GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Uubljana, is. novembra 1955 LETO II. ŠTEV. 85 Okrajni ljudski odbor KONFERENCA PREDSEDNIKOV OBČINSKIH SVETOV ZA ZDRAVSTVO. PREDSEDNIKOV UPRAVNIH ODBOROV IN UPRAVNIKOV ZDRAVSTVENIH DOMOV IN ZAVODOV Svet za zdravstvo OLO Ljubljana je 4. t. m. sklical na konferenco vse predsednike občinskih svetov za zdravstvo, predmetnike upravnih odborov in uPravnike zdravstvenih domov ln zavodov. Konferenca je bila sklicana z hamenom, da se prouči najnujnejša zdravstvena problematika v okraju Ljubljana. Konferenco je vodil predsednik Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana tov. dr. Jože Beniger. Od uprave OLO Ljubljana pa sta bila navzoča na konferenci tudi načelnik Tajništva za zdravstvo OLo Ljubljana dr. Franta Mis ln višji referent dr. Miran Mally. Konferenca je obravnavala dravstveno problematiko okra-'a ln uspeh zdravstvene službe na področju bivšega OLO Ljub-ljana-okolica in sedanjo organizacijo zdravstvene službe. Uvodni referat o pomenu ln nalogah družbenega upravljanja v zdravstvu je imel predsednik Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana dr. Jože Beniger. Nato je imel dva referata dr. Bogdan Premrov, in sicer o razvoju organizacije zdravstvene službe in o problematiki zdravstvene službe bivšega OLO Ljubljana-oko-lica. Dr. Franta Mis pa je v kratkem podal problematiko zdravstvene službe na bivšem območju MLO Ljubljana. O organizaciji dela zdravstvenih domov in o načinu finansiranja zdravstvene službe pa je imel referat dr. Miran Mally. Dr. Jože Beniger je imel naslednji referat: Poročila predsednika Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana o pomenu in nalogah družbenega upravljanja (konservativnega mišljenja — strokovnjaki —) niso razumeli, da jim je ravno ta aparat v veliko pomoč v signalizaciji raz- V razvoju družbenega sistema v baši zemlji, v poglabljanju in Razširjanju socialističnega siste-na vseh področjih nikakor a® more zaostajati tudi zdrav-sRvo. Ce smo prešli na gospodar-sk°m, kulturnem In ostalih pogledih, kakor tudi na ostalih po-)lh na družbeno upravljanje, **°lem je popolnoma jasno, da Vrtamo v tem pogledu, morda e toliko bolj, priti na družbeno Pravljanje tudi v zdravstveni jažbl. Za nas družbeno uprav-Janje v zdravstvu ni nova stvar. ^*iub temu pa, da to stvar podamo in da vemo, da družbeno Pravljanje v zdravstvu obstaja, , e,bo, da Je bilo do sedaj to družbo upravljanje dostikrat bolj Pvidezno, površnejše ln da smo 0 Premalo poglobili in premalo ^Pravili na poti poglobitve bižbenega upravljanja v zdrav-vVu- Vemo, da imamo določene (Zr°ke ln tehtne razloge za po-r sn<> prodiranje in nekakšno ne-"Zumevanje, kar je vzrok, da se •bžbeno upravljanje v zdravic vu ne razvija popolnoma tako, bi se moralo. Vidimo, da se ^ravstvenl problemi ponekod ij avnavajo široko, da delovni ponekod upravljajo, od-ž(1Sno sodelujejo pri reševanju Ravstveno problematike. t. a se družbeno upravljanje v tJavstvu ponekod ne razvija »J , kot bi se moralo, je razlog v: it' konservativno mišljenje ne-it0 eril' naših ljubdl, zlasti stro-''iakov, ker niso razumeli v n'®na družbenega upravljanja *ltis?ravs*VU- ^e-ti 50 namreč flr?atrall> da bodo pritegnjeni kot bfinav'Janl k sodelovanju v družbo^01 upravljanju laiki in da se tlv 0 le-tt vtikali v strokovne tuj strokovnjakov, niso ra-s*Už.i‘ * leKa- da Ima zdravstvena bre,ja in zdravstvena politika >ho seboj še nekaj več kot sa-strokovno stran. Ti ljudje mer, katere vladajo na tem ali drugem terenu, da jim ravno ta aparat nudi pomoč