnil življenje; sede za mizo, opravljajoč vsakdanje zimsko delo, bosta »zrli ven na vrt, med jablane. Nemara bosta sanjali o čem takem, kar se ne more ni- Povrhu pa je čutil v tej odločitvi mnogo več, kakor samo to, da bo dekle pravično obdarila. Ni bilo to njeno maščevanje nad njim; ne, kaj takega ji ni mc£>el prisoditi, preveč ga je imela rada. Pač pa je v tem bil njen povratek, od koder je prišla, od koder se je namenila više, ven iz te obupne vsakdanjosti, v lepše življenje, o katerem je sanjala vsa leta, kar je on študiral. Zdaj je o-pustila te misli in se vračala. (Konec prihodnjič.) SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENU E .. CHICAGO 23, ILLINOIS . k" 'Kaj storiti z Italijo? Dne 9. septembra je izšla knjiga "What to do With Italiji?" ki je oglašana za eno naj bolj kritičnih razprav o bodočnosti Italije in o anglešk¡-ameriški vkUi do nje. Njena avtorja sta znana italijanska intelektualca Gaetano Sal vem in i in George LaPiana. Salvemini je oster kritik a-meriškega državnega oddelka in arnifriAke vnanje (politike sploh, bodisi glede Italije in v rploAnem. Knjiga med drugim odgovarja na vpraAanje, ali naj pod«pir»mo faAizem v Italiji sedaj ko Mussolinija ni zraven? Dalje razpravlja o vatikanski politiki in o stikih Vatikana z ameriško vlado, ter o diplomaciji ameriškega državnega oddelka ter londonskega urada vnanjih izadev, kajti v njunih "tajnih vežah" se odločuje o bodoči vsodi Italije, in kar se tega tiče, tudi o usodi drugih deže>l. Knjigo je izdala Duell, Sloan A Tearce, Inc., 270 Madison Ave., New York. Stane $2.75. Dobi se jo tudi v drugih večjih knjigarnah. I*z Forest Cityja, Pa., je poslal dve obnovljeni naročnini Loui» Samo, ki mu jih je izročila naša dolgoletna naročnica Carolina Paviek. Martin Judnich, Waukegan, IH., je poslal še 14 obnovljenih naročnin. Pravi, da je zelo zaposlen, toda bo skušal napraviti kar se bo dalo za list in v «pogledu oglasov tudi za koledar. Chicago: Chas. Pogorelec je dobil 4 obnovljene naročnine. Luka Groier 2, John Turk pa je poslal %A v tiskovni sklad. Joie Hrovat iz Pullmana je obnovil naročnino, ker noče, "da bi mu upravnik prišel zarubiti hi$o." Da, da Jože! Previdnost, pravijo, da je mati modrosti. Donald J. Lotrich je plačal 5 trimesečnih naročnin, list pa se naj pošlje, kjer bo največ za-legel. Priporoča pa onim, ki ga bodo prejemali, da se nanj nareke, ako se jim bo dopadel. Pred kratkim nas je obiskala Mrs. France» Hnratin »z Pitttfbjigha, Pa. Izročila je en oglas iza koledar in prispevala $2 v tiskovni sklad. Soph>* Tancek kz Girarda, O., ki je bila naša druga obiskovalka, pa je izročila dve obnovljeni naročnini, da prihrani na delu soprogu Johnu. Frank Klun, Chisholm, Minnesota, je poslal dve naročnini. Mike Kopach, Barberton, O. noče biti med zadnjimi v tekoči kampanji, poslal je 4 nove in 6 obnovljenih naročnin ter J>0c v tiskovni sklad. C leve lan d, O. John Krabel je poslal 4 obnovljene naročnine. Razpufcčena Slovenska sekcija za brezposelno zavarovanje je poslala preostanek svoje blagajne $16.64 v tiskovni sklad Proletarca. LouU Zor-ko je poslal nadaljnje 4 nove naročnine in pravi, da to še ni vse. Joie Dum je prispeval pe-tačo v tiskovni sklad in ob C: nem poslal še eno, ki jo je prispeval John Filipi*. Tone Jan-kovich prav pridno agitira za trgovske in pozdravne oglase za koledar, obenem pa zbira "copake" v tiskovni sklad. Pred par dnevi je poslal za Vincenc in Ro»e Jurman $10, kar ni nfc novega pri njih, ker se na (ta način kaj pogostoma oglasita. Po $5 pa je poslal za Léo Poljšaka in za druMvo Vodnikov venec št. 126 SNPJ. Hvala vsem! Détroit, Mich. Joe Ko— je poslal dve ndvfr naročnini. Ka-thy Junko pa dve obnovljeni, provizijo pa prepustila tiskov nemu skladu. Anton Zornik, zap. Penna, je poslal nadaljne 4 nove in 18 obnovljenih naročnin in en o-glas za koledar. Keep on with the »good work Toni! Mt. Harris, Colo.Anton Do- I¡mur je obnovil naročniho in dal dolar v tiskovni sklad. rZ veseljem nam poročajo, da je srečno prestal operacijo na očeh in -zdaj spet lahko .čita. Tudi nas veseli, da je okreva; in mu čestitamo k UfpcČr.! operaciji. Mrs. Mary Fermer, San Jose, Calif., je obnovila naročnino, naročnino za koledar in vzt knjig iz naAe knjigarne ter prispevala $2.85 v Uskovni sklad. Iz vzhodnega Ohia so se o-glasrli: John Vite* (Barton) 3 nove in 8 obnovljenih naročnini.Louis Androna (Blaine), obnova naročnine in 25c tisk. skladu. Joie Snoy (Bridgeport), prispevke za klub Naprej JSZ in 5 oglasov za koledar. Louis Pavlinich (Bellaire) dve obnovljeni naročnini. Pravi, da mu je žal, ker se radi bolezni ne more udeležiti kampanje. No. ta ne bo še tako kmalu zaključena. Do tedaj bo Lojze že čil in zdrav, pa bo takrat lahko kaj storil za razširjenje lista. Andrej Krvina, Girard, O., je poslal $2 v tiskovni sklad, ki ?ta jih prispevala z Johnom Petrichem iz Youngstowna. Edward Tomšič, Walsenburg, Çolo., je poslal dolar v tiskovni sklad. Edwardu želimo vse najboljše, predvsem skorajšnjega popolnega okrevanja. Take care of yourself Ed ! Danes zaključimo to kolono s Francetom Cvetanom, Johnstown, Pa. Poslal je 10 obnovljenih naročnin in $6.50 v tiskovni sklad, ki jih je zbral med prijatelji tega lista. » aaM Časi se menjajo Rusija ni imela svetega sinoda in palrijarha moje cerkve že od leta 19Ž5. Pravoslavna cerkev je bila sicer dovoljena. a ne v centralizirani obliki. Duhovniki so smeli imeti sestanke, ne pa si ustanoviti pravo vrhovno avtoriteto. Ta jim je bila edino sovjetska vlada, ki je bila po revoluciji skrajno proticerkvena. A od septembra naprej pa ima pravoslavna cerkev v Rusiji znova svoj vrhovni tribunal ali sveti sinod, in patrijar-ha. Na zboru visokih pravoslavnih svečenikov je bil izvoljen za vrhovnega poglavarja ali ipatrijarha 76-letnl moskovski metropolit Sergij. (Nadaljevanje s 1. strani.) tatura, ali pa da bi se Jugoslavija razbila. Kar se tiče zahtev, katere snujeta na teh premisah, je treba izjaviti sledeče: 1. SANS bi udaril samega sebe po «lavi, če bi pretrgal vezi s Skupnim odborom ameriških južnih Slovanov. SANS je na kongresu dobil nalogo, delati za zbližanje teh naix>dov in prav njegovemu trudu je največ pripisati, da so se najprej sešli Slovenci, Hrva-in in Srbi — tisti Hrvati in Srbi, ki ne slede ne Paveliču, ne Nediču — in katerim so se po macedonsko^bolgarskem kongresu pridružili ie Bolgari in Macedonci. Prezirat^epohalno dejstvo, da so se prvič v zgodovini sešli zastopniki vseh teh narodov za skupno d£lo za svobodo in demokracijo more le tisti, ki se ni poglobil v resnični značaj sedanje svetovne vojne. Vsi člani SANSa, ki so bili na seji Skupnega odbora lahko potrdijo, da so se vodile vse razprave v pravem demokratičnem duhu in da ni bilo ves čas nobenega sledu kakšne komunistične propagande. 2. Sklep, da se da Skupnemu odboru 1000 dolarjev iz SANSove blagajne, je postal pravoveljaven, ko je bil sprejet in ni bil preklican pred zaključkom seje. 3. SANS ne more odpovedati Adamiču častnega predsedstva, katerega mu ni dal on, temveč kongres. 4. SANSu ni treba, da bi se "vračal" k nalogam, katere je rprcjcl na kongresu 5. in 6. decembra 1942, ker jih je vedno vršil in jih še vrši. Nič, kar je SANS storil doslej, ni bilo "i nasprotju z resolucijami kon gresa, ki začrtavajo SANSu pot. ' ^ Pozabiti se ne $me, kaj so te resolucije izrekale . Govorile niso samo b osvoboditvi izpod tujega jarma, temveč tod i o bodoči Sloveniji in Jugoslaviji, goslavija, v kateri bodo vsi njeni narodi enakopravni. To je tudi program Narodnega antifašističnega sveta in kolikor je v sedanjih abnormalnih razmerah mogoče, ga je že začel izvrševati. Ta Svet ni centralističen, ni diktatorski, ampak že sedaj priznava in izvaja enakopravnost Slovencev, Srbov in Hrvatov in v^eh ver. S tem gladi pot pravi demokraciji v novi Jugoslaviji in koraka v isti smeri, v kateri so šli zaključki Slovenskega narodnega kongresa. Trditve, izražene v predsednikovih govorih, na zadnji seji in v tem spisku, potrjujejo nad vse jasno pozdravi, odposlani s pravkar zaključene konvencije Hrvatske bratske «zajedni-ce, kateri se pač ne more očitati komunizem. Pozdravi so bili poslani drjti. Vladimirju Mačku, Juriju Kmjeviču, drju. Ivanu Ribarju in drju. Vladimirju Nazoru. Dr. Ivan Ribar je predsednik Narodnega antifašističnega sveta za vso Jugoslavijo, Nazor pa predsednik hrvatskega enakega sveta. V Zedinjenih državah je do-eiti ljudi, ki poznajo oba, a nihče ne bo trdil, da je bodisi Ribar ali Nazor komunist, ali