Posamezna številka Din I. Št. 177. V Lfablfasl, v s©it>st® 9. avgusta S®24. Poštnina v gotovini. Leto I. NAkOm J9B MsjnW NEVM l Izhaja vsak dan popoldne. | | Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i Neodvisen političen list g, .!■- —— ■■■■■■ Uredništvo: WoIfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg S. — Telefon 44. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i O politični teologiii. Slovenci smo od nekdaj dobri kato-4čani. Katoličani ne le po veri, temveč tudi po politični logiki. Vsa naša miselnost je od davnaj prikrojena po dialektiki krščanskega nauka, naš mišljenski, frazeologični aparat je prožet z duhom svetih očetov in bogoslovcev. Tudi če ne verujemo v hudiča, ga vidimo v politiki vsepovsod, govorimo o Kristu in Antikristu, o večnem zveličanju, o večni pogubi, o končni zmagi resnice in dobrote, gledamo katastrofo, kazen in poveličanje. Vedno tako, kakor nam je individualno trenutna politična konstelacija ugodna ali zoprna. Ubogi Radič na primer! Koliko ton Papirja je že potiskano o njegovem bajeslovju. Naj krene naša politika že kakorkoli, po naših novinah sodeč, je ravno on ona nit, na kateri visi usoda Jugoslavije. In vendar je Radič le prazna ničla, zvok, stenogram za izvest-no razpoloženje precejšnjega dela hr-vatskega naroda. Radič vendar ne vodi, on je le neprostovoljni pa jazz o, čigar mikavnosti zna nastopajoči pokret nied njegovimi pristaši v nekaj letih, Če ne že preje, napraviti neslaven konec. Radič igra v naši politični teologiji vlogo hudobca, ki vse pokvari, ki stoji grozilno na vseh polit, razpotjih in ki mora igrati vlogo barbara, kadar prid# doba kislih kumare. Ali na primer ni polit, teologija, ako je vera v edinozveličavnost katere-gasibodi polit, programa pri nas postala zapoved in se sprememba polit, prepričanja žigosa kakor nečastno dejanje? Ali to ni isto, kakor abotni prepiri prvih desetletij po Kristu med pravovernimi in krivovernimi kristjani, heretiki, shizmatiki, ono zaslepljeno mnenje, da ima ravno naša partija patent na vso in celo resnico, medtem ko je na nasprotnikovi strani sama zmota, hudobnost in protidržavnost? In ta pristnokrščanski hilijazem, s katerim se pita čitajoče občinstvo! Samo ako pride naša stranka k veslu, Pojde vse kakor po niti: dalekosežne reforme prinesejo red in bogastvo, skratka nastopi doba, ko bodo dobri (t. j. naši) zveličani nasprotniki pa bodo vrženi v ogenj pokore, se odstavijo, uničijo ali karsižebodl Sleherna stranka ima za svoje pristaše pripravljeno, ko pride k vladi, večno kraljestvo božje, medtem ko nasprotnik ne uide zasluženi kazni. Nadalje skoraj nimamo stranke, ki bi venomer ne pridigala o načelni, hoteni korumpiranosti vseh drugih ter p potrebi z vsemi sredstvi zatirati zlobno kačo nasprotnega prepričanja, t j. političnega pogonstva, da ne okuži čistili duš naših pristašev. Nasprotno pa spada k prvim nalogam strankarskega episkopata vlomiti kadar in kjer le gre in partes infidelium, prinašati zaslepljenim luč edino prave vere v to ali ono polit, korifejo ali njen kredo-program. In pa to vkoreninjeno mišljenje, da namen posvečuje dejanja! Kaj se pri nas vse ne godi na podlagi tega načela! Kako malo lepih dejanj beleži naše petletno skupno polit, življenje in koliko krivic se je že nagromadilo pod pretvezo dobrih namenov! Mi vidimo radi katastrofe povsodi, kjer ni ravno udeležena naša stranka. Božja šiba pade na hrbet celega naroda, ako ne pojde ravno po naši volji, država sigurno propade, ljudstvo pride v tuje jerobstvo, če se prej ne potolaži mali naš interesek. V to kategorijo spadajo sanje o konfliktih z obstoječim družabnim redom, neizbežni kaos, ako se vsede slučajno kakšen avtonomist na ministrski stolček. Mogli bi nadaljevati in infinitum. Nič kriticizma, malo pozitivnega znanja, nobene avtokritike. Večina našega političnega prizadevanja obstoji v neskončnem ponavljanju naučenega katekizma, nabranega pri vinskem omizju, po isti logiki, z isto terminologijo, istim izvajanjem malenkostnih dnevrtn dogodkov iz apriornih, nerazumljenih trditev, nanizanih, kakor naključno, brez notranje zveze in logične doslednosti ena na drugo. To je tisti ozki duševni obzor, diči 90 odstotkov naše inteligence. Debata o vladni deklaraciji. Beograd, 8. avgusta. Današnja seja narodne skupščine je bila otvorje-na ob pol desetih dopoldne. Po preči-tanju zapisnika zadnje seje je bil prebran akt finančnega ministra o carinski tarifi. Nato je bil prečitan nujen predlog bosanskih radikalov z dr. An-dričem na čelu, da se izpremeni be-gluška uredba. Ko je pričel dr. Andric svoj predlog utemeljevati, je nastal v skupščini velik vihar. Dr. Andrič je nato utemeljeval nujnost svojega predloga in dejal, da zahtevajo age in begi da še jim zemlja vrne, ker se jim ne izplačuje odkupnina. Dr. Andrič je po-vdarjal, da je vlada dolžna sprejeti njegov predlog tudi zato, ker so skoraj vsi prizadeti age in begi v stranki dr. Spahe. Medklici redičevcev: Zakaj pa niste tega izvršili, ko ste bili na vladi? Dr. Andriču je odgovoril Ljuba Davidovič. Dr. Andrič ni stavil svojega predloga toliko iz stvarnih razlogov, ko pa iz želje, da bi spravil novo vlado v zadrego. Davidovič konstatira nadalje, da so stavili ta nujen predlog gospodje, ki so bili preje na vladi in ki so zato imeli dovolj možnosti, da ga izvedejo. Kljub temu pa priznava An-dričevemu predlogu nujnost. Nato je omenil Ljuba Davidovič očitke proti ministru Hrasnici. V javnosti so bili ponovno izneseni razni očitki proti ministru dr. Hrasnici. Davidovič ugotavlja, da je parlamentarna preiskava dognala, da je Hrasnica popolnoma brez krivde in da v javnost iznešeni očitki ne odgovarjajo resnici. Predlog Andriča je bil nato soglasno sprejet. Prečitano je bilo nato poročilo verifikacijskega odbora, da sta poslanca Košutič in Mijatovič odložila en mandat in da se zato pokličeta v skupščino njihova namestnika. Na vprašanje posl. Moskovljeviča o delu odbora za molbe in žalbe sporoča predsednik Jovanovič, da je rešil odbor preko 700 aktov. Na vprašanje Sretena Vukosavlje-viča, če ni slišal Jovanovič, da je notranji minister izjavil, da je zagrešila nerednosti pri znanih dogodkih v Dre-nici tudi naša vojska, je na kratko odgovoril Jovanovič, da se ne sme tako važnih vprašanj spravljati s tako lahkoto pred skupščino. Nato je povzel besedo minister Petrovič, ki je dejal, da je že včeraj povdaril, da ne bo dovolil, da bi se pobijali nedolžni otroci in žene in da bo uvedel strogo preiskavo o vseh dosedaniih slučajih. Nato se je obrnil proti radikalom in dejal: »Vi, gospoda, vedno delate to napako, da proglašate tri četrtine naroda protidr-žavnim!