na terenu pri reševanju materialnih problemov, ki jih strokovnjaki in zdravstveni delavci sami ne morejo reševati. Končno se danes človek čudi, kako Je mogoče, da ko imamo na drugih poljih, sektorjih dela, jasen dokaz, koliko je prav ta aparat pomagal zdravstvenim delavcem na terenu ln da se je prav zaradi te pomoči dvignilo stanje, kako da v zdravstvu to družbeno upravljanje ne bi delovalo tako kot delovati mora. Vidimo namreč, da se pomoč državljanov na ostalih poljih, ostalih sektorjih dela prav dobro obnese, tako na področju šolstva, v tovarnah itd. Kako je mogoče, da so še nekateri ljudje, čeprav zelo zelo redki, ki smatrajo, da bi s tem trpela strokovnost strokovnjakov. Kako sl morejo tl ljudje razlagati, da bi z družbenim delom padel nivo zdravstvene službe, ne vem. Videli smo namreč, da so šlt naši zdravstveni strokovnjaki v družbeno upravljanje z veliko mero skeptičnosti. Kot dokaz vam bom povedal primer Klinične bolnišnice v Ljubljani kot ene najvažnejših strokovnih institucij te vrste v celi Sloveniji. Ljudje so bili prepričani In mislili, da ni mogoče, da bi tak družbeni organ, kot je upravni odbor ali upravni pododbor, mogel Kliničnim bolnišnicam v Ljubljani koristiti, nikakor si tl ljudje niso mogli misliti, da bi bil ta organ sposoben dvigniti nivo, tako materialni kakor tudi strokovni. Danes nimamo v tej bolnišnici nobenega šefa več, ki bi bil še tega mnenja, mnenja, da je družbeno upravljanje v zdravstvu nepotrebno. Ce bi postavili vprašanje, ali naj te upravne odbore v zdravstvenih ustanovah razpustimo ali ne, mislim, da bi ne bilo nobenega šefa, ki bi se z razpustom teh odborov strinjal. Kajti prepričan je, da so mu prav ti organi pomagali rešiti cel kup problemov, katerih prej sam rešiti ni mogel. Ni treba imeti strokovnjakom bojazni, da bi se upravni odbori zdravstvenih ustanov vtikali v to, kaj naj in kako naj zdravnik zdravi. Ti organi (upravni odbori) bodo med ljudi na terenu zanesli občutek, kaj naj se dela in da bodo pri tem na tem zainteresirane tudi množične organizacije na terenu. Tako bomo čimprej rešili vse nedostatke, ki se danes še pojavljajo tu In tam. V tem je bistvo družbenega upravljanja. Jasno pa je po drugi strani tudi to, da je upravni odbor neke zdravstvene ustanove odgovoren tudi za to, da se v tej ali kaki drugi ustanovi ne bi družbena sredstva izkoriščala po nepotrebnem in da se ne bi nepravilno vodila politika v odnosu izkoriščanja teh sredstev do državljanov. Upravni odbori so desna roka zdravstvenih delavcev, z druge strani pa so signalni aparat za naše zdravstvene ustanove, kjer se pojavljajo še razne nepravilnosti, težave itd., kjer morajo zdravstveni delavci upreti v torišče dela vse svoje sile, da težave čim laže in čim prej premagajo. O potrebi družbenega upravljanja v zdravstvu je bilo veliko diskusije. Ta vprašanja je na široko prediskutiral Plenum SZDL, prav tako so bili na tem plenumu podani Izčrpni referati. SZDL si Je zadala nalogo, da bo po svoji liniji pomagala ln se zavzela pri ostalih družbenih organizacijah, da se bo zdravstveni službi nudila polna pomoč, saj vemo, da je zdravstvo danes vsaj toliko važno in potrebno, kakor vsesplošna gospodarska politika, če hočete, kot so važni ekonomski momenti, kot so važni gospodarski instrumenti. Danes si pri nas ne moremo zamisliti nekega progresa v našem gospodarstvu, naši industriji, naši socializaciji na sploh, če nimamo zdravih metod, če niamamo zdravega naroda. In kdo drug je dolžan skrbeti za to, če ne ravno naša zdravstvena služba, kateri pa morajo pomagati vse družbene organizacije. Namen ustanavljanja in širitve družbenega upravljanja v zdravstvu Je bil prav v tem, kako priti čimprej do decentralizacije naše zdravstvene službe. Dobro veste, da je še ena nevarnost in ne samo pri zdravstveni službi, pač pa tudi pri vseh ostalih, t. j. nevarnost birokracije, če vse družbeno upravljanje v zdravstvu preide v roke določene kaste, če jo hočemo tako imenovati, administrativnim organom. 