pa da fta taki lutki, da bi plesala na ikakr^ni "komunistični" vrvici. Oba sta tudi znana kot poštena moža in ne more se jima podtikati, da podpisujeta izjave, v katere ne verujeta. Obrekujejo njuno delo le tisti, ki žele, da bi v Jugoslaviji zopet zavladale «predvojne razmere in obžalovanja vredno je, da verjamejo takim obrekovanjem tudi druigače modri ljudje. Sicer pa bo seveda o "pozivu" razpravljal in sklepal SANS na seji, čim razmere dopuste, da se skliče. Podpisani je večkrat omenil, da spoštuje vsako pošteno prepričanje. Toda tukaj ne gre za različna prepričanja, temveč za dejstva, ki se ne dajo zasukati. Tudi SANSu se ne more očitati, da je kdaj žalil kakšno o bodočem Balkanu in bodoči Lpre priča nje, ampak pri svojem k'rW ._»* Lc______x_________ Evropi i o bodočem svetu. Kdor prečita te resolucije, ki so bile seir-lasno sprejete, mora priti do zaključka, da se jim SANS v nobenem oziru ni izneveril. Vse delo seveda ni moglo biti opravljeno naenkrat, opravlja pa — bolj in bolj intenzivno — kolikor moči in razmere dopuščajo. Med temi nalogami je zedinjena in svobodna Slovenija, nova, demokratična Ju- delu, ki je posvečeno zunanji in notranji osvoboditvi Slovencev, ne more in ne sme prezirati dejstev, ki na eni strani dužijo osvoboditvi, na drugi pa jo ovirajo. Pomagati mora tistim, ki se zanjo resnično bo-, jujejo in j^o to pokazali s svojo sečno krvjo. Etbin Kristan, predsednik SANSa. IZJAVA DRUŠTVA "V BOJ" ST. 53 SNPJ C leve 1 and» O. — Društvo "V boj" št. 53 SNPJ je na svoji redni seji z dne 12. septembra 1943 izreklo sledečo izjavo: Ker se v sedanjem času, v katerem je tako izredno potrebno skupno delovanje za združenje Slovencev v stari domovini, dela zdražbarija v listu Ameriške domovine. Da ker na tem celo delujejo in pišejo v takem smislu nekateri duhovniki, kot P. Ambro-žič fn ker hočejo očrniti pisatelja Louisa Adamiča, ki je stokrat več storil, da smo Slovenci poznani kot narodna sku% ipina, kakor so pa storili vsi amer&ko-idovenski lajiki skupaj. Da ker so se celo tako ponižali, da so pričeli udrihati celo po čisto nedolžnem rojaku, in ob enem tudi *lanu SNPJ Jamku Rcupeljnu. Da ker s tem ovirajo delo, ki si ga je označil Slovensko-ame-riški narodni svet na svojem kongresu dne 6. in 6. decembra 1942, se mi člani društva št. 53 pridružujemo protestu društva "Naprej" *t. 5 SNPJ in s tem obsojamo vse one zapreke, ki se jih poslužuje A-meriška domovina, njeni dopisniki, pa bodi, da so duhovniki, ali druigi kibicarji, kakor tudi vse one, ki se smatrajo, da so radikalni, pa delajo razdor v SANSu namesto sloge. Frank Barbič, predsednik, Jo»eph F. Dum, tajnik, John Ko», blagajnik. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago, 111. — V začetku septembra je v tem kraju pritisnilo mrzlo vreme in tudi deževja je bilo veliko, vendar pa je vrt v Centru se vedno Učen. Balincarjev je bilo vsled tega vremena manj kot običajno, a se nadejajo saj lepega indijanskega poletja, če prej ne bo toplejših solnčnih dni. Obiskovalcev že dolgo nismo omenili. Jih je bilo precej, ali le nekateri se podpišejo v knjigo. Med obiskovalci so bili Mrs. Josephine Jereb Jeglich, Cleveland, O., J. Kršul, Pittsburgh. Pa., Nick Borovac, Du-luth, Minn., iki je bil delegat na konvenciji HBZ, Steve Mal-narieh. S. Chicago, ki je prišel v spremstvu z njim, Tončka Simčič iz Clevelanda, ki je pela v sporedu dneva SNPJ, Mrs. Frances Hrvatin iz Pittebur-gha, v spremstvu Miss Emilije Ost roška, Istotako iz Pittsbur-ghs, in svoje hčerke Josephine, ki je uposlena v upravni-štvu Prosvete, John Jančar, Conemaugh, PA.,Frank in Mary Ermenc iz Milwaukeeja, Gust Verbic s soprogo iz Auro-re, JU., Sophie Tancek iz Girarda, O., dalje je bilo tukaj nekaj faniov vojakov iz raznih krajev in precej drugih obiskovalcev, posebno iz Mil-waukeeja v času, ko se je tu vršHa proslava dneva SNPJ. Priporočajte prijateljem in znancem, da naj ti n ar oče Pro« letarca. , ProIoUrec, Sopt—ibar 22, 1943 * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * , .................................................... KOMENTARJI ...........HM«»................................ Carlo Sforza, ki je bil nekoč | kolikšne teikoče »o imele za vnanji minister Italije, je na | vezniske čete v Tuniziji, nato sestanku s časnikarji v New v Sicilijiji in posebno sedaj v .Yorku zaveznikom znova pri- j Salernu v Italiji, čeprav so se poročil, da italijanskemu ljud- nam Italijani podali "brezpo-stvu lahko najboljše pomagajo v demokracijo, če podpro njegova stremljenja za republiko. A dogodilo se je, da sta dva glavna bivša Mussolini jeva stebra — kralj in BadogHo, svojega dučeja v strahu za njuno kožo zavrgla, z zavez ni- m ki pa šklenila po več tedenskih I v Hrvatski ban Ivan šu basic gojno', kako bi bilo mogoče, da bi partizani ali pa četniki jemali mesta kot je Reka, Split, Ogulin itd. kar takofe, ko pa tega ne zmorejo niti najmodernejše oborožene ameriške, angleške in kanadske čete, ki so udrle v Italijo? potgiajanjih premirje, ne da bi kaj storila zoper Nemčijo. Tako so zavezniki priznali dis-kreditirano savojsko dinastijo za vladarico Italije in kralja ter njegovo žlahto pa vzeli pod svojo zaščito. Mussolini je v je na konvenciji HBZ v Chica-gu razlagal, da edina demokracija, ki jo je Jugoslavija kdaj imela, je bila ustava (na papirju), parlament (po imenu) in demokracija (na jeziku). Lahko pa postane demo- povračilo za 'nehvaležnost' o- ¡kratična, če se jo zgradi v dr-klical Italijo za "fašistično" re- ¡¿aVo svobodnih narodov. S he-publiko", "moronskega kralji- gemonijo enega nad drugimi čka" pa ozwerjal da kaj. Ako j ne more postati nič drugega se Viktor Emanuel še kdaj po- kot kar je bila do te vojne. vrne na tron, mu bo to mogoče le pod zaščito zavezniške armade, ne pa po volji semin-tja prepehavanega gladnega italijanskega ljudstva. Musso-liniju pa je bilo mogoče nazaj v vlado edino s pomočjo nemške oborožene 3ile. Aubaiic je v istem govoru tudi tole poudaril: "Ni dvoma, da so Hrvati in Srbi dva naj-sorodnejša si naroda. In če ne bi hotela vsak zase svojo popolno narodno individualnost, bi v resnici mogla postati en narod, kar v bistvu tudi sta, ne Ameriški reporterji so v svo- 1 **mo Hrvati in Srbi, nego vsi jih poročilih o bojih v Jugoslaviji ali površni, ali pa pošiljajo depeše kar tjavendan. Isto velja za ameriške radio poročevalce. Zadnjo soboto je eden "po vesteh iz Londona poročal", da so srbski četniki pod poveljstvom Draže Mihaj-lovica zasedli Reko. Ako bi teren in pa kraj Mihajlovičevih operacij količkaj poznali, ne bi raznašali takih vesti. Mihaj-lovičevi četniki so prav tako malo na Reki ali pa na Suša-ku, kakor omenjeni radio reporter, ki iz New Yorka pripoveduje, kaj se godi v Jugoslaviji in drugod. Tudi uredniki takozvanih dobro poučenih a-meriških dnevnikov so često-krat konfuzni. Chicago Daily News z dne 18. sept, ima na prvi strani notiooz naslovoma predvsem takozvani "kraljeva- "Nazis Take Strong Steps To Smash Serb Offensive", pod tem zavajalnim napisom pa poročilo AP o prizadevanjih nacijskih čet v Dalmaciji proti paitizanom v Splitu, na Reki in drugod ob jadranskem obrežju. Vsakemu časnikarju bi bilo že lahko znano, da ^partizani" in "četniki" niso eno in isto. Časniika agencija UP razlaga v depeši iz Londona, da kakor se lahko upornikom v Jugoslaviji priznava njihovo bojevi-tost, so vesti o njihnih zmagah pretirane. Neki poročevalec celo trdi, da jih neguje nem-Žka propaganda v svoje poseb- južni Slovani." Subašic vidi rešitev le v demokratični zvezi narodov in dežel na Balkanu, a nedvomno ve, da mnogi izmed tistih, ki te narode vodijo, nimajo ne volje ne smisla za sodelovanje naroda z narodom in ne za demokracijo, razen za tako, s kakršno slepe v govorih po radiu in s frazami v tisku. Dr. B. Vožnja k in drugi slovenski, hrvatski in srbski propagand isti, ki so prišli v dobi prejšnje vojne v Ameriko agi-tirati za ustanovitev jugoslovanske države po vzoru Paši-ceve-Trumbiceve krfske deklaracije, so na vsakem shodu poudarjali, "da Slovenci, Hrvati i Srbi jedan su narod". Le nekateri Slovenci, Hrvati in Srbi, Konvencija HBZ je imela značaj borbe med strujami in tendencami RUMUNIJA POMAGA NEMČIJI oo samo • svojo armado v vojoi s Rosi jo, ampak iud| s sitom oajreč po a oljom, bo kolero* jo ooo najbogatejša ¿mirnim v Ev repi. Rosi jo jo sicor mm lom prirodoem daru veliko bolj oblagodarjaoa, to4o ojeoi vrelci so v Asi ji. Romunske oljao vrelce so pre4 nekaj tedni napadi, ameriški bo,„b mki. v nad., ¿m