« Nato je bivš* notranji minister dr. Srskič dejal, da je Azem bejta vladal v Metohiji in ne državi in da je bila Metohija država v državi. Azem bejta je bil steber protidržavne agitacije. Predstavniki naše države sploh niso smeli stopiti na ta teritorij. Jaz pa sem se odločil, da razženem to gnezdo Azem Bejte. V dokaz za svojo trditev je navedel, da je bila vojska iz zasede napadena in da je pri tem padlo 14 Hrvatov in Slovencev. (Slava jim! so stoje klicali radikali.) V borbi je padlo 80 ka-čakov, od katerih je bilo deset ucenje-nih. Hočemo državo, ki bo znala varovati interese naših državljanov proti vsem. Plakamo za padlimi vojaki, ne pa za padlimi razbojniki. Po pozivu Jovanoviča, da se preide na dnevni red je dobil besedo Marko Trifkovič. Še predno so prišli radičevci v skupščino, so vstopili v tretjo internacionalo. (To ni res! Vzkliki demokratov.) Vprašam g. Predavca, da pove, v katero internacioi^lo, da so vstopili. Naj prečita poslednji sklep HRSS, ki pove vse! Cilj tretje internacijonale je samo ta, kako bi se ustanovile komunistične države na Balkanu. Iz deklaracije se vidi, da ima vlada spurazum s HRSS. V čem pa ta sporazum obstoji, ne vemo. Zakaj ga prikriva? Glede zunanje politike pravi Trifkovič, da popolnoma odobrava tozadevno vladno izjavo. Ne ve pa, kaj bo na to rekel Radič ki vedno zahteva ukinitev zvez s Francijo. Trifkovič pripominja nato, da se je svoječasno proglašalo radikale za izdajalce, ker so hoteli izvesti sporazum z Italijo. Danes pa doživljajo zadoščenje, da delajo njihovi nasprotniki isto. Proti Bolgarski se današnja vlada ne upa energično nastopiti, ker jo podpirajo radičevci, ki bi najraje odstopili Macedonijo Bolgarom. Tu je nastal velik hrup in prerekanje med poslanci. Posl. Dobič je zagrabil Žebota za vrat in prišlo bi skoraj do pretepa. Nato je bila seja prekinjena. Po 20 minutnem odmoru je bila seja' v največjem hrupu otvorjena. Padle so težke neparlamentarne besede, ker je hotela poseči vmes policija. Nato je nadaljeval Trifkovič obrnjen proti Predavcu: Če so radičevci bolj za Srbijo in za srbsko Macedonijo, ko za Bolgarsko in bolgarsko Macedonijo, bi to radikale izredno veselilo. Na vprašanje, čegava da je Macedonija, pa so radičevci molčali, kar je izzvalo zopet velik vihar. Trifkovič je nato pozval vlado, da se izjavi, če je za ustavo ali proti njej. Če je zanjo, potem naj pove kako je za. Nadalje je izjavil, da je on za sporazumno ureditev države, ne pa za način, ki bi pomenil izdajstvo narodnih interesov. Vtis Trifkovičevega govora je bil zelo velik in narodni blok je živahno ploskal. Predavec in Maček sta nato boječa se, da bi se njih vrste ne zamajale, odredila, da odideja radičevci iz skupščine. To je izzvalo v radikalnih vrstah veliko ogorčenje in čuli so se klici proti Predavcu in Mačku, ki da ne pustita da bi njihovi poslanci slišali resnico in spoznali, da so eno s Srbi. Radičevci so nato pod vtisom radikalnih medklicov ostali v skupščini. Nato je Trifkovič nadaljeval svoj govor, Srbija je proklamirala ujedinje-nje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po strahovitih naporih se je to tudi posrečilo in ko je srbska vojska vkorakala v vse kraje, tedaj je Srbija prenehala in vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so bili pozvani k sporazumni ureditvi države. Prvi sporazum je bila Krfska deklaracija, v kateri se je Srbija odrekla vsem predpravicam in pripustila, da se izglasuje ustava z absolutno večino. Drug sporazum se je izvršil 1. decembra 1918. Tretji sporazum je Vidovdanska ustava, ki je bila sprejeta z absolutno večino in z vsem onim, kar je bilo že preje dogovorjeno. Naj se izjavi skupščina, če ni naša ustava naj- Sto, dvesto fraz, ponavljanih od roda do roda, milijonkrat premletih, se skombinira neutrudno danes od tega, jutri od drugega konca, prikroji danes temu, jutri onemu vtipu in tako nadrobljena polit, fantazija izgleda vedno globokoumna, tako globokoumna, da je vseeno, ali jo čitaš in slišiš od spredaj ali od zadaj. Pravimo, da smo napreden narod, da ne verjamemo v vraže in coprnice, copramo pa v politiki na debelo in gojimo v politiki mistiko, ki je ne doume vseh sedem modrijanov. V naš polit, besedni zaklad smo vtlačili zadnja leta obilo pojmov, slabo ali sploh nerazumljenih, takšnih, ki se našim razmeram na prilegajo, sestavili smo l njimi naše očenaše, ki jih brezmiselno slišimo ponavljati dan za dnem od pravih in ne-* pravih demokratov, od separatistov in apartistov, od klerikalcev in naprednjakov, večno po isti metafizični krščanski logiki, ki nam je prešla v meso in kri tako, da se je ne moremo znebiti. To je tisti vzrok, da politike ne delamo mi, temveč nas ta sama neovirano po lastnih svojih kapricah vodi slepo kakor avtomatične marijonete. To je vzrok, da naša politika sloni tako malo na izkustvih, da ni ne pragmatična, ne praktično racijonalna, temveč da obstoji te v veri v fraze, upanju v polit, kisniet in zaljubljenost v lastno nedosežno dovršenost. rgn. bolj svobodomiselna ustava ali ne. Srbija je priznala Hrvatom tudi