1 Da pa do tega ne bi prišlo, na čemer ste sami zainteresirani, ste prav tako tudi še bolj zainteresirani na tem, da se družbeno upravljanje v zdravstvu utrdi in poglobi. Ker pa je to družbeno upravljanje ne samo navidezno, pač pa tudi resnično in če bi bilo tudi samo navidezno, ne bi moglo dosegati rezultatov, kakršne dosega, je razumljivo, da pridemo tako v stik z množicami, ki poznajo razmere na terenu. Prav s pomočjo teh množic se dajo problemi na terenu hitreje in pravilneje rešiti. Zato je bilo potrebno preiti k decentralizaciji ljudske oblasti in vzporedno s tem k decentralizaciji ljudske uprave. Tako smo prišli do decentralizacije zdravstvene službe ne samo v vrhovih, pač pa tudi na terenu, t. j. to decentralizacijo zdravstvene službe smo prenesli na teren, t. j. na občine-komune. Z decentralizacijo zdravstvene službe na terenu je prav gotovo dana možnost bolj življenjskega reševar nja problemov. Ti problemi se bodo na komunah laže in hitreje reševali kot pa so se reševali na okraju. Okraj Ljubljana naj bi tako v bodoče imel res v svoji kompetenci samo tiste naloge, katere ne bodo prešle na občine in nobenih drugih. Okraj Ljubljana naj bi v bodoče obravnaval samo probleme, ki so skupni večini in ne samo eni občini in katerih ena ali druga občina ali več teh same rešiti ne morejo. V primerih nejasnosti naj bi OLO Ljubljana sklical več komun in našel sporazumno z njimi pravo obliko dela, katero naj bi na terenu opravljali zdravstveni delavci, za to določeni in plačani. Moje mnenje, kakor tudi mnenje vseh ostalih je, da bi delo na zdravstveni službi na terenu nemoteno teklo lahko v zdravstvenih domovih, katere imajo občinski ljudski odbori že ustanovljene. V teh domovih bi bilo povezano delo na preventivnih, kakor tudi na kurativnih ukrepih. Danes pojem kurative že zelo težko ločimo od pojma preventive in ju ločiti tudi ne bi smeli. Doslej pa je bila praksa taka, da smo se v glavnem bavili s kurativo, veliko manj ali pa skoraj popolnoma nič pa s preventivo, kar ni bilo prav. Skrbeti moramo za državljane, ne šele takrat, ko le-tl zbolijo, pač pa takrat, ko so le-ti še zdravi (preventiva). Prav tu so poklicani zdravstveni domovi in upravni odbori teh zdravstvenih domov, da prinašajo zdravniškemu kadru na vpogled problematiko zdravstvene službe. Le na ta način bodo zdravstveni domovi zadostili potrebam zdravstva pri nas. Vse občine imajo danes ustanovljene zdravstvene domove, če ne delajo tako kot bi morali, jih imajo občine vsaj na papirju oformljene. Težko je danes takoj zadostiti potrebam na terenu, ker so le-te velike. Poleg tega pa je na terenu velik problem problem prostorov, kadra. Zato so nekateri zdravstveni domovi, zlasti v Ljubljani, kjer so na novo organizirane komune, katere za svoje delo še nimajo tradicije, v velikih težavah. Stanje glede zdravstvenih domov na deželi je nekoliko boljše. Kljub temu, da zdravstveni domovi tako v Ljubljani kakor tudi izven nje še niso takšni kot bi morali biti, nas to ne sme motiti in ne smemo biti prezahtevni. Prepričan sem. da če bo zdravstvena služba na terenu »klapala« tako kot