jih Nasseam onemogočijo m Mfs ¿osa. Čeladi je kil U naper največ v korist Sovjatake on,je, so so rfegedilo vendarle našo« los jo > o jo aoto, kar s« poročilo po okjovi tega napada aočol* trdili, do roška vrtov«* poveljstvo oi kotel, doli ameriškim letalce, svojik valetoliU oa raspolsfo, p« M morali vsled lof. napraviti v Pl—sli v Romooijo totffco dalji« pol. A isglo4o, do so kila esrek lamo nesporasumu kaka d,ur slvori, kajti oo — o« droga vlodo oi skoiola oetvoriti oloro is togo. Vsoooo, Ploasti j« dotivel ogromna pola«« io škodo, o tadi moogo amariškik lotol jo oomška obramb« «kila oo tlo. 1,1 ■ 11 ■ 111 ■■ ■■■ 1 '' iT-—r-"" ------ . ■ . , ,.. ši", so tej trditvi res verjeli, drugim je bilo to le geslo na-vduše vanja. JRZ pa je propagiralo, da omenjeni trije narodi lahko postanejo EN narod, ako se zdrerženje izvrši tako, da se bo vsaki počutil enakovrednega kulturno in politično in ako bodo drug z drugim sodelovali v duhu prisrčnosti ki iskrenosti, ne pa da bi eden ali drugi zasledoval cilje hegemonije. Dogodilo se je slednje. Ako se bi Nikola Pašič sedaj vrnil, bi videl, da ai je kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev zplo ponesrečeno zasnoval. Ampak ker se ljudje i« svojih zmot silno neradi uče, ne namene. Ako upoštevamo, je nevarnost, da jih bodo spet PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVIIC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnino, so Zdroiene driove (isvan Ckicaga) im Kanado $€.00 oo letos $3 00 sa pol letat $150 sa ¿etri lata; sa Gfcicago io Ciaoro $7.50 so solo lato; $3.75 so)pol loto; ss ioooomstvo $0 00, Noslov zo list in tajništvo je: 21$.$ 7 Ko. Laitttdale 23, Illinois» ponovili namesto popravili. Podtalni lUt "Stampa" v Milanu zagovarja kralja Viktorja Emanuela, češ, da se je s premirjem z zavezniki izkazal za patriota in se ga lahko vs-poreja z norvežkim kraljem in nizozemsko kraljico, s prvakom borbenih Francozov generalom De Gaulleom in drugimi evropskimi patrioti. Tako citira podtalno "Stampo" poročevalec čikaškega dnevnika "Sun" W. J. Humprey v depeši iz Londona dne. 18. sept. Ako "Stampa" italijanskega kraljička res vzporeja z omenjenimi, se poslužuje v pomoč savojski dinastiji zelo zelo goljufive propagande in zavajanja. In če neguje tako varanj« kdo izmed zavezniških agentov, na zavezniške stroške, je prav gotovo, da ne dela demokraciji nikakšne koristi. Italijanski kralj ne zasluži, da se bi ga reševalo v imenu demokracije in se ga primerjalo o-nim, ki fašizmu niso še nikoli pomagali, dočim je bil italijanski kraljiček nad dvajset tet njegov najboljši podpornik. "Demokrat" je postal šele ko se mu je šlo za lastfio kožo in za obvarovanje svojega trona. Na shodu SLP t Detroit u, ki se je vršil ob priliki konvencije jugoslovanske eselpističut sekcije, se je v podporo njenemu tedniku "Radnička Borba" nabralo $10,045.50, m T podporo glasilu SLP "Weekly People" pa $3,578.50. Tako poroča "Radnička Borba" t svojem izkazu prispe vatel j ev in če je poročilo resnično, tedaj ta mala skupina hrvatskih in srbskih eselpistov v požrtvovalnosti jugoslovanske komuniste daleč nadkriljuje. Grški kralj Jurij obljublja spoštovati sklepe nove grške konstituante, ki jo bo mogoče izvoliti po zmagi zaveznikov, vendar pa hoče nazaj v Atene s svojimi minwtri takoj ko bodo osvobojeno. Kar pomeni, da bo volitve v kontftituanto vodil on, pod vodstvom svojega oro-žništva in n pomočjo svojih cenzorjev, Vsled tega se pod-talno gibanje v Grčiji kraljevega povratka nič ne raduje In bi rajše, da zavezniki o vprašanju oblike vlade v Grčiji naj. prvo sami vodijo plebiscit, in le če bi bila večina aa monarhijo, naj bi kralj, ki sploh Grk ni, imel pravico vrniti so na prestol. A kralj se tako procedura boji, zato hočt on kontrolo nad "plebiscitom". Morda pa se bodo kralji v ovojih računih ušteli? čas bi že bil, da ae svet «nebi vse dvorne navlake. Najbolj smešna figura med bankrotiranimi in ubežnimi razumu s fašistično diplomacijo in vatikansko hierarhijo določil "na prošnjo Antona Paveliča" po "osvoboditvi" Hrvatske za njenega kralja. Spoleto se ni nikoli po progla-šenju za vladarja "Neodvisne Hrvatske" upal v Zagreb, da bi mu nataknili krono na glavo. Nado, da bo sploh kdaj kralj, je že letos spomladi izgubil. r Kralj Peter II. je bil deležen ob svojem 20. rojstnem dnevu 6. septembra iz Amerike mnogih pozdravov. Predsednik Roosevelt mu je čestital in izrazil radovanjo nad dnevom, ko bo Jugoslavija spet svobodna in se Peter vrne v njo. Peter je prejel čestitke tu-di od kongmnikov, senatorjev, članov administracije in mnogo drugih. To je zanj dobro jamstvo, da v Jugoslaviji o vprašanju monarhije ali republike še ne bo plebiscita, razen kajpada, če ga bo ondotno ljudstvo zahtevalo neglede na zaslombo, ki jo ima Peter ▼ angleških in ameriških krogih. Kralji na Balkanu že precej let nimajo nič kaj prida sreče. V tej vojni so Albaniji Italijani iz/nali njenega kralja, romunski je pobegnil g svojimi stotisočaki v Mehiko in bolgarski pa je nedavno naglomtf umrl. Težko, da bi mogla angleška dvorna in aristokratska kasta dvore še kdaj uveljaviti, kakor so bili nekoč. Čudno, da to vsi jugoslovanski listi v Ameriki šele letos dognali, da jugoslovanska u-bežna vlada ni bila še noben-krat demokratična. Proletarec jo je označil za nadaljevanje starega diktatorskega režima čim je izvršila takozvano *"pa-lačno" revolucijo in odbrzela z letali v vame kraje. "Am, domovina" izjavlja, da se ne bo ozirala na proteste, ki jih sprejemajo proti nji zaradi njenih napadov na i Louisa Adamiča in proti njenemu ruvarenju v Sansu. In se bržkone res ne bo, Še manj tisti, ki o tem največ pišejo vanjo, med njimi p. Ambrožič in newburfcki župnik. Tako se je torej znova izkazalo, da je laglje nekaj skleniti v prid sloge kot pa delati zanjo. Na konvenciji SNS (Srpskog Narodnog Savetza) v Pittsbur-ghu so " obran aAi'\ kakor jih naziva Narodni glasnik, rzgna* !i iz dvorane urednika "Slobo-dne Reči", srbskega komuni-stičnega Ifeta, ki izhaja v Pftts-bu*n » H6 proti 82 glasovi, rodno hrvatska in Srbom kot Enako je bil odbit na prejšnjih narodu nič kaj prijazna, milo ko^v«ncijah, ker imajo otroci. — -----...... , is /c uuiciijOHi kralji je vsefcakor knez Spole- odbor, proti jufoslevanaki vla-to, ki ga je savojski cKor v spo-' di in\a Veliko Srbijo, ali saj povedano. Težke je torej de lati za old*o narodov na Bal kanu, če ae priseljenci iz on-dotnih dežel tu bolj in bolj oddaljujejo ter kregajd med sabo. Morda pa je stari, konservativni državni tajnik Hull i pravem, ko se na take "male' narode tako malo ozira? * "Hrvatski 5vijet" v New Yorku piše, d^ je ¿iigoalovan-ska zamejna Vla4$ ujtinila Jugoslovanski informacijski center v New Yorku na zahtevo "Srbobrana" in poslanika Fo-tiča. JIC so napadali Srbi in Hrvati, izmed Slovencev pa ga jo le tu pa tam kdo kritiziral. JIC je zalagal jugoslovanske liste v Ameriki s poročjli iz starega kraja, z govori jugoslovanskih ministrov, s poslanicami kralja Petra in s prevodi iz angleških listov. Nekateri listi bodo JIC ja*ko pogrešali, ker jim bo treba iskati gradivo drugje. V hotelu Sherman v Chica-gu se je ob priliki konvencije HBZ vršil tudi "Kongres ameriških Hrvatov". To zborovanje je bilo opozicija onemu, ki se je vršilo pred meseci pod označbo "Hrvatski narodni kongres". Tako imajo torej Hrvati kar dva ^kongresa", nasprotna drug drugemu. Tela so sklicali oni hrvatski prvaki, med njimi ohijski poslanec Boič, časnikar Krešič iz New Yorka in razni drugi, ki niso hoteli sodelovati "na malem komunističnem kongresu". Narodni Glasnik % dne 9. sept. pravi, "da je bil ta sestanek, konferenca, kongres ali kakor že se ga hoče imenovati dobro pripravljen in fino organiziran", kar je v glasilu "malega komunističnega hrvatskega narodnega kongresa" veliko priznanje. Bil je sicer po številu veliko manjši, a udeležilo se ga je več hrvatskih politikov ln mnogo duhovnikov. Omenjeni list pravi, da so se na njemu združili "vsi bhrii hr-v*t*ki fašisti, bhtfi Fotičevi Jugoslovani in bivši avstro-ogr-pki "fiškair v eno telo". Tako torej gre "med nami" po raznih tirih "k skupnim ciljem"— vse "v svobodo m demokracijo". Drugih nezgod one dneve v hotelu Sherman ni bilo. Vojni bondi k» ▼loga državljanov ? svojo do- ki žele veronauk, ali pa njihni varuhi, pravico pošiljati učence iz tega zavoda v Mtžnjo katoliško šolo. V načelnem oziru v HBZ po konvenciji torej ne bo kakib večjih razlik od dosedanje njene politike, vzlic spremembam v »glavnem odboru. Najdalakosežnejša sprememba je pač v uredništvu. Dosedanji urednik hrvatskega dela "iZajedničara", Milan Petrak. ki velja za ®ek> sposobnega v tem poslu, si je nakopal toliko nasprotnikov, da je izgubil svoj mandat Njegov protikandidat Filip Vukelič, urednik "Jugoslovanskega Glasnika" v Chicagu, je Petraka porazil z dvema glasoma večine. Ko je bil Petrak prvič izvoljen, so agitirali zanj na vse kriplje komunisti, ker je bil član njihovega tabora. A pozneje se je z njimi spri in na tej kot na prejšnji konvenciji so agitirali proti njemu. Novi urednik ni bil izvoljen radi tega, ker ga bi ikdo smatral sposobnejšim kot je sedanji, pač pa iz klju-bovalnosti do starega. Petrak je bil nasprotnik HNK in Na-redni Glasnik je pred in med konvencijo o njemu pisal, da se druži z domobranci (hrvatskimi fašisti). Enako so si prizadevali spraviti iz gl. urada predsednika Ivana Butkoviča, ki je pripadal isti kombinaciji "blokov" kakor urednik Petrak in podpredsednik Boič. Butkovic je bil izvoljen z dvema glasoma večine. Padel pa je podpredsednik Wm. Boyd-Boič. Porazil ga je John P. Ladešič iz Etne, Pa., s 155 proti 124 glasovi za Boi-ča. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jakov Mance. Dosedanji je bil Matt Oreškov ič. Dr. Pavlinac je v kandidiranju za vrhovnega zdravnika dobil 170 glasov in njegov pro- tikandidat dr. Are h 97. Pravni svetnik Zajednice odvetnik J. Marohnič je dobil 143 glsaov in njegov protikandidat Anthony Lucas 128. "Narodni Glasnik" razlaga izid volitev z ugotovitvijo, da je prišla v urade veČina progresivnih kandidatov. Konvencija je priznala unijo pisarniških nameščencev v gl. uradu,* odklonila pa je resolucijo, da naj imajo tudi ženske, ki so Članice in delegatice, pravico kandidirati v vse urade HBZ. Sedanja pravila jim to zabranjujejo in ta konvencija jih ni hotela spremeniti. SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ Chicago. — Ta petek dne 24. septembra ob 8. zvečer bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Gotovo bo tudi na tej veliko vzrokov za razpravo, kajti dogajajo se po svetu velike reči in tudi v naši javnosti je precej zanimivega, o čemer je vredno imeti diskuzijo. — J. O. Tudi premogarji tvegajo Premogarji nimajo, nikoli varnega dela, pa naj bo vojna ali ne. Dne 16. septembra se je v rovu blizu Harlana, Ky., dogodila eksplozija, v kateri je bilo izmed dve sto premogar-jev 19 zajetih v strupenih plinih. Nekatere so oteli, a druge so prinesli mrtve na površje. TISKOVNI FOND PROLETARCA XVI. IZKAZ Pittsburgh, Po. Jos«ph in Frances Flrvatin $2. ' Soo Jose, Calif. Fermer $2.85. Clovolond, O. Slovenska sekcija M brezposelno podporo, preostanek blagajne $16.64. (Poslal John Kre-beL) Waukegao. 111. Po $1: Martin Jud-nich in Frank Mihevc, skupaj $(2. (Poslal Martin Judnicfe.) Chicago, III. Filip Sober $2; po 11: Ludvik Kati in John Turk, skupaj $4. (Poslal John Turk.) Cki&go. Victor Zupančič $5.00. (Izročil F. Zaitz.) Bridgeport, O. Louis Bergant $1; po 50c: John Vitez, Joseph Snoy, George Vucelich, Joseph Skoff, Rose Skoff, John Vidmar in Frank Ko-lenc; po £5c: Frank Zdeiar in John Sodntkar, skupaj $5. (Poslal Joseph Sooy. ) Herns in ie, Po. Miry Bratoah (Go-wanda, N. Y.) $1; Anton Zomik 50c in John Matekovich (Gowanda, N. Y.) 25c, skupaj $1.75. (Poslal Anton Zomik.) Ml. Harris, Colo. Anton Dolinar $1.00. ; » . • Rock Spring«, Wjro. Frank Grum $1.2«. (Poslal John Pintar.) Cleveland. O. Neimenovana $5. (Izročil Tone Garden.) Borkorloo, O. Frank AnderVuh 50c. (Poslal Mike Kopich.) Blaine, O. Louis Androna 25c. Cleveland. O. Po $5: Joseph F. Durn in John Filipich, skupaj $10. (Poslal Joa. F. Durn.) Detroit. Mick. Kgthy Junko 75c. Girard. O. Po $1: John Petrich in Andrew Krvina, skupaj $2. (Poslal Andrew Krvina.) Clevelood, O. Vincenc In Rose Jur-man $10; po $5; Leo Poljiak in dru-attro Vodnikov venec 126 SNPJ. skupaj $20 ( Poêlai Anton Jankoïkh.) Walsenburg. Colo. Edward Tom-«i« $1.00. Johnstown, ** ** Hi John Jančar, Jacob Gabrenja st., Anton Ga-brenja. Louis Cerv, John Bombach in Louis Kartah (No. Bntddock, Pa.); Ignacij Groznik 50c, tkupaj $6.50. (Poslal Frank Cvetin.) Skupaj $87.49, prejinji i.kaz $1,263.88, skupaj $1,151.37. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO | ADRIA PRINTING CO. i Tel. MOHAWK 4797 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ' Kakšen - pravzaprav •• je značaj borbene fronte v Jugoslaviji Sledeči šlaaak ki pribočili v praj-iaji JtevHki. «ko n*m ki kil prmrm-Caibo poslan. Tako po »o gt Mogli ibjaviti U »«kateri lull. Kor p» jo ▼aie», la napisan od predsednika SANSa, ga In okjavljamo » celoti. Znano je, da se je lani v Bi-haču ustanovil "Narodni protifašistični »vet". Zbor, na katerem sfe je to «zgodilo, je imel značaj parlamenta m delegati so se sešit iz vseh delov Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Ribar, za vrhovnega poveljnika Narodne osvobodilne vojeke pa je bil potrjen Tito. Takoj po tem dogodku se je pričela strupena propaganda proti Svetu in proti osvobodilni vojski. To propagando je organizirala — kar bi bilo kaj lahko uganiti — nemška uradna kovačnica laži. Mnogo poštenih ljudi pa vendar tega ni uganilo in verjeli so trditvam, da sta Svet in vojaka komunistično mas-netki sicer še pojasnilo, a resničnega poročila o nji bržkone ie dolgo ne bo, posebno ako so odgovorne zanjo visoke glave. Prerokovanje velikih izgub V poročilu kongresu o vojni v Italiji, posebno v bitki za Sa-lerno, je Roosevelt dejal, da so naše izgube velike in da bodo še večje, predno pride Italija-pod našo okupacijo. Baš ko je ameriška javnost ob či-tanju velikih naslovov v listih o italijanski okupaciji mislila, da je Italija dobljena za nas brez vejne, je morala spoznati, da se vojna v velikem za našo armado v dučejevi Republiki" Se le pričenja. Farma naprodaj v Marionete County, Wisconsin. Obsega 103 skre. Hila, farmski stroji, konji, goveda, perutnins »naprodaj taeno s farmo, ob enem tudi v«« letoinji pridelek. Kupec se lshko naseli tja takoj. Cena $4.600. Pojasnila daje ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Z nfčemcr ne koristite Prole-tarcu bolj kakor s pridobiva« njem novih naročnikov. bodo pomagali rešiti človeštvo "najnevarnejšega sovražnika civilizacije in kulture". Dasi je prihajala ta modrost iz ust na- Nagla okupacija Rima Za obrambo Rima pred morebitnim nemškim napadom je bilo pripravljenih nad sto tiaoč cijev, je vendar šlo dosti kali- italijanskih vojakov. V času nov na nastavljene limanice. Mussolinijevega padca je bik) Na srečo niso P^^^.1 v Himu le malo Nemcev. Po-Združenih narodov ne Petami, ^^ ^ b[Ut ^ ^ ne Cbaimberlaini m tu je nem- U^ koi poro£ajo a Lo^jona, ¿ka propaganda ostala brez nA okn>g 20,000 mot. Ker so uspeha. Toda naercem ve da mcsto uko T,ahka vzcli ^ iz mnogih majhnih reči tudi lf- Lvojo obllL< je jaan0t da ^ ga hko nastane kaj večjega »n je |Italija-ni prepustili skoro brez rovaril dalje, kjer koli je našel boja ¿€prav biH v veliki priliko. Po vseh evropskih de- prejnači# To j€ doka)2t kako želah je bilo čez noč na kupe no je postala "komunistov. Kdor ni lizal (armada v par ted-nemških škornjev, je bil komunist. Tako je nenadoma tudi Jugoslavija preplavljena s "komunizmom" in vsak borec za svobodo je "boljševik". Od nemške propagande je to pričakovati, toda tisti, ki se bore izoper nacizem, bi morali limeti odprte oči in razumeti cilje takega spletkarstva. V Jugoslaviji je aktivni od SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TISOČ NOVIH NARQCNIKOV VSI, KI SOGLAšATf . S SMERNICAMI PROLETARCA nih spremembe v vladi, oziroma že prej. Z odhodom Badoglie iz Rima je postala Italija brez vlade. Poročila koncem minulega tedna so pravila, da se j* Badoglio ustanovil v Afriki. Nekateri angleški poslanci žele izvedeti, čemu ni svoje vlade namestil rajše v Palermu v Si- * 3 ciliji, kjer bi bila enako vama por proti okupatorjem največ- , J J f i ji in Nemčija bi krvavo potrebovala divizije, katere jo mo- kot je v Afriki. Razni angleški listi vprašu- rajo varovati po slovenskih, 1« P° okupiranju hrvaških in srbskih krajih, na |Sicilije tako dolgo odlašalo z drugih bojiščih. Zato skuša z vsemi sredstvi diskreditirati o-svobodilne bojevnike, »ki jI prizadevajo toliko škode, da ne more od poklicati niti enega polka iz Jugoslavije. Ali naj ji pomagamo s tem, da še mi blatimo te borce, ki so najdelavnejši tovariši Zdriiie-nih narodov? Izjava Narodnega sveta jasno kaže, da se to predstavništvo bojuje.iza demokracijo, ki