pravega zunanjega ministra in prvega ministra za vero. Jaz sem bil določen za prvega notranjega ministra, pa sem to mesto odstopil Pribičeviču, ker je tako hotel hrvatski sabor. Ali more biti še govora o hegemoniji Srbov? , Dne 1. decembra je prenehala Srbija, srbska narodna skupščina in prišla nova vlada ter nova skupščina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali je to srbska hegemonija, ako nimajo v vladi Srbi, katerih je 7 milijonov 6 portfeljev, Hrvati in Slovenci, katerih je skupaj 6 milijonov, pa 12 portfeljev. Mi. Srbi se ne vznemirjamo radi tega, čeprav smo prinesli milijonske žrtve in utrpeli milijardno škodo. Mi se v imenu bratstva odrekamo vsemu. Vse sporazumevanje plemen in narodov zavisi od odnosnov parlamentarnih grup in taktike in vedenja šefov. Mi hočemo delovati v skupščini le kot stranka in ne kot narod. Že v začetku smo hoteli postaviti za predsednika dr. Korošca, Trumbiča ali dr. Smodlaka, Samo ako bi oni hoteli to sprejeti. Ali je to srbska hegemonija? Nekatere pokrajine zahtevajo avtonomijo. To n! mogoče. (Pribičevič: »Ustava ni sv .pismo, samo država je sveto pismo!«) Trifkovič je nadaljeval: Narodna radikalna stranka, ali cel srbski narod noče avtonomije. Mi se ne bojimo avtonomije, marveč njenih posledic. Vprašajte našega zunanjega ministra! Tudi on tako misli (G. Marinkovič prikima.) Mi se bojimo posledic avtonomije, ker bi mogli radičevci razbiti naše državno edinstvo. Do sporazuma se inore priti samo potom parlamentarnih grup. Za tak sporazum so bili radikali vedno pripravljeni in so ga s Slovenci in Hrvati tudi opetovano že sklenili. Gled narodnih manjšin je dejal Trifkovič, da je bila Srbija v tem oziru vedno tolerantna. Radikalna stranka bo skrbela z vsemi silami, da ohrani državno edinstvo. Narodno edinstvo pa ni dosegljivo takoj, vendar more priti z delom med narodom tudi do tega. Ko je Trifkovič še omenil važnost vprašanja in dokazal nepoštenost postopanja Hrasnice, ko je ta odpustil štiri 100-odstotne invalide, je Trifkovič zaključil svoj veliki govor z obtožbo vlade, da ta sicer invalidski zakon obljublja, invalide pa meče iz službe. Seja je bila nato zaključena ob 1.15 in se popoldne ob 5. nadaljuje. POVRATEK KRALJA V BEO-GRAD. Beograd, 8. avgusta. Kralj se vrne dne 9. t. m. v Beograd. Radikali se pripravljajo na akcijo pri kralju. Kakor doznava Vaš dopisnik, kralj mora priti do 14. t. m. v Beograd, ker bo 15. prisostvoval svečanostim za pok. kraljem Petrom v Topoli. Dne 19. t. m. bo odšel kralj v SurdulicO, 24. t. m. pa v Peč na ustoličenje patrijarha. VPRAŠANJE VELIKIH ŽUPANOV. Beograd, 8. avgusta. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bil včeraj podpisan ukaz o vpokojitvi vseh velikih županov v Hrvatski. Slavoniji in Sremu in to se je izvršilo na zahtevo Ra-dičevcev. To so vel. župani v Zagrebu, Osjeku, Vukovaru in Sremskih Karlovcih. Mesto njih bodo začasno opravljali velikožupanske posle podžupani. Po izglasovani vladni deklaraciji pajjo skoro gotovo podpisan ukaz o imenovanju novih velikih županov — Radi-čevcev. Beograd, 8. avgusta. Kakor do-znavajo Vojvodinski politični krogi v Novem Sadu, bo za velikega župana Bačke postavljen somborski advokat dr. Nikolič. SVEČANOSTI V SURDULICI IN PEČI. Beograd, 8. avgusta. Pripravljalni odbor za svečanosti v Surdulici je že izdal program svečanosti in proglas na narod, naj se teh svečanosti udeleži v čim večjem številu. Svečanostim bo prisostvoval kralj in vlada ter vsi predstavniki državnih oblasti Slično odredbo je izdal tudi pripravljalni odbor za svečanosti v Peč". Ukrepi vlade Beograd, 8. avgusta. Seja vlade je na včerajšnji seji odobrila kredit v znesku 20 milijonov‘Din za gradnjo pričetih prog, da delo na teh progah ne bi zastalov Izplačati se ima ta denar v najkrajšem času. Dalje so bili odobreni krediti za popravo pristanišča v Splitu in eden in pol milijona dinarjev za pomoč občini Cavtat. Vlada forsira poljedelski zakon in je v ta namen osigu-rala fond, s katerim bi bil narod rešen elementarnih nezgod. Zlorabe v poljedelskem ministrstvu. Beograd, 8. avgusta. Poljedelski minister je izjavil, da je prišel na sled zlorabam kreditov, ki so bili določeni za pomoč pasivnim krajem. Sedaj j« odrejena revizija in krivci bodo izročeni sodišču. Prestopki tiskovnega zakona. Beograd, 8. avgusta. Pravosodni minister je izdal vsem sodiščem odredbo, da morajo biti tiskovni prestopki končani v strogo zakonitem roku brez zavlačevanja in da morajo dobiti tožniki zadoščenje. Proti Intervencijam advokatov v vprašanjih agrarne reforme. Beograd, 8. avgusta. Minister agrarne reforme je prepovedal vstop vsakemu advokatu, da se ne bi dalje interveniralo o poslih agrarne reforme, Prometni minister pa je razrešil službenih dolžnosti inženirja Buša v državni delavnici vagonov v Brodu radi korupcije. Vladni govorniki. Beograd, 8. avgusta. Od strani demokratov bodo govorili na diskusiji o vladni deklaraciji, ako bode to potrebno, še dr. Kumanudi, Voja Veliko-vič, Agatonovič in Miloš Radosavljevič. ____________________ VELIKO ZANIMANJE ZA SEJE SKUPŠČINE. Beograd, 8. avgusta. Politična situacija v Beogradu je zelo živa. Vsa pažnja političnih klubov je naperjena na delo narodne skupščine. Vlada rešuje samo najnujnejše posle, toda glavni namen njenega delovanja so priprave za odgovor na pripombe opozicije v pogledu deklaracije. Vsi klubi se zanimajo za vprašanje deklaracije in za diskusijo o njej._______________________ PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO NA BOLGARSKEM. Beograd, 8. avgusta. Po vesteh iz Bolgarije je vlada po izdanih strogih merah proti komunistom začela organizirati dobrovoljske oddelke. Ti oddelki so preskrbljeni z orožjem in sploh z vsemi potrebščinami ter stoje pod poveljstvom bolgarskih aktivnih oficirjev. Dosedaj je mobiliziranih okoli 10.000 dobrovoljcev. Beograd, 8. avgusta. Stanje v Bolgariji postaja vsak dan bolj komplicirano. Vlada je preko državnih oblasti pričela rekvirirati hrano, konje in vole za vojsko. _____________________ ' ALBANSKO POSOJILO V ITALIJI Beograd, 8. avgusta. Iz Tirane javljajo, da se albanska vlada pogaja z neko italijansko finančno grupo za posojilo 25 milijonov zlatih lir. Sklenitev tega posojila podpira tudi italijanska vlada.