je treba, da bodo zanjo naši razumevanje tudi občinski ljudski odbori, kakor tudi njihovi občani. V tem primeru bodo vsi ti forumi oblasti razumeli potrebe zdravstvene službe na svojem teritoriju in šli tej službi na roko tudi z denarnimi sredstvi in na ta način bo stanje v naših zdravstvenih domovih urejeno čimprej. Uspeh naših zdravstvenih domov ne za- ™ OBJAVA o javni dražbi Okrajni ljudski odbor Ljubljana bo v četrtek, dne 23. novembra 1955, razprodal na javni dražbi razne najdene predmete, med drugim kolesa in ogrodji koles, katerih lastnikov ni bito možno ugotoviti in so postali last Splošnega ljudskega premoženja. Javna dražba bo na dvorišču magistralnega poslopja s pričetkom ob 8. OBJAVA Urada za najdene predmete Uradu za najdene predmete pri OLO Ljubljana so bili v času od 1. julija do 31. oktobra letos izročeni razni predmeti, In sicer: 2 čenski ročni torbici z manjša gotovino, 1 očala v etuiju, 1 moški zimski plašč, 1 kos blaga, 8 aktovk, 1 otročji plašček, 2 sončnih očal, 10 metel, 3 ročne ure, 1 moški suknjič, 4 ženske volnene jopice, 2 moški zapestni uri, 1 kovček z raznimi predmeti, 1 ženska bluza, 2 ženski zapestni uri, 2 fotoaparata, 1 par ženskih nizkih čevljev, 1 zapestna verižica za uro, 1 par ženskih nogavic, 1 moška srajca, 1 ženski dežni plašč, 1 odeja, 1 trenčko plašč, 1 nalivno pero, razne denarnice, gotovina in razni drobni predmeti. Lastniki navedenih predmetov morejo le-te dvigniti v Uradu za najdene predmete pri Tajništvu OLO Ljubljana-Kresija, soba štev. 10/1 mpd uradnimi urami. Ce sc tisti, ki je stvar izgubil, ne zglasi v enem letu, računajoč od dneva objave najdbe, ali če ne dokaže lastništva do stvari, oziroma če stvar noče sprejeti, postane najdena stvar last Splošnega ljudskega premoženja. Po čl. 10 točki navodila v postopku z najdenimi predmeti (Ur. 1. FLRJ št. 93/49) ima najditelj izgubljenih stvari pravico do nagrade, ki znaša 15 “It vrednosti najdene stvari. Urad za najdene predmete pri Tajništvu OLO-Ljubljana visi toliko od tega, ali že Imamo zgrajeno poslopje zdravstvenega doma ali ne, ali imamo na razpolago dovolj kadra ali ne, pač pa od nas samih, od naših subjektivnih faktorjev. Vprašanje je, ali bodo prevladali v nas samih interesi osebnega značaja, ali pa interesi zdravja naših ljudi, ali bodo prevladala mogoče v nas celo nasprotja, ki se sem-tertja še opažajo. Uspeh zdravstvenih domov zavisi v prvi vr- s ti od pripravljenosti zdravstvenega osebja za delo in pa monolitnost predvsem upravnih odborov teh zdravstvenih domov. Kjer bodo v upravnih odborih in zdravstvenih svetih dobri državljani, kjer bodo državljani pripravljeni delati na polju zdravstva, kjer bodo smatrali, da je to delo njihova življenjska naloga, kjer bodo zdravstveni delavci pomagali pravilno prikazovati težave, ki so na terenu, pomagali dajati zdravstvenim delavcem pravilne analize, tam mislim, da ni važno, ali imamo zdravsteni dom sezidan ali ne, kajti ta bo tam kmalu zgrajen. Potrebno je čimveč koordinacije tako med okrajnem ljudskim odborom Ljubljana na eni strani kakor tudi med posameznimi občinskimi odbori, se pravi, obstajati mora koordinacija dela v vertikali i horizontali. Prav med tema dvema linijama mora biti povezava največja, obstajati mora povezava razumevanja odnosa vertikale do horizontale in horizontale do vertikale In pomagati prenašati izkušnje ene občine na Izkušnje druge občine in izkušnje okraja na izkušnje občin. Večkrat si bomo morali drug drugemu pove- Zdravstvena služba je bila pred II. svetovno vojno organizirana predvsem