je priznan cilj vseh Združenih narodov. Enako jasno nagla-Ša, da bo o vseh notranjih zadevah odločeval narod sam. To seveda nekaterim gospodom v Londonu ne gre v račun, ker mislijo, da so oni poklicani, diktirati narodu svojo voljo. Izjava tudi pravi — in to je •posebno va^no — da bodo vsi narodi v Jugoslaviji uživali e-nake pravice. To je posebno hud udarec za centraliste in za velesrbe, ki .sovražijo misel na avtonomijo Slovencev in Hrvatov — in celo Macedon-cev! bol ji kot faiwem. Ampak vpadom v Italijo, in drugi tolmačijo, da radi tega, ker so zavezniki čakali sklenitv/pomirja. Ako so zavezniški poveljniki pričakovali, da okupirajo s pomočjo premirja in Badoigtli-jevega sodelovanja Italijo brez težjega boja, so se kajpada u kanili, Tudi v pričakovanju, da se Nemci pocrtavijo v bran šele daleč na severu Italije^ so se motili. Morda »o Nemci sami nalašč delali tak vtis. In kot smo poudarili že v prejšnji šte vilki, se bitke v Italiji razvijajo v "pravo" drugo fronto. za največji dogodek sedanjih dni. Zavezniški propagandisAi so na njihovo baharijo odgovarjali, da z osvoboditvijo Mu>solinija niso nič pridobili, kajti v očeh italijanskega ljudstva je on polomija in d is kreditiran v vseh ozirih. Nemci ne mislijo tako, kajti "rešeni" du-če jim bo dobro slutil v vladnem aparatu tistega dela Italije, ki je od njih okirpiran, in to pomeni sedaj še skoro vso deželo. Mnogi angleški .poslanci se pripravljajo vlado vprašati, kako to, da če je Badoglio la-iko šel izv Italije v varstvu zaveznikov, čemu niso vzeli tudi Mussolinija s seboj kam v Afriko in ga tam zaprli? Vedno so trdili, kako ga bodo gnali pred zatožno «lop in ga sodili za njegove zločine, Roosevelt pa je pretil, da če ga kaka nevtralna dežela vzame v varstvo, bo storila s tem napram zaveznikom neprijatelj-sko dejanje. Zagonetno je, čemu so ga imeli zaprtega tako, da so prišli k njemu lahko nemški pa-našutniki1, blizu je bil pripravljen avtp in ga "rešili", ne da bi lie vojaki, ki so ga stražili, uprli. '* Musjolini v zaporu ne bi bil nikomur nevaren. Tcda sedaj, ko kuje nov režim, ko proglaša "fašistično republiko" ter kuje gesla proti kapitalistom, veleposestnikom in drugim izkoriščevalcem, da si pridobi zaslombo med maso, pa je nevaren. Vsled te neprevidnosti — kajti nekdo je bil zelo nepreviden, bo izgubilo življenje precej več na4ih vojakov. NEKAJ DROBIŽA Chicafo. 111. — V zvezni zbornici je bilo pred počitnicami izročenih mnogo vročih govorov. In če bi bili prav tisti Izgovorjeni pred 50 leti, bi se od današnje reakcije nič ne raizlikovali. * Kaos ne »besen Ker se položaj v Italiji razvija drugače kot se je v Ameriki in Angliji pričakovalo, se v nji uresničuje tisto, česar se je Churchill najbolj bal. Kritikom, ki so mu oČKali, da si Išče v kralju in Badogiiju italijanske kvizlinge, je odgovoril, da potrebuje Italija v času zavezniške invanije režim, ki bo sposoben deželo varovati pred kaosom in ki 6o amožen Ko čitaš o socialnih krivicah širom sveta, vidiš tu pa Um članek o sosedni Mehiki. V či-kaških Daily News sem čital svoječasno poročilo D. Newto-na, ki opisuje, da vzlic revolucijam v ondotni republiki vnanji kapitalizem — predvsem ameriški in angleški, še vedno i»kori5čata mehiško bosonogo maso. Plača mehiških mezdnih sužnjev znaša od 35 do 65c na dan. Draginja pa je tudi tam silno narasla. Pa si predstavljajte, kako naj peoni živel Kajti tudi v Mehiki ae ea dolar ne dobi kaj prida, še manj pa za do 65c zaslužka! Isti poročevalec razlaga, da so mehiSka prirodna bogastva še vedno posest, ali pa pod kontrolo angleškega in ameriškega kapitala in pod vplivom vnanje dolarske diplomacije. Na primer, industrija obuval je tuja posest, enako živilska, in še marsikaka druga. Vsled tega je življenjski standard Mehičanov nizek, kakor je v Indiji in ie marsikje, kjer mora masa garati za profite domačih in tujih izkoriščevalcev. Američani dobe kavo v Mehiki po par centov funt, a mehiški delavec si ne more s svojimi borimi dohodki kupiti niti dovolj koruze, ker je predra- di tla za Pohod v končno zma-1 ^ drobovju. Potrtbno j#, da §i o41. go. Kdo jo buui k temu 7 Mar BtiU} teloder in If a drtite čistega, in ne delavsko časopisje, namreč Trinerjevo grenko vino t Vitamini taki delavski listi, ki so NA- H-! je najboljše sredstvo zato. Irči-ČELNI ? Masi je potrebno na- ,ti vam droibovje ter pomaga k do-uka. Sužnji se ne bi nikdar U- brem teku do jedi. Rabite ga po na-pirali, če ne bi bilo med njimi vodilih, ki so na steklenici. Dobite ga učiteljev, ki jih bi poučili o krivicah, ki se jim gode. Vzelo je sto in stoletja, da je bilo konscl*" *6 60 Jo»- Triner Corp 133» telesne sužnosti. Enako težka s- A*h,and Ave- Chic**° 111 • borba je za odpravo mezdne PrejeU boste poitnine prosto eno ali sužnost Ne bo na ie konec do-1 ** «teklenic Trinerjevega gren-suznost ise bo pa je Konec, ao . ^ % ViUmlni B.l% Kupujte kler delavstvo samo ne spozna y^ne bondeJ te resnice. . i_ • * Ni bilo še Mojzesa, ki bi mogel voditi ljudstvo iz puččave v obljubljeno deželo — biblijsko rečeno. Ljudstvo samo si mora priboriti pot v boljše, v dostojnejše življenjske razmere. Nihče drugi ne bo odrešil sveta, če si ga ljudstva 3ama ne bodo. Dokler pa bo obveljalo malikovanje zlatih telet, ne bo drugače kot je. * Ali ni bil Kristus, kakor pripovedujejo zgodbe svetega pitni a. eden prvih, ki je udaril s korebačem, da izžene menjalce iz templja? Kako bi se začudil, če bi sedaj prišel na new-yorški Wall St., ali na čikaški La Salle St., in videl, da se barantanje vrši še vedno po onih starih goljufivih načinih kakor takrat v jeruzalemskem mestu? In kakor so one davne dni preganjali preroke resničnosti, tako se marsikomu tudi sedaj ne godi nič boljSe, če stopi komu preveč v napotje. * Po mnenju kongresnika Die-sa in njegove komisije si komunist. če kaj rečeš čez naS "stari način življenja". A protestnih glasov le ni mogel zadušiti. Ni vsakdo "komunist", ki ne soglaša. Saj Dies to dobro ve, le priznati noče tega. * Če bi kdo danes hotel spoditi kramarje iz templja menjalcev, profitarjev in izkoriščevalcev, ne bi potreboval samo Kristusov bič, pač pa celo armado. In še ne bi dobro iz-Sel, ker so menjalci oboroženi, ljudstvo pa dela. Kdo ve, Če se bi Tesar spet vrnil, mar bi mu ne pretila neprestana nevarnost, da ga Die-sov, ali pa kaka druga oblast, vrže v zapor? Ali saj v koncentracijsko kempo? DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK aova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vpraianj, ki jih navadno sodniki stavijo pri ispitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. dela nekaj važnih letnic it i^oJovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. » Ceaa knjiiici j« »amo 53 centov S poilniao vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. Učili so nas, kako so apostoli resnice in pravice «preobračali ljudi — namreč, da naj bodo bogati dobri napram tla-Čanom. in tlačani pa pokorni gospodarjem. Na žalost ta e-vangelij ni nikdar obveljal, razen v korist bogatim. * Te vrstice sem napisal v prid sedanje kampanje za razširjenje Proletarca, ki uči edino pravilen nauk za osvoboditev izkoriščanih. John Chamasar. Pomen zadružništva v Evropi po vojni Zadružništvo se v vojni propagandi zaveznikov le malo o-menja, ker sta ameriška m angleška vlada za "private en-tenprise". Toda privatniki, katerim je dobiček edini življen-ski smoter, ne bodo mogli izvr- »assssisssssss»e»esssssssse POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georae Morchan. #sssssssssssss»?ssssssss»s ..................K» PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK | : "PltOSVETA": Stan« mm cela Uto $6.00, pel Uta $3.00 Ustsnsvljsjte novs druitvs. Deset ¿Isnov(tc) je trebs ts novo društvo. Nsslov ss list In ss tsjništvo js: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Illllllil.........N...... šiti nalcige, ki čaka povojno ga, v primer z mezdo, ki 10 ^^po, y gof^podarstMi Evro- NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite ¡o čim vam poteče. S tem, prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost «Kjprom listu prejema. Mehičani so šli žt rkozi marsikak revolucionarni boj, toda njihova bogastva kontrolira še zmerom mednarodni kapitalizem velesil in ltjudstvo pa ima od njih 35 dfc &6c na dan. Namreč, le tisti, ki so zaposleni. Tudi mehiški ča^ sopisi so v večini odvisni od podpor kapitalizma. Dasi so Mehičani, kar je delavcev med njimi, dokaj "revolucionarni pe bo to naloga zadrug, ki jih je fašizem sicer osvojil, ne pa uničil. Le podredil si jih je. A činf se osvobode, bo razmah prostejara zadružništva »večji kot kdaj prej. •Na primer, v Franciji, na Danskem, Norvežkem, v Belgiji in Nizozemski je bilo do te vojne 30,000 zadružnih pro-dajalen, zadružnih trgovin na debelo in raznih drugih koope- kakor se tam tolmači besedo tativnih podvxetij, ki so imele haprednost bi 'bili delavci v Mehiki veliko na boljšem, če bi prednjačiH med njimi časopisi, kakor je naš Proletarec. * nad 150,000 treniranega oseb- ja. Na temelju tega ogrodja se bo razvilo nore ». zadružništvo v svobodni Evropi. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN sad SURGEON 3724 West 26th street TmL Crawfard 2212 OFFICE HOURS: 1:30 la 4 P. M. 'Except Wed. and Son.) « 30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sst. snd Sun.) • 22It Sa. Rldf.way Arm. Tel. Crawfard 8440 II aa «aivcr — Cal A a*tin 6700 Ko je Bog ustvarjal ta svet. ne verjamem, da ga je mislil podariti le malemu številu it- Kupujte znamke. vojne t bonde in MMMilMIMMIllllMt»; BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tsl. 20-881 kU Broad Street JOHNSTOWN, PA, mmimmmiiiimmmm^ A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau EDUCATION ORGANIZATION ' CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1860. Published Weekly at 2301 Su. Lawndnlu A tu. CHICAGO 23, ILL., September 22, 1943. VOL. XXXVIII. Masses Sacrifice, Owners Profit "Why do we harp incesuantly upon the demand that the profit system be abolished and that industry be socialised for the welfare of everybody? -Why do we wot postpone that demand and join in the task of winning the war and forget all else for the duration? Those questions have come to us from time to time and our answer always has been the same. The fact that private profit is being made from the war pollutes the social body and makes unfair all that we are being usked to do and all that we must do to win the war. The restrictions and compulsions that are being fastened upon us all would be right—because they are necessary—were it not for the fact that a few people are profiting while the great mass of America«* are sacrificing. Freezing workers on the job, establishing ceilings on wages, boosting tax levies, passing for "more than 10%" savings, taking wives from their homes and sending them to industry—all these things would be right and hocial if we were really doing it for the common welfare. But all those things ere bitter pills to swallow when we resd of the monstrous income that a few executives are taking, of the mounting profits which corporations are keeping—end especially when we consider that, if the war were to end today, the same group that always has milked the workers would be in a position to keep right on doing so. The very sacrifices that the common people of thia country are making sacrifices of ease, sacrifices of pleaaure, sacrifices of freedom, make the Socialist demand for the end of the private-profit system a must —if democracy is to survive the war and the reconstruction era which follows it.—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR it's time some one i/in. .. et ■ i . / told -f. d," about it Disgustingly Inadequate -mi m*c * ®73 YNftRf Wt*€ OrfwY de* 9 * * MATiO^ÁL. IKAW-cMOdS #v\ AS COMPA»«>fOTMtfKf-^N fM\C làlhL Of 30. CO***» J* m. < UHtrt it) ' Itf WOQIV WAR I ^VâAfcftf II OMANIZIO LABdRWAS I AW I ** EACH l J Pi STRICT VCfMFTlON board at>«iuisterin6 TWt OotfSCRlfHotl ff Uncle Sam Pays for "Flood" of "Ads Those leaders of Congress, charged with the duty of devising new tax schemes to help defray our tremendous war expenditures, might very well give a little attention to the way "Big Business" is squandering tens of millions on radio, magazine and newspaper advertising. The "Wall Street Josrsal" describe* aa "advertising flood" which this year will reach at laast $2,000.000,000—or $15.18 fur every ««a, wemeu and child in the country. The "Journal" points out tha this showing is being made "in the face of a declining supply of civilian goods which manufacturers have to sell to wholesalers and retailers, and the stores have to sell to the public," and also to a paper shortage which forces newspapers and magazines to curtail their page"?. No one can blame a business man for indulging in legitimate advertí», •ng expenditures, but when concerns, which have nothing to sell to the public, spend money like "drunken sailors," it is time for someone in cuthority to ask, "Why this extraordinary generosity?" The answer will nof t>e hard to find. "Big Business" is advertising because it would rather give the money to the magazines, the newspapers and the radio companies than to turn it over to Uncle Sam in the form of ex Uxet- Puttin* * «nother way, Uncle S*m is actually footing the bdl for about 90 per cent of the gorgeous "full-page ads" and he is also contributing to the fabulous salaries paid to radio aitists-end a lot of commentators who are anything but artists. < The net result of thia "spree" is that the Treasury is losing a tremendous sum. While this waste is tolerated, how can any member of Con-gres« *Jd to the tax burdens of poor citizens who scarcely earn sufficient to keep body and soul together?—Labor. ^Nl _ m*nm*mpf I f^/MQr 3b*M/ KU9 up -mi eoc£> / - «uy CMlOtf IA0£L SOOM. VMM THIS LAêiL 1*1 YOC* *m*T Mr IN THE WIND From THE NATION The OPA, says the Washington Review of the United States Chamber of Commerce, "has found it expedient to send a personnel specialist to Chamber headquarters to discuss the names of business men who could assist Chester Bowles, OPA general manager, put the agency on a business-like basis... The Chamber staff gladly cooperated/* Many Negro women placing want a-ls in suburban New York newspapers now specify that they will work only in Christian homes. The Casa Italiana at Columbia University, now known informally as the Red Cross Building, still bears this inscription above its entrance: "Italy, Mother of Arts—Once Our Guardian and Still Our Guide." A New York bookstore offers Frederick Pahner's "This Man Landon" for ten cents. "The forced resignation of Sumner Welles in his contest with the fascist elements of the Sute Department aroused wider comment" The Daily Wotker? No. The Merchant's Pcirtt of View, a column in the business section of the New York Times. When Lucius Cliett, a Negro jeweler of Albany, Georgia, bought $3,000 worth of war bonds, the Albany Herald quoted him as saying, 4*I am buying shares of freedom," and the Atlanta Journal editorialised thus: "It would be difficult to persuade Lucius Cliett that he Is underprivileged or down-trodden by a ruthless majority. His ability and industry and thrift have met witti abounding miccess in a small city In the Deep South, where—the radicals and the busy bodies at tha North will tell y op —the Negro has no chance." A Handbill advertising the Cure, official organ of the American Army for the Abolition of Poverty, says It is "first In all hlatory to advocate the abolition of Interest, Taxes, Unemployment, Poverty, and Crime for monetary gain, by eare and peaceful methods without disturbing private ownership. A sure cure for Fascism, Nazism, Socialism, and Communism." FESTUNG EUROPA: Sudeten Germans are complaining that all the best political jobs go to Germans Imported from the Alt Reich. The former Sudeten leaders are forgotten... A Belgian shot a Nazi policeman from a moving street car. The car was stoped and searched, but no revolver wis found and nobody had seen the shooting ... Anton Musaert. Holland's Quisling, has had to give his two personal riding horses to local Nazis. He appealed to General Friedrich Christiansen, German military comniander of Holland, but his Appeal was turned dopn. latest move by "lawyers' union" Talk about a "closed shop" for organized labor! Nothing labor unions have ever proposed approaches what the "lawyers union," with the aid of the courts, is attempting to put over in Maryland, within a few miles of Washington. The judges of the Frederich^Mont-gomery Circuit Court announce that lawyers cannot file pleadings in their court unless they live in the county where the case originates or employ as associates lawyers who do live in that county. Of ccurse, these judges are members of the "lawyeis' union." Some | of them may expect to go back to small towns to practice. In that event they do not propose