__________________________________ RADIČEV POVRATEK. Beograd, 8. avgusta. V krogih HRSS v Beogradu trdijo, da se bo v najkrajšem času, morda že v sredo, Radič vrnil v Zagreb. Radič bo takoj po svojem prihodu v Zagreb pozval k sebi svoje poslance, da jih pozdravi. Borzna poročila. Z a z r e b. 8. avgusta. Devize: Curlh 15.32-15.42. Praga 237.20—240.20, Pariz 4.50-4.55. New York 80.15—81.15, London 362.80—365.80, Milan 357.50—360.50, Dun« 0.1127—0.1147. Valute: dolarji 79.15—80.15. Curlh. 8 avgusta. Beograd 6.45, Praga 15.60, New York 5.275, London 23.81, Pariz 29.50. Milan 23.60, Berlin 126, Dunaj 0.00746. Trst, 8. avgusta. Predborza: Beograd 27.82—27.85. London 101.15—101.25, Pariz 124-124.50, New York 22.45-22 55, Curth 427-428. Prag* 67.25-67.75. Vieralina sela narodne skupiSne. Popoldne ob pol petih se je nadaljevala seja skupščine. Kot prvi je govoril socijalni demokrat poslanec Divac. Izjavil, da se vodi v skupščini boj med dvema skupinama, od katerih nobena ne more navdušiti socijalistov. Ostro napada prejšnjo vlado, ne izreče pa se niti za sedanjo. Glede narodnega edin-stva pravi, da je prepričan, da smo en narod, ker se ne da potegniti meje med posameznimi plemeni. Koncem njegovega govora je prišlo do nasprotij med njim in radičevskimi poslanci. Za Di-vacom je govoril notranji minister Nastas Petrovič. Za enkrat še ne bo govoril o vladni deklaraciji, temveč hoče samo popraviti nekatere netočnosti, ki jih je navedel poslanec Grisogono. Nesporno je, da se red in mir v državi vrača. Razdraženost ljudstva je dosegla svoj višek z govorom prejšnjega ministrskega predsednika v Bjelini. Ta razdraženost je rastla, ker je spoznavalo ljudstvo, da hoče Pašič nasilno vladati. To razdraženost je treba na vsak način omejiti in zato je zahtevalo naše ljudstvo, ki je demokratično, da se parlamentarno vlada. Naša vlada je pri svojem nastopu aašla to razdraženost in zato je bil moj prvi korak ta, da sem opomnil vse organe in vsa oblastva, da nastopijo proti vsakomur, ki bi skušal motiti mir in red ▼ državi. Vsem državnim organom sem zapovedal, da morajo strogo postopati po zakonskih določilih. Hvala Bogu, sedaj je red ustanovljen. Poslanec Grisogono je hotel na temelju enega dogodka dokazati, da hoče vlada nasilno vladati. Resnica dogodka v Matkoviču pa je ta, da je bil srezki glavar ranjen v osebnem prepiru z nekim gostalničarjem. Tudi slučaj v Klad-nju ni tak, kakor ga opisujejo opozicijo-nalni listi. Prišlo je do neredov, ki so jih izvali ljudje opozicije, kakor so mi sporočili uradniki, katere je postavila prejšnja vlada. Res je, da ie žalostno stpje v Južni Srbiji in Macedoniji. Ampak jaz sem šele deset dni minister. Vi ste imeli veliko več časa in vendar so bile tedaj razmere slabše Kačakov je še danes mnogo, toda vsakdo se naj zapomni, da bom nastopil proti njim z vso brezobzirnostjo. Ne bom pa dopustil, da bi moji orožniki preganjali razbojnike in pri tem ubijali nedolžne ljudi. Urednik »Balkana« Savič je bil aretiran vsled kaznivega dejanja in že pod prejšnjim režimom izrečene sodbe. Protizakonito pa mu je dovolil prejšnji minister odložitev kazni, ker ni Savič predložil nobenega zdravniškega izpričevala in ker tudi ni šel na planine, kakor je v prošnji navedel, temveč je ostal v Beogradu in vršil dalje svojo službo. Zato je imel minister za pravosodje pravico, da odložitev kazni prekine in moja dolžnost kot notranjega ministra je bila, da odredim njegovo aretacijo. Savič je zaprt, ker je razžalil Pribičevič in zato vprašsCn njega, kaj misli ukreniti. Besedo je povzel nato Svetozar Pribičevič, Zakon je najvišja volja in zakonu se mora pokoriti vsak. Trditev tov. Griso-gona, da se ne kaznuje vseh novinarjev je resnična, za kar more tudi on navesti primer. Na sefi zagrebškega občinskega sveta je napadel njega dr. Sto-žir. Pribičevič je zato dr. Stožirja tožil, ki Je bil tudi obsojen na šest mesecev ječe. Z nastopom njegove kazni pa se je odlašalo tako dolgo, da je prišla med tem amnestija in ni bilo treba dr. Sto-žirju sedeti Nekateri so torej privilegirani in očitek Grisogona je utemeljen. Ko sta še na kratko replicirala minister Petrovič in poslanec Grisogono je bila sea skupščine zaključena. Posameznik v državi. Praška »Tribuna* le nedavno priobčila uatko razpravo franooskega univerzitetnega prolesorja prava Lčona Duguita v 3ordeauxu, o posamezniku in njegovih pravicah v državi v organizirani družbi, kjer se imenovani pisatelj bavi z individualističnim naukom revolucijske dobe in prihaja z ozirom na današnji čas do zelo zanimivih zaključkov. . Individualistični nauk kaiakterizira na kratko sledeče: »Ce' sistem se da Izraziti s par priprostimi besedami. On uči da se človek rodi s prirojeno, neutajijlvo pravico. do neoviranega razvola telesnega, duševnega in nravnega To pravico, ki jo vsak človek prinese s sebo na svet, ohrani. ko stopi v dTužbo in se na nieni podlagi lahko zoperstavi drugim osebam in politični moči. Nihče nima pravice, rušiti pravico svojega bližnjega. Niti dižava, niti politična moč. Namen vsake politične moči je obratno ta, da biani te pravice; in vsaka sila, ki bi jih rušila, bi bSa tiranska. Država je upravičena omejevati pravice posameznikov le v toliko. V kolikor Je ne-obhodno potrebno za ohranitev miru in varnosti skupnega življenja. Ta svoboda ali boljše suverenost človeške oseoe je pravica do svobodnega telesnega, duševnega in nravnega uveljavlienja. In cela politična organizacija mora stremeti za tem, da zagotovi tako pojmovano svobodo posameznika. Da se ta lahko giblje, da se loti dela, ki mu prija in da je tudi lastnik svojega i zaslužka. Nadalje da lahko izraža svobodno svoje misli bodisi v karšnlkol! miselni stroki, da Jih Izkaže z besedo ali ti- skom, kar izpolnjuje duševno svobodo. In nravna svoboda: da ie posameznik prost in lahko oznanja etična in verska prepričanja svoja In da javno izvaja kult. ki je s tem V zvezi.