po kurativi. Tudi v kurativi sami so pravzaprav prevladovale oz. obstajale 3 linije, in to: državna, socialno zavarovalna in privatna. Država je skrbela samo za bolnišnice in preko banovinskih zdravnikov, ki so delovali v združenih zdravstvenih občinah, za nepremožne. Uradni zdravniki so obstajali pri banovinah in okrajih. V ambu-lantno-polikliničnl službi državna linija ni pomenila nič. Bivši zavodi za socialno zavarovanje (SUZOR, Bratovska skladnica, železniško zavarovanje, trgovsko zavarovanje) so organizirali svojo službo delno po lastnih ambulantah, delno pa so s pogodbami vezali privatne zdravnike. Privatna linija je bila od vseh treh najmočnejša. V tej dobi se tudi organizira osnova sedanje sanitarne inšpekcije, nekak sanitarno policijski nadzor po sreskih zdravnikih, ki se je pa omejeval predvsem na epidemiološko službo, gradbeni nadzor, delno nadzor javnih naprav in pa nadzor nad tnrliškhoogledniško in babiško službo. Preventivnih ustanov v današnjem smislu ni bilo. S pomočjo Rockfellerjeve ustanove so se pričeli ustanavljati higienski zavodi v večjih mestnih centrih. Ostala preventivna služba pa se je omejevala v glavnem na pro-timalarlčno službo In nekaj malega na asanacljsko gradnjo. Ta služba je bila v glavnem pospeševana v letih do 1932, ko je nastopila gospodarska kriza in je zato država začela zmanjševati kredite. Služba je nazadovala in samo životarila. Protituberkulozna služba je bila zgrajena na privatni bazi prostovoljne protituberkulozne Uge. V vojni je prišlo do popolnega razbitja prejšnje zdravstvene službe, ki je še nadalje životarila predvsem po liniji kurative In to privatne in socialnega zavarovanja. Okupator je Izgradil samo svojo epidemiološko službo, ker je bil samo na tej zainteresiran. Po svetovni vojni so bile naše pokrajine močno devastirane. Lakota in nalezljive bolehni so zavladale. Močno se razširjajo tifus, griža, malarija, davlca, tu- dati problematiko, treba bo na sestankih iznašati naloge in metode dela, do katerih bodo posamezni upravniki zdravstvenih domov sčasoma, ne takoj, prišli. To bomo morali delati toliko časa, dokler ne bomo prišli do ene take metode dela, rutine dela, da bo naš OLO Ljubljana lahko služil za primer reševanja problemov zdravstvene službe ne samo naši republiki, pač pa tudi ostalim. V kolikor poznam člane upravnih odborov posameznih zdravstvenih domov, sem optimist, ker sem prepričan, da bodo le-ti dobro delali. Prav tako sem prepričan tudi za zdravstvene delavce, da bodo z vsemi svojimi močmi pomagali reševati probleme družbenega upravljanja v zdravstvu, predvsem v zdravstvenih domovih. Prepričan sem, da bodo ravno zdravstveni delavci tisti, ki bodo pristopili k reševanju te težke naloge, k reševanju naloge, ki še nima svoje utrjene in izglajene poti, z vso resnostjo tn polno pripravljenostjo, žrtvovati vse za en cilj, za zdravje naših ljudi In za napredek naše zemlje nasploh. Dr. Bogdan Premrov je imel naslednj referat: berkuloza in tudi pegavec se zanese v Slovenijo. Domača zdravstvena služba v prvi dobi še ni funkcionirala in se je šele v letu 1945 pričeta izgrajevati. Osnovna naloga zdravstvene službe te dobe je bila zatirati in omejiti nalezljive bolezni in pa zagotoviti osnovno kurativno službo za zdravljenje številnih bolnikov. Prednost v zdravstveni službi se daje kurativi, ki deluje še prav tako po prejšnjih treh linijah, vendar z organizacijo državnih ambulant prevzema vse večji pomen državna služba. Od preventive deluje v tej dobi predvsem epidemiološka služba. Prične pa tudi