that "outside" lawyers, even if they belong to the "lawyers' union," shall deprive them of any of their home-town cases. The "big-town" lawyers expect to sppesl to the highest courta. There they hope to find on the bench "big-town" lawyers who will overrule the Frederick Montgomery judges. To us, it looks like a "jurisdiction-al dispute." We have no desire to Interfere, except to point out that the "lawyers' union" is not in a position to criticize ordinary trade unions._ Labor. % Challenge To Progressives Not all the important news in Canada Is being made by the Messrs. Churchill and Roosevelt and their retinues of military experts. Far less spectacular, perhaps, but hardly less significant from a long-range view is tae political revolution brewing in the Dominion—e revolution marked by toe astonishing show of strength of the Cooperative Commonwealth Federation, Canada's rapidly growing progressive movement. In four by-elections, Prime Minister W. L. Mackenzie King's Liberal (actually conservative) Government lost every one of the eontactad seats to political forces representing labor, progressive, and nationalist view». of the four seats were captured by the amazing OCF. Even more impressive, however, was tha provincial election in Ontario. There, the Liberal Party suffered one of the most humiliating reverses of iU career whan its legislative strength was slashed from 59 to 14 seat*. The CCF, starting the campaign without a single seat in the legislature, rolled "p. victories in 94 districts, and thus came from nowhere to become the official opposition ia the Ontario legislature—the raiding it already holds in the provincial governments of Columbia and Saskatchewan. M. J. Coldwell, leader of the CCF who will doubtless become Prime Minister of Canada in a few years if the present trend continues, hailed the victory aa showing that "Canada is on the march to economic end social freedom." The CCF la committed to a sweeping program of social and economic reconstruction—public ownership or complete control of war industries, rationalization of banks and other financial institutions, replacement of M-a-yeer men by full-time paid state officials, 100 per cent taxation of an nrofita above fosir per cent, establishment of maximum individaul income with 100 per cent taxation of all income in exceas of the maximum aUowed. poblk ownership of utilities and transportation, compulsory, interest-free loans for financing the war, *nd abolition ©f the Canadian Sewite, the upper house of the Canadian Parliament, whoee members are appointed for life. It is extremely significant to note that in some areas in Canada the challenge of the CCF has become so great that Conservatives and Liberals are cowling their '«differences" to stand solidly united egstnst the advancing progressive movement, thus paving the way for genuine polities! realignment with conservatives in one camp and progressives in the other. —The Progressive. Conduct of Washing tea Bureau- crats Has Medu the Peepi* "Boiling Mad", Troatmu.t Givu. Rail Workers Is Example If this administration suffers a crushing defeat in the 'November, 1844, elections, the bureaucrats will be largely responsible. Every politician knows that ail he has to do, if he wishes to win a rousing ^»er from an esthetic crowd, is to say: "Let's drive the bureaucrats out of Washington!" From one of the President's staunch supporters comes this warning: "The people are boiling mad. I am afraid when they go to the polls, the!» chief desire will be to drive Into oblivion every one who even looks a bureaucrat." Some of Mr. Roosevelt's advisers sense the coming revolt. They explain: "F. D.' is not responsible; be doesn't know what is going on." If he doesn't know, it is high time some one told him. fle should know, for example, how workers of all classes are being kicked around by certain bureaucrats. "Czar" Eastman's latest outburst sgeinst the rail unions is a splendid illustration. The failure to take favorable action on the extremely modeat wage increases sought by grossly underpaid railroad workers is another. The railroad * workers have been among the President's most devoted supporters. They have played a lesd-1 ing role in every one of his political contests, and always they have been on his side. They can't understand why he permits the bureaucrats to kick them around. Being human, of course, they are resentful. They never ask for anything more than an "even break." Certainly they are entitled to that.—Labor. The court-martial in the case of Col. William T. Colman at Selfridge Field has done a grievous injury to the good name of the srmed services, to the cause of inter-racial harmony, and to simple justice. Representative Paul W. Shafcr, with whom this newspaper seldom agrees, has called the military court's decision "disgustingly inadequate." We indorse that opinion 100 per cent, end call upou the War Department end President Roosevelt to rectify a serious miscarriage of justice. Col. Colman was found guilty of wounding a Negro soldier and of drunkeness on four occasions. The nine colonels who judged him decided, however, that none of these offenses constituted conduct "unbecoming an officer and a gentleman." They decided that shooting a private was no more serious an offense than discharging a pistol "through carelessness." Instead of dismissing him from the service they merely demoted Col. Colman to his permanent rank of captain. That is about the same as assessing a $10 fine against a civilian who had run amok with a shotgun on State street. Two questions emerge from this exhibition of military jurisprudence. First, if getting drunk on duty and shooting a private is not conduct "unbecoming an officer," what kind of standards prevail in tha United Statea Army? Second, what is the purpose of a court-martial—to apply the disciplines of strict accountability, or to surround an officer with a protective cordon of fellow officers? Civilians will be reluctant to believe that the Colman case represents a fair expression of Army attitudes towar official misconduct. Their/faith can be confirmed in only one way—by executive action to set aside a pusillanimous verdict and bring Col. Colman to justice. The responsibility goes« straight to Secretary Stimson and the President—The Chicago 8un. what happens when arms making stops CUMBERLAND. Md. — A sample of what is likely to hapen when the nation's industiy li converted from a war to a civilian basis is being given by the Kelly-Springfield plant here as it switches from ordnance to tire traduction. The company announced this week that 3,69« of its 5.000 employes will be turned adrift during the next 30 days. All women employes, of whom there are 2,600, are to be released. WISDOM War protects the fool who makes mistakes and persecutes the wise man who dares to say they have been made.—James Hilton. Customers Why don't you advertise?" Village Storekeeper: "No sir! I tried that on.e and it prety near tuined me." Customer: "How was that?" Storekeeper: "Why, people came in here and bought durned near everything I, had.'! If anybody reports you not to be an honest man let your practice give him the life.—Marcus Antonius. A PRAYER (This quaint prayer hangs o«U side the door of the refectory of the Chester Cathedral, England.) Give me a good digestion, Lord, And something to digest: Give me a healthy body, Lord, With sense to keep it at its beat Give me a healthy mind, good Lord, To keep the good and pure In •ifht, Which, seeing sin, is not appalled. But flnda a way to set It right Give me a mind that ia not bored. That does not whimper, whine ee •ifM Don't let me worry overmuch About the fussy thing called «1.» Glee me a sense of humor, Lard. Give ma the grece to see a Joke, To get come pleasure out of life And pass |t on to other folk. home front By DAJMIEL BELL in The New Loader ...When the resignation of Mussolini was first announced, stocks on the Wall tttreet exchanges fell rapidly, while stocks in The City, London's exchange, rose rapidly. There is a simple snswer for this puzzling dis-crepsncy, one that points up different relationships to the war on both sides of the Atlantic. Wall Street stocks fell because people sold war issues: aircraft, ships, chemicals. They felt thst huge war profits were no longer assured. In London people bought post-war issues: Ceylonese tea, Malayan rubber, East Indies tin. Their profits rigidly limited in wsr-time, they were plunging on the hope of future riches when territories were to be retaken and exploited again. But that was Wall Street and The City. The common people have a different stake at this war. They want the defeat of fascism, in ord^r to rebuild their Uade unions and their democratic parties, for the chance to fight for social progress and a decent way of the world. So, hack the attack, by Warj Bonds! "When In Rome, Do As The Romans Do/ Negro Soldiers in Georgia Told ATLANTA.