« Pisatelj na kratko kritiziTa ta nauk ta podčrta njegovo glavno in bistveno neskladnost. »Kadarkoli ste se v resnici srečali ti suverenost' državna in človeška, jr narodna suverenost klonila pred suverenostjo posameznika. Ugovarjali mi bodete, da je ta že prenehala biti suverenost ker ni več omeiena sama od sebe, kar je njena lastnost dočim ie bila ta državna suverenos' naenkrat omejena od tujega j? faktora. namreč 00 nedotakljive volje posameznika To it gotovo neskladno. Mnogo teoretikov individualizma je poskušalo to razjasnili, toda brez uspeha, ker so morali nujno žrtvovati suverenost države suverenosti posameznika ali pa obratno, pa naj so bili kakršnikoli oni sofizmi, ki 90 potasnjevah" ohran‘tev državne suverenosti Ln Istočasno zagovarjali nedotakljive pravice posameznikov Tem raznim teoretičnim razmotrivanjem zoperstavlja pisatelj svoje lastne zaključke. »Vsi individualistični nauki trdijo, da jp človek od trenutka, k je prišel na svet. nosilec svojih človeški' pravic ki jih prinese g seboj v družbo, n da sme te pravice, ki 90 mu prirojene, uveljavljati proti politični moči in proti ostalim posameznikom. To pojimo vanje nasprotuie samo sebi Ali pravice ni, ali pa le moč volje, ki hna gotov predmet, silo, ki jo človek lahko uveljavlja na-pram drugim. Pravica predpostavlja troje absolutno potrebnih faktorjev aktivni subjekt pravice, predmet pravice ta končno pasivni subjekt to je človeka, proti kateremu nosilec pravice to piav.co uveljavi Osamljen človek brez odnošajev s sebi podobnimi bitji, nima ic ne more imeti pravice. Robinzon na svojem otoku nima nobenih pravic. Človeške pravice ne morejo biti pred eksistenco človeške družbe. Tako pade individualistični nauk ta nje-go'To pojmovanje osebr.e svobode. Je pa še drugi vzrok, ki ne more pripustiti čisto individualistično pojmovanje svobode ta sicer metafizični značrri pojma pravice. Metafizičen je vsak nazor, ki obsega izven direktnega spoznavanja 'tatov stoječo trditev. Vsak poskus pojasnitve vsemlrja hrani v sebi metafizičen pojeta. Vsaka trditev o značaju in notranji vrednosti človeške osebnosti je metafizičnega značaja. Vsak nauk kakor je individualističen, je skoz ln skoz metafizičen nauk Nauk te vi ste Je strogo religijozen. Človek lahko veruje vanj in jaz to vero visoko spoštujem. Ni ga pa mogoče učiti kakor pozitivno znanost. Je lahko predmet vere: ne more pa biti predmet znanstvenega raziskavanja. — Tako Je moralo individualistično pojmovanje svobode počasi kioniti in dati prostora temu, kar imenujemo solidaristično pojmovanje. Ne drznem se trditi da Je popolnoma izginilo. Sicer pa v razvoju družabnega življenja ni velikih etap Razve" gre brez pre-stanka. ideje in uredbe se spajajo neprestano medseboj in tako je. če že ne trdimo, da je solidaristično pojmovanje svobode popolnoma nadomestilo individualistično, vendar-le res, če trdim, da je v stroki, družabne uredbe zdaj solidaristično pojmovanje v ospredju. Politične vesti. = Na začetku zadnje ministrske seje je notranji minister razpravljal o preskrbi z žitom. Gotovo 'e. da Je letošnja letina žita mnogo slabša ne samo v Italiji ampak tudi v drugih državah, glavnih pridelovalkah žita. Potreba večjega uvoza inozemskega žita za zadostitev konsuma postaja tem kritlčnejša radi nezadovoljivega iznosa letine ■» inozemstvu. Vlada sicer Izključuje vsako vmešavanje države v vprašanje aprovlzaci’'1 z žitom, vendar je današnji ministrski svet sprejel sledeče ukrepe: 1. prepoved izvoza žita Iz države. 2. Omejitev Izdatkr” pšenične moke :n otrobov na mesečno količino 100.000 q. Znižanje uvozne carin* na žito od 1.50 lir v zlatu na 0.65 lir. «= Politične vesti !z Novega Sada. V vrstah radikalne stranke je nastal lahen spor. Dočim 'e bila preje večina odločno na strani Pašiea in je glavni radikalni list odločno branil Pašičevo tezo, se opaža v zadnjem časv preorrat v mnenju. Jovanovičevo stališče pridobiva vedno več pristašev ta tudi voditelj novosadskih radikalov dr. Svinjarev se je pričel nagibati na Jovanovičevo stran. — Od demokratov je bila dosedaj večina na strani Pribičeviča ta od vodilnih demokratov se je izjavil za Davidovica edino notar dr. Branko Nikolič V znanjem času pa je dobil dr. Nikolič v s po.no pristašev ta v soboto se že vrši v Novem Sadu ustanovni občni zbor Davidovi čeve demokratske stranke. = Po poljsko - ruskem obmejnem incidentu. Poljsko zunanje ministrstvo je tele-grafično ukazalo voditelju svojega poslaništva v Moskvi, da intervenira pri sovjetski vladi zaradi oboroženega napada na poljsko obmejno mesto Stolpce. Obenem je bila izročena ruskemu poslaniku v Varšavi verbalna nota zaradi incidenta. Takoj drugi dan zjutraj je odšel v Stolpce general Smigly, da pregleda mejo. Zasledovanje napadalcev se nadaljuje. V bojih je dosedaj padlo 8 poljskih vojakov. Ujetih je bilo 20 napadalcev, ki so priznali, da pripadajo sovjetskemu napadalnemu oddelku, ki je bil organiziran na obmejnem ozemlju. Na mejo so bili pripeljani v avtomobilih ta so nato sprejeli orožje. = Rusko angleška trgovinska pogodba sklenjena. V angleški spodnji zbornici je izjavT državni podtajnik Ponscnby. da je vendarle prišlo do s pora-uma s sovjetsko delegacijo Sklenjen je bil trgovinski in splošni dogovor. Oba dogovora bosta predložena parlamentu v odobritev. Trgovinski dogovor vpošteva v sovjetski republiki vpeljani monopol v zunanji trgovini. Londonska