izgradnja protituberkulozne službe v sklopu državne zdravstvene službe. Osnovna organizacija zdravstvene službe je v tej dobi centralistična, v republikah so min. za ljudsko zdravje, ki vodijo in upravljajo celotno zdravstveno službo. Ta prva povojna doba traja nekako do leta 1947. V tej dobi se je izvršila osnovna organizacija državne oblasti in uprave, težke povojne razmere so se ublažile, v gospodarskem razvoju smo prišli na Izgradnjo bazične industrije — gospodarsko petletko. S tem se pa stavijo tudi večje zahteve na zdravstveno službo. Ker pride do preliva novih delovnih moči v industrijo in na gradbišča, je bila osnovna naloga zdravstvene službe zagotoviti kurativo vsem zaposlenim, t. j. predvsem v industrijskih centrih. Z boljšim gospodarskim stanjem so na razpolago nekaj večja finančna sredstva, s čimer se omogoči širjenje In novogradnja bolnišnic, pa tudi organizacija zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj. V tej dobi se organizirajo prve obratne ambulante delno s pridrževalnicami. Osnovna zdravstvena zakonodaja se prav tako pripravlja v tej dobi in večina zakonov Iz področja zdravstva izide v letih 1948—1949. V preventivni službi se v tej dobi pričenja organizacija zaščite matere in otroka, ustanavljajo se dečje jasli in dečji domovi, otroški dispanzerji tn materinske posvetovalnice. Nadaljuje se izgradnja protituberkulozne mreže. Higienski službi da osnovno podlago temeljni zakon o sanitarni inšpekciji, ki je izid v letu 1948 in na podlagi katerega se ustanavljajo centralni higienski zavodi in sanitarno epidemiološke postaje po okrajih. Značilnost druge dobe je še vedno centralistično upravljanje zdravstvene službe. Poudarek na kurativi industrijskih centrov in zanemarjanje podeželja, v preventivi pa pričetek dela preventivnih ustanov. Delo v njih pa ni še sistematično in je omejeno predvsem na večje centre. Ta druga doba traja nekako odi leta 1947-48 do leta 1952-53. Tretja doba v organizaciji zdravstvene službe se pričenja z novo upravno teritorialno razdelitvijo. Prejšnja centralistična organizacija oblasti in uprave se decentralizira na nižje enote — okraje. Likvidirajo se razna ministrstva, generalne in glavne direkcije in prenesejo njih posel predvsem na okrajno službo. V gospodarstvu je značilnost te dobe prehod na družbeno upravljanje, prenos upravljanja podjetij na delovne kolektive. Tudi v oblastnih organih je značilen prehod na družbeno upravljanje, tako se z likvidacijo raznih ministrstev, direkcij in poverjeništev prenesejo naloge oblasti na Svete, izvajanje pa na upravne organe. Tudi v zdravstveni službi pride do istega razvoja in se ukine prejšnje Ministrstvo za ljudsko zdravsvo bn ustanovi Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS. Isto je tudi na okraju. Svet je tisti organ oblasti, ki vodi tn usmerja zdravstveno službo In ji daje naloge. Tajništvo Sveta je samo administrativno upravni aparat Sveta, ki ima nalogo, da izvede v življenju sklepe Sveta. Poudarjam tukaj na nekatere nejasnosti, ki se pri tem pojavljajo, zato si morate biti točno na jasnem, kaj so naloge Sveta in kaj upravnega aparata, ker velja sedaj popolnoma isto tudi za občinske Svete. Zdravstvena služba v okraju se centralizira v obliki posebnega zavoda — okrajni zdravstveni dom. OZD je operativni aparat Sveta in zdravstveno službo neposredno Izvaja. Isto velja sedaj glede občinskih zdravstvenih domov in postaj. Obstaja pa ena nejasnost, zdravstveni dom je funkcionalna, operativna edinica In ne upravni organ. Okrajni zdravstveni dom je nekako