—Negro soldiers stationed at Camp Stewart were told by their commanding officer Sept 7 to "atay out of white places and sit where you're supposed to on t trains and buses." These instructions wefeltJirt of a memorandum prepared to B tig. Gen. E. A. Stockton, in chargfof tEc antiaircraft training center for Ne*ro troopa. The memo said, in part: "Slave owners were mostly good- ( hearted Christian people, good« to Words. Words. Words! History will have its little ironies... Winston Churchill delivered a rather unmsbtle message to Stalin with his Harvard speech for a U. S.-Bri-tain permanent alliance. He made it so pointed as to harp on the "common langujge" argument and put a plug in for "Baaic English," the 850-word system of teaching the Isnguage all over the world (devised by L A. Richards and C. K. Ogden) ... The Kremlin probably got the hint, but there may have been some chuckles. For the world's greatest organizer of "Basic English" schools just happens to be Ivy Low Litvinoff, the ex-Ambassador's wife—who established the Richards-Ogden system in many of the Russian schools! ... . Churchill seemed to be making an uncommon number of slips. His lapsus linguae about the airplane, that marvelous invention which he referred to as an "infernal( for internal) combustion machine," was amus-ing. But what got our dander up was his phrase exhorting us to get together with Englishmen for a great wonderful elliance—said Winnie, "Let us have a Boston Tea Party about it"! Now either Mister Churchill didn't know what that particular The Party was like—or he thinks that our native traditions about the American Revolution have just dissolved into little iokes. British papers please copy: we were mad when Kenneth Roberts poohpoohed 1776 and all that (in "Oliver Wiswell"), and we think W. Churchill. Conservative, might show a little more respect for the past... —Matthew Low in The Ne*-Leader. WHEN JAM MAKERS' WAGES WERE BOOSTED A friend from Canada tells this story, "just to illustrate 'the difference in the way Dominion officials treat labor unions and business concerns": Canadians are fond of their jam. Probably they got the habit from the Old Country. Some time ago the government discovered the jam supply was running short. When makers of jam wero consulted, they said the jam business was not sufficiently profitable—in other words, their wages were not high enough—and that they wouldn't make any more jam unlesa they eoukl get more money. When members of • tabor union say they will not werk until they get the slaves. Only . few were bound to* m°7 nM>nty' offfcia,s and in the United States, too, call ft be cruel,.. "Slavery was ended by white people who thought It was wrong. The Negro could never have gotten out of it by himself,.. "A slave had no rights. You have as many rights as anyone, especially in the Army. You are treated like any other soldier. The government has spent a lot of money on you .. . "The commanding genetal at Camp Stewart and his staff guarantee that there will be no discrimination between white and colored :.. "While you are in Georgia you must obey the laws of the state. They are not like the laws of New York or District of Columbia... Stay out of white places and sit where you sre supposed to in trains and buses. Above all don't say or do aeythlng that somebody might take as an insult to any white or colored woman ... Don't start conversations with white strsngers... A good soldier doesn't have time to fool with his home town politics or to go around telling other soldiers how to run the country... /Things hive been as they are in 'jhe south for s long time. When in Rome do as the Romans do." strike. When the jam makers refused to make more jam until they got more money, the Canadian officials didn't mention the word 'strike." They didn't say: "We won't do a thing for you until you are beck on the job." That's the way they talk to labor unions, but that ian't the way they talk to business men. Instead of threatening the jam makers, the Canadian officials called them together, locked the door and, in secret session, worked out a subsidy scheme which was satisfactory to the jam makers. In'other words, the government raised the jam makers' wages to a satisfactory figure and the jam makers went back to making jam. Some one in Parliament suggested that the people of Canada should know who got the subsidies, but the government said thst might embarrass tha business men. The government doesn't worry about embarraaaing workers when wages sre being discussed.—Labor. Little Luther J "Ah," intoned Mr. Dilworth happily. "I see we can still have faith in higher education." "Hu?" grunted Little Luther, looking up from the comics. "Are you needling me about my home woik, Pep?" "In a way, Luther, in a way. If you study rc 1 hard, my boy, IU see fused to play football with Harvard 'cause F. D. R. went there?" "Nothing of the kind, Luther. The tiustecs of Cornell simply bought a newspaper and gave It to that great American. Frank Gannett They prevented any disgrading New Deal influence from cbtaining posses?ion of the property and using it to poison the minds of the people.*' "Frank Gannett is against poison. Pop? Or isn't he the same guy wh* that you go to Cornell when you get ' tried to mippresa anti-fascist books ready for collcgo. Now there is an I and who think, labor ought to be educational institution of which we 1 outlawed and » can all be proud, my son." ] Luther Mr Gannett is . true hat'd they do, Pop, give a de-1 patriot and Cornell has recognizcd The Natl. Industrial Conference Board complains that the corporations are paying so much taxes that they arsn't going to have enough money to survive the period of poaU war adjustment. Considering the kfoor records of most of them, maybe It Isn't such a bad idea. A man must first govern himself ere he Is fit to govern a family. — Sir Walter Raleigh.% why a sales tax is viciously unfair Why is the sales tax denounced as unfair by organized labor and by all genuine Progressives? Here is the reason, stated in the simplest possible terms: A ten per cent general retail sales tax would take on the average eight and one-half per cent of thé Income of a person earning $600 a year; six per cent of the income of a person with a $2,600 income, and three and one-half per cent of tha" income of a person with a $10,000 incoms. The higher one's income, the lower the sales tsx rate. Or, as Secretary of the Treasury Morgenthau once put It» "It bears disproportionately in the low Income group, whose incomes are almost wholly spent for consumer goods. It therefore, encroaches harmfully upon the standard of living."—Labor. no (grec to Hoover?" "No, Luther. Mr. Hoover is s Stanford man. A mighty fine college that too. Rut Cornell has outstriped them." "Outstriped, Pop? You meen, Gypsy Rose Lee is on the campus?" "Tush and twaddle, Luther. Cornell is a man's institution with laeclvious undercurrents." "A male jail with no lewd huh. Pop?" "Luther! Stop it! We were discussing Cornell as an example of the better class higher educationsl pro-ceases of this nation. Cornell has led the way." "What have they done, Pop? Re- nude, his threat significance as a leader of American thought. Cornell and Gsn-nett will go down in history, together" ^You think. Pap, Cornell might ffct a new rchool yell, like..." "Like what?" "Like this: "Rickety, rkkety, rackle, "Fr*nk Gannett's in at tacklo; "Smash the New Deal and the war; "Down, oh down with F. D. R. Cornell, Cornell and Fiank Gsnnett. "We'll get those labor unions yet" "Luther," shouted Mr. Dilworth. "that'« foul." "You mean me or Cornell laid an ffl. Pop?" Kings and their aubjecta, masters and sieves, find a common level in two plsces—at the foot of the cross •nd in the grave.—Colton. Base *nvy withers at another'a joy. and hates the excellence it can-hot reach.—Thomson.