konferenca. KONFERENCA ŠTIRINAJSTORICE. Neposredno po oddaji nemškega memoranda se je vršila prva seja šti-rinajstorice. Ker zavezniki še niso mogli preštudirati nemškega memoranda, je bil naprošen vodja nemške delegacije dr. Mare, da na kratko pove smernice nemških protipredlogov. Dr. Mare se je temu pozivu odzval in je v nemškem, četrt ure trajajočem govoru, pojasnil nemško stališče. Ko je nato prevajal tolmač njegov govor na francoščino je Herriot začudeno pripomnil, kako da more dr. Mare načeti celo vrsto vprašanj, ki niso v nobeni zvezi z izvedeniškim poročilom in ki se zato na konferenci nimajo obravnavati. Ko je bil nato govor dr. Marea prečitan še v angleščini, se je Macdonald pridružil mnenju Herriota. Nemci so se nato opravičili, da je tolmač slabo prestavil in da je omenil dr. Mare izpraznitev Poruhrja le kot nemško željo. Prekinjena seja se je popoldne nadaljevala in dosežen je bil sporazum v tem zmislu, da se na konferenci sami ne bo razpravljalo o izpraznitvi zasedenega ozemlja, da pa se bodo tudi o tej točki vršila izven konference pogajanja med Francozi, Belgijci in Nemci, ki so edino v tem vprašanju zainteresirani. MEDSEBOJNI OBISKI NEMŠKIH IN FRANCOSKIH DELEGATOV. Senzacija včerajšnjega dne so bili obiski med zavezniškimi in nemškimi delegati. Najprej sta obiskala dr. Mare in Stresemann francosko delegacijo v Hydepark hotelu. Kmalu na to pa je vrnil Herriot obisk dr. Mareu. Obisk je bil sicer samo akt uljudnosti, vendar je gotovo, da ne ostane samo pri tem obisku. Nemška delegata sta obiskala tudi belgijskega ministrskega predsednika in voditelja italijanske delegacije. Optimizem je vsled teh obiskov zopet zelo narastek AMERIKANCI NE PODPIRAJO NEMCEV. Splošno se je smatralo in Nemci so na to zelo upali, da bodo Amerikanci Nemce krepko podpirali. Te nade so se izjalovile. Amerikanci se nočejo niti najmanje mešati v pogajanja, dokler ni dosežen med Nemci in zavezniki popo* len sporazum. Morgan je zato sploh od' potoval na Škotsko. Prosveta. t FRANCE STELE. O btakoštih je po dolgem bolehanju in trpljenju zatisnil za vedno svoje oči France Stele, slovenski pevec stare garde, pevovodja, organizator, priljubljen družabmk. Poznalo ga je vse; saj svojčas ta biio narodne prireditve, na katero on ne bi pripeljal svoje pevce ta ne bi tudi sam navdušeno prepeval Ko so ga ob skromni udeležbi rojake- Kamničanov in deputacije ljubljanskih pevcev izročili materi zemlji na Zalah, je narod pozabil, kio mu je bil France Stele. Rodom je bil Kamničan. Po dovršeni ljudski šoli je vstopil na ljubljansko učiteljišče kjer je v svojem dvajsetem letu pomagal pokojnemu skladatelju Antonu Nedvčdu poučevati moški zbor učlte-ljiščnikov. Prvo učiteljsko službo je nastopil v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je poleg ženskega čveterospeva ustanovil tudi moški zbor Kmalu So g? prestavili V Trnje na Pivki, kjer je posebno rad poučeval šolsko mladino 7 petju. Navduše-valne pesmi »Hej Slovani«, »Hej rojaki«, »Naprej zastava Slave«. »Onam’ onamo«, »Rado ide Srbin u vojnike« se še danes razlegajo po Pivki iz grl Steletovih nekdanjih učencev in učenk. Na jesen leta 1880 se ie Stele preselil v svoj rojstni kraj Kamnik. kje« mu le di. MaKso Samec takoj prepustil vodstvo čitalntškega pevskega zbora, ki se je pozneje razvil v pevsko društvo »Lira Bilo je to pr o samostojno ustanovljeno slovensko pevsko društvo, zato še danes nosi naslov T slovensko pevsko društvo .>Lira* v Kamtasj Leta 1884 se je Stele poda! v Trst, kjer se je pravzaprav pričelo njegovo pravo, agilno pevsko delovanje Tu so se na njegovo inicl-jativo v kratkem času ustanovila razna pevska društva v okolici mesta, tako n. pr. v Skednju »Slovanska Vila« (sedaj Velesila), v Lonjerju »Zvon«, pri Sv. Ivanu »Zora«, v Rojanu »RojansVg Zarja«, v Bar-kovljah »Adrija«. v Bazrvic' »Skala«, moški pevski zbor na Opčini In »Hajdrih« na Proseku. Zadnji po zaslugi Andreja Ražma. Stele pa je bi posebno neumorno delaven v Trstu. Poučeval je zbor delavskega podpornega društva in zbor pekovskih pomočnikov »Jadranska Z°rja«. Vsa ta društva so bila takrai velikega pomena za narodovo prosveto in probudo. — Leta 1887 se je vrnil Ste!* domov Prevzel je zopet mesto pevovodje pr! »Liri« ki je v letih 1892, 1893 ta 1894 nodila s pesmijo na Koroško buditi Slovence ki so ji v zahvalo in priznanje poklonili v spomin srebrno-zlato čašo. V letu 1895 je Steleta zopet gnalo od doma. šel je službovat v Št. Peter na Krasu kjer je v Zagorju ustanovil »Pivški pevski zbo*«. Čez tri leta se je vrnil domov in je os*al do 1920 idealen, preveč požrtvovalen pevovodja »Lire«. Njegovo zadnje delo je bila prireditev koncerta v korist na voinl oslepelih vojakov, na katerem Je sodelovalo 260 pevcev in pevk vsega Kamniškega okraja. Nato pa je zaradi bolezn. v griu moral opustiti poučevanje petja Hiral je in hiral, dokler se ga ni usmilila rešiteljica — bela žena. Za svoje požrtvovalno in nesebično narodno prosvetno delovanje ni bil Stele deležen hvaležnosti niti ni dobil priznanja. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« ga je odlikovalo z zlatim znakom in naslovom »častnega pevovodje- društva. Med pevci je imel pokojni Stele na stotine prijateljevi ki se ga bodo vedno radi spominjali Mož je bil sicer kot pevovodja starokopitne* ta se za napredek slovenskega zborovega petja ni dosti brigai. Ljubil je le navduše-valne pesmi Iz starejših dob. sovražil J* moderniste. Za narodno probudo je pa ob svojem času storil več kot marsikateri politik. Naj te vrstice — dasi pozne — osvežijo spomta na Franceta Steleta, enega nekdaj najdelavnejših slovenskih pevovodil ln narodnih delavcev, katerih vrsta se čez-dalje bolj krči. Zagrebško narodno gledališče igralcem za avgust ni moglo Izplačati plač. — Nanovo sta angažirana gospa Zikova« Rukavinova in g. Šimenc. Tekom sezone bo večkrat gostoval v Zagrebu g. Betetto. Zagreb bi rad pridobil tudi g. Rijavca, id dosedaj kontrakta še ni podpisal. Kot noviteto vprizore začetkom sezone »Carjevo nevesto«. Ljubljansko gledališče je pričelo z rednimi vajami in bo priredilo v drami ta operi predstave za časa velesejma. Prav* sezona pa se začne baje STedi septembra - - --- Drobne vesti. Stroški za poljsko armado znašajo ravno polovico vseh izdatkov Poljske. Žetev v Alžiru je bila vsled suše popolnoma uničena. Obstoji nevarnost gladu. Občinske volitve na Grškem ao razpisane za dan 5. oktobra. V Rus® je prepovedano posluževati se čekov. Moderno življenje se v Rusiji torej Tazvija. Dežela radlotelefona je danes Amerika, kajti v njej se nahaja nič manj ko 5 ml* lijonov radlo-aparatov v rabi Leopold Šmalc: V carstvu lakote. (Nadaljevanje.) Mojemu začudenju glede Denlkina, oblasti katerega so vžlvale skoraj Isto reputacijo, ko črezvičajka, pa Je hitro napravil konec s pojasnilom: »Pri Deniklnu so se namreč obsojenci obešali sami na povelje, kar so tudi Tade-volje storili da se izognejo smrti pod na-gajko. Z Denikinom. vidite-li, so se vrnili grajščakl Ukrajinci oni »p'šol«, saj jih poznate, ki so sprejemali nazaj svoje graj-šč.ne in kot oficirji v belih rokavicah sami komandirali samoobešanje svojih kmetov.« »PŠol« bi se po naše reklo »’arš«. Nehote se spomnimo na afektirano' blazlra-nost aktivnih avstrijskih lajtnantov, ki jih je pa p'šoI daleč prekašal, ker je imel dosti bolj blesteč in močan socijalen položaj in isti p’šol je bil nosilec gibanja. Stari poosebljeni grehi Rusije so se vanjo vračali, da jo obnove... V tem tiči vsa absurdnost takega početja. Ti elementi so kmalu razkrojih najboljše mase v vseh armadah in 90 pri svojem razkrajanju imeli uspeh celo na teritoriju, ki ni poznal grajščaka in kjer je bil narod Tes v splošnem blagostanju — to je ,v Sibiriji. Tudi tam so na drevesih, na telegrafskih drogovih ln na uradnih vislicah začela viseti trupla »boljševikov«. Na svojih vožnjah sem večkrat videl taka strašite. obešena javno, po nekaj dni za strah. Pod tem terorjem je pogrnila srednja inteligenca, posebno učiteljstvo, ki bi bilo edino sposobno povesti uspešno borbo z Moskvo. In ravno tl sloji so sami obviseli kot »boljševiki« in so bili strti med strašnima mlinskima kamnoma fevdalne reakcije in rdečega terorja. Kmet ta taalomeičan sta se zakolebala. Kmetu so boljševiki edini ščitili zemljo, malomeščan pa ni prenesel krutosti borbe in se je kratkomalo vdal. Ta prevrat v duhovih je Lenta konstatiral z radostlo in zadoščenjem. On ie Izvrstno poznal svoje protlvntke ta je vedel, da ima najboljše agitatorje za svoje podjetje ravno v osebah voditeljev in nosilcev državljanske vojne, ki lo za, m bol puščali braauono črno **“*'• v kateri je blesteJa edino-ie še peterokraka bolna zvezda. Prišli smo do novega vzroka bodoče lakote, do razsipanja in uničevanja ruskega bogastva za časa državljanske vojne in posebno za časa umikanja. Morali smo pa v kratkem orisati ves razvoj dogodkov, da nam postane razumljiva živalska besnost, nečloveška krutost ta strašna zagrizenost pri uničevaniu vsega, kar bi moglo biti nasprotniku v k^ist. Vsaka odstopajo® armada je nosita seboj kugo. požar, vojsko ta lakoto. Ce bi bila mogla, bi vzbudila tudi potres... Na vseh okrajinah Rusije štejemo prvo, drugo, ponekod tudi tretjo ali celo četrto sovjetsko oblast glede na to. kolikokrat je bila ta tam pač VTžena. Vedno, ko 90 se izgnanci po zlomu strašne oblasti vračali na stara mesta, so se začeli ogledovati za bolj sigurnimi blagajnami in selh, ko so pa ruski, kamor bi naložili svoje imetje. Zlato in dragocenosti so se um!kalt_ v inozemstvo, kupčija s tujimi valutami se je bohotno razpasla, domače gospodarstvo pa ie propadalo Pojmovanje države ta državne oblasti je bilo pri širokih pridobitnih krogih dokaj čudno Sam sem bi' priča sramotnega prepira semipalatinskega trgovstva, ko je šlo za 1 ln pol milijonsko do-brovoljno podpore državi. Isto trgovstvo je dva meseca poprej vplačalo sovjetski blagajni 5 miljonov Izrednega kontribucU-skega davka. Vsak inozemec-kupec Tuških gozdov, rudnikov ta trgovskega brodovja je bil sprejet z odprtimi rokami. Proti koncu vojne so bili navzlic vsem prepovedim tujci lastniki večine rudnikov, gozdov, zemlje ta tudi grajščta. Znana je afera »Do-brovoljne trgovske mornarice« na Amurju, ki si jo Je morala država vrniti s rilo. Celo staroslavna družina sibirskih zavojevalcev grofov Stroganovih Je prodala ves Ural In vse svoje pravice na njem Amerlkancem. To ni bila sknšena v revoluciji v borbi in v organlzaciii francoska buržuazija, ki ji je Paul Bourget po nesrečnem 1871. letu lahko prepeval slavospeve ta vllvence za moralno zmago. To je bi.a buržuazija, ki je v narodnem gospodarrivu Igrala le ulogo lastnika ta širokega konsumenta. nikakor pa ne organizatorja produkcije in »•teriiofleo nooastev. Pri vladan ta štabih na so švigale In kramarile vojne ln trgovske misije vseh barv In držav. 5 prodiranjem sovjetskih sil je naraščala njihova naklonjenost ta radodarnost. Po vsakem porazu so ponujali topove ta tanke, prer porazom so se hoteli odkupiti z golimi rokami ruskega naroda. Ko je častništvo ta cvstna vojaška rota Iz nedavno mopillzlranih slblrcev sprejemalo na tomskem kolodvoru generala Janina, ie adjutant šepnil svojemu generalu: »Voi-la la meileui ■ race!