prevzel nase tudi naloge upravnega organa, ker je pravzaprav opravljal tudi posle posebnega odseka za zdravstvo, ki bi moral biti v sklopu tajništva za zdravstvo. To nejasnost v zakonodaji je treba sedaj razčistiti. Opozarjam še na to, da je zdravstveni dom funkcionalna enota, ne pa stavba in zato ni važno, da mora dom imeti svojo stavbo, ampak je lahko razmeščen v več poslopjih, pa je kljub temu samo ena funkcionalna enota. V letu 1953 se v zdravstveni službi uvede še nekaj novosti. Kot se je v vsem ositalem aparatu uvedlo družbeno upravljanje, se Isto uvede tudi v zdravstveni službi, Razlika obstoja v tem, da v podjetjih upravlja podjetje kolektiv sam, v zdravstvu pa je močnejša družbena kontrola iz razlogov, ker gre tu predvsem za manjše ustanove, ki so pa zelo velikega družbenega pomena. Organi družbenega upravljanja v zdravstvu so upravni odbori. Naloge upravnih odborov so določene v uredbi o upravljanju zdravstvenih zavodov, so pa predvsem finančno ekonomske narave, da se vrši kontrola družbe, kako se trošijo sredstva, ki jih daje družba za zdravstveno službo. Praksa pa, Razvoj organizacije zdravstvene službe kaže, da so te naloge nekoliko ozke in da bi bilo pravilno, da sodelovanje upravnih odborov razširi tudi na druge naloge, ki jih točka 17-9. čl. tudi predvideva. Tako je naloga upravnega odbora, da kontrolira, ali se zdravstvena služba pravilno upravlja, ali pravilno deluje, je dovolj oskrbljena, dovolj razvita, da more nuditi efektno zdravstveno varstvo ln podobno. Ta svoja opažanja posreduje upravni odbor Svetu. O tem več govorim, ker opažam napake pri delu upravnih odborov, ki često zaidejo na stvari, o katerih mora odločati samo Svet. Zato so vsi sklepi upravnega odbora, ki se tičejo zdravstvene politike, samo predlogi Svetu, ki kot organ oblasti potem dokončno sklepa o tem. Upravni odbor skrbi in odgovarja za neposredno izvajanje zdravstvene službe, vodi kontrolo in nadzor, proučuje zdravstvene probleme svojega področja in o vseh teh svojih zapažanjih poroča Svetu. Prav zato sem omenil, da se upravni odbori ne morejo in ne smejo omejiti samo na naloge finančno ekonomske narave, ampak da imajo širše naloge. To problematiko upravnih odborov zavodov sta proučevala že Republiški svet za zdravsvo in Socialistična zveza delovnega lju' čenja, je značilna po tem, da se izvaja decentralizacija in prenos oblastnih, upravnih bn gospod-funkcij z okrajev na občine. V družbeno upravljanje bo zajeto veliko večje število prebivalstva. Lokalna zdravstvena politika se prenaša na občinske Svete za zdravstvo, upravljanje operativne zdravstvene službe pa n® občinske zdravstvene domove in postaje. Prenos teh operativnih nalog se v vseh panogah ne bo dal izvršiti naenkrat, ker mani' ka še darov, upravnih prostorov in opreme in se bo zato moral izvrševati postopoma. Takoj se prenesejo kurativne službe -* splošna, zobna in babiška, delno preventivne — otroška in materinska zaščita, ostale pa glede na razpoložljive kadre in pogoje. Cilj in namen tega prenosa j®> da se zdravstvena služba tolik® okrepi, da bo možno izvest splošno zdravstveno zavarovanj® vsega prebivalstva. V mestih n toliko važno, ker je večina pr®' bivalstva že sedaj zavarovana, pač pa je treba krepiti zdravstveno službo podeželja, da bo sposobna ustreči zahtevam, ki s® bodo stavile nanjo. V bodoče j® treba posvečati precej pozornosti preventivi, ker je kurativa v splošnem že precej razvita “j zato prehajamo v zdravstven službi na višjo stopnjo zdrav' stvenega varstva, na zaščito pred boleznijo. Novi zakoni — zako® o soc. zavarovanju, zakon obratnih ambulantah in drugi, so še v pripravi, zahtevajo sistematično preventivno delo zaen' krat sicer samo še v industrij j pozneje pa tudi v splošnem de' lu. Na vsak način je treba izv®' stl močno službo zaščite matei ^ in otroka, ki povezuje tudi z®' ščito šolskih otrok. Higiensk služba s prenosom na občine absolutno ne sme nazadovati in 6 mora posvečati vsa pozorno* epidemiološki kontroli. Kij® razmeroma ugodnemu stani vsak hip lahko izbruhne ver) epidemija griže ali paratifus ’ kot smo to doživeli v Ljubija® in drugih mestih. Prav zato J® treba posvetiti večjo pozornos komunalnim zgradbam — vodovodom, kanalizacijam, asnna®1 jam naselij in pa zdravstvei prosveti, da ne bo prišlo do t® jih posledic. Namen tega referata je bil P®' kazati stalno povezavo zdra stvene službe in njenega razV". s splošno družbenim dogajanje® Mi opažamo, da nekateri zdra niki oz. zdravstveni kadri 5. vedno vidijo v svoji službi nek® posebnega, mističnega, kar povezano z družbo samo, z ® spodarsko-političnim razvoj® družbe. Niso bolezni zar® . zdravnikov, ampak zdravstvo kadri zaradi bolnikov. Zdr®^ stvena služba se ne more l° jfl od splošnega ekonomskega družbenega razvoja države ^ zato je nujna ozka P°vC.z‘*,r» zdravstvenih kadrov z vsemi gani, ki delajo na družben razvoju. Dr. Miran Mally je imel ®a' slednji referat: Organizacija dela zdravstvenih domov In n«' čin finansiranja zdravstvene službe Organizacija dela zdravstvenih domov in zavodov sploh in po njihovo finansiranje je od leta 1853 naprej, ko je bilo tudi v zdravstvu uvedeno družb ^ uoravljanje in samostojno ^ nanslrnnje, doživelo b'®*'’5t,jj spremembo in pa nov usP1 ^voj. Ker je bil ta v dosedanjih referatih že podrobno pri-taran, je zaradi izčrpanja dnev-6e8a reda obrazložiti še tehnič-110 stran organizacije dela in Opravljanja v zdravstvenih za-updih in pa glavne obrise finan-•iranja zdravstvene službe, to še ‘uliko bolj, ker je izvedena reorganizacija občin in okrajev 'udi v zdravstvu povezala dve "»slej popolnoma ločeni področ-P in celo dve različni zdrav-,lveni organizaciji in je že za-'adi informiranja zdravstvenih "tiavcev mesta in okraja posebno obrazložiti podrobneje. v mestu Ljubljani je »mestna« fdravstvena služba ali pravilne-u zdravstvo bivšega MLO Ljubka in njegovega sveta za ^ravstvo organizirano in veza-0l) »a obstoj in delovanje zdravljenih ustanov, kot so: Poličnika z njenimi sektorskimi ‘U nekaterimi obratnimi ambu-untami ter specialističnimi ordinacijami, Zobna poliklinika, °*ska poliklinika z nad 30.000 jjkrbovanci in stalnimi otro-*t‘tni okrevališči v Siljevici in kraljeviči ob morju ter Podlju-uulom in na Rakitni, dalje Cen-ralni protituberkulozni dispan-Zer s štirimi področnimi dispan-teril, Centralni otroški dtepan-fer in Centralni dispanzer za ene s posvetovalnicami in am-Ulantami za otroke ln žene, Petil dom in Materinski dom, reševalna postaja. Center za ■‘‘dronažno službo medicinskih *ester, Zdravstvene menze z od-u'kl za tuberkulozno, dietno in ”labetno hrano, 12 lekaren in pa ^ostojna Sanitarno-epidemio-,°^ka postaja z Mestno desin-ukcljo in desinsekcljo ter dve Zdravstveni edinici na kolodvo-r1- Postaja za prvo pomoč in ^kalnica za matere ln otroke, p sedaj organizacijsko pod p^tralnim otroškim dlspanzer-ddi. v bodoče pa svoja samo-Čna zdravstvena edinica. organizacija zdravstvene dibe mesta je bila tipično družna kot ona v okolici, saj je -in predsedniki upravnih ' pil* rov ter upravniki zdrav* domov In zavodov dobiti tila za vsakdanjo prakso-