« ta mu je z ironično gesto namignil na borno oblečeno VTSto rekrutov. General se je nasmehnil, nekaj častnikov, ki so to slLalL se je vgri-znllo v ustnice in — molčalo. Vstajajoča Rusija je bila že odvisna in je morala potrpeti’ Ko je proradlo vse je tudi antanta uvidela, da do lahke delitve ne pride in je še edini Wrangel| držai svojo pahljačo na Kubant, — so VVrangelja, ki je bil slabejšl, ko njegovi predniki, prvega priznali kot zakonito vlado In ga oborožili do zob. Usoda pa je odločil x da je bil Wrangelj izgnan s Krma baš s tistim orožjem, ki so ga zavezniki še pred njim obrnili njegovim prednikom. Vse armade, ena za drugo, »o bile razbite, ker niso razumele položaja ta so ščitile ravno vzroke, ki so vodili revolucijo in jo razvijali tja do oktobra Vse 90 prehitro pokazale svoje fevdalne apetite in razdražile ljudstvo, ki je rabilo narodnih gospodarjev v duhu novih razmer demokracije,' ne pa grajščakov. Niti med seboj se niso mogle zediniti na enotnem načrtu ta so morale pobirati šlia ta kopita. Zato pa so se strahovito maščevale. Za umikajočim’ se armadami so gorele cele vasi. Kavalerlja je bivakirala v zreli pšenici ki jo je po odkoou zažgala, kakor 90 trupe zažigale tudi elevatorje, kašče ta stogove Celo mn je ognja so pustili za seboj ti nesrečni osvajalci domovine, za njimi pa so se sipala prokletja naroda. Večkrat Je v svitu požarov žarek) rtovolžje. še večkrat pa Ukrajina. V Stbl-iji sem bil sam prič? uničevanja ta požarov v vseh žitorodoih gubernijah Poleti I in jeseni so gorela polja, pozimi pa eleva-torji ln druge shramb*:. Ljudstvo je bežalo v gozdove in čakaV na rdečo armado, ko *ia odrešenika, ne ds bi sploh še vpraSa-vaU kal or in.us ,s, aeboi. Vsi mostovi od Volge do Irkutska so bili v rezultatu poruš«n Na sami progi od Perme do Kanska-Jenisejska jih je bilo porušenih 356 Firme velikanskih umotvorov tehnike so žalostno visele nad vodo, ki je spel ko v starih časih oblastno razdeljevala plemena in zadobla obhr.it nad svobodnim gibanjem človeka Železnice so prišle v strašno sta ue. Na tlvoče ta tisoče zažganih, polomljenih in razsekanih vagonov je molelo v zrak svoja kcltsa ob progi ali pa so zbran; na večjih kolodvorih, nudili precej žalosten prizor. Okrog kurilnic se je stiskalo na stotine razbitih in mrzlih lokomotiv Proga je bda nepopisno zanemarjena in tako zasuta z gnojem, pomijami in odpadki transportov, da so tračnice tekle le še po nekaterih globokih zmrznjenih brazdah po kolodvo-ih. Pri umikanju iz industrijskih središč 90 armade demontirale tovarne, uničile stroje ali pa odpeljale najvažnejše dele. Polovica stroja ali pa njegovo ogrodje je ostalo na Uralu, na Donu ali kjerkoli, druga polovica se zgubila v Krimu. v Zakavkazlu, na Daljnem Vzhodu, ali pa je utonila v Volgi v Kaspiju. v Irtlšu, v Obl v Jeniseju ali pa šele v Bajkalu Ko smo zbirali pozneje zelo močno omsko litografijo, smo našli dtle strojev in celo kamne v Irkutskd in c Citi nekatere pa smo slučajno potegnili iz Irtiša. General Pavlov, star znanstvenik, šef geode-tlčnih ta bidrotehničnih del Urala in Sibirije mi je pripovedoval tragične podrobnosti o uničevanju in odnašanju strojev in aparatov iz vseh podjetij in naprav ln še posebej Iz omskega kartograflčnega oddelka. Sam sem imel priliko v nebioj slučajih prepričati se o usodnosti tega pojava. Ista usoda Je doletela tudi vodne naprave na kolodvorih (vodokački). ki so bile ponekod razstreljen*, telegrafične in telefonske aparate, brzojavne drogove, vode, inventar v uradih arhive itd. Kar niso uspele umtkaloče se armade, to so dokončali rdeči partizanje, k. so se vsipali iz gozdov in pri svojih naletih barbarsko gospodarili povsod, kamor je stopila njihova noga. Že za časa Koicakove vlade lahko računamo za celo leto na teden najmanj dva do tri vlake, ki so jim partizanje umaknili tračnice ali r ■ jih celo • napeljali »ond otkos« to ie • škarpo. Niti ena .moja vožnja ni minila, da bi sv ne bil peljal mimo železno-leseno-mesene kaše, ki se je pri padcu nagrmadila na po« lomljeno lokomotivo. Ce še omenim, da so bile med državljansko vojno najboljše ladje notranjevod-nega sibirskega brodovja armirane in pri umikanju brez boja zatopljene v Tobolu, pa sem se dotaknil mimogrede vseh zgub, ki 90 občutno vplivale na razmere, poglobile bedo ta otežkočile poznejše ozdravljenje. Le k prejšnjim Izvajanjem naj še privedem dva primera, ki dobro ilustrirata tedanjo ideologijo. Pogin bronenosca »Andreja Prvozva-nega«, ki so ga Angleži torpedirali v Bal-tijskem zalivu, je izzval celo burjo entu-zijazma v sibirskem časopisju, ki je slavilo odločnost angleških matrozov. ki so se upali priti pred nos sovjetske flote. Povsod je bil popisan veličastni prizor, kako objame zubeli. razklani brouenosec, ki še potopi pred očmi Kronštadta. Ko 90 sovjetske brigade že prekoračile Tobol Je bil Tomsk nabit z ranjenci in tlfozniml vojaki. Pričakovali so nove transporte, ki so bili že naznanjeni to mestna uprava je v javnem pozivu prosila meščane, naj pridejo z vozovi na pomoč. Sama uprava delu ni mogla bltf kos, mraz je bil strašanski ta ranjence je bilo treba hitro spraviti iz gnile in zmrznjene slame na toplo. In v stotlsočnem, legen-damo bogatem Tomsku. kjet sc tudi tiste dneve po ulicah sprevajal. spočite, čistokrvne dirkače, sta se pozivu odzvala samo dva človeka: zdravnik Eulensteta (!) “* pa neki izvešček Ranjence 90 poldrugi dan razvažali po bolnicah. Uničevanje bogastva, to je najžalostner še poglavje košmamena nissega romana-Tukaj je igrala vlogo besna volia človek?, ki lahko hitreje in strašneje drobi s vol bogastvo, ko Pa navadne natavne sne. Ko je nastalo vojno zatišje, je bila Rm sija brez vsakršnih zalog in Je bedno z -volarila. Položaj v provinci je postal e malo zboljšanemu stollčneir.u kjer se 1 pravkar končala strašna moskov.ska ta, podobna Jeruzalemski a’i P® P Vse je čakalo-na bodo 'c žetev v štvu angleške mornarice, 2 Subotice sta vedela, da ima Plavšlč s seboj veliko vsoto denarja In sta ponoči »drla v hotelsko sobo. kjer je Plavšič prenočeval ter mu ukradla vseh 300.000 Din Pfkar sta izginila. Policiji še n! uspelo, da 01 tatova prijela. — Pekel pri Borovnici se Je opremil z ‘•Varovanimi poti in je sedaj pristop k sla-gonj omogočen tudi damam In decL — r^Vodom zaključka teh del se priredi slavnostna otvoritev v Peklu v nedeljo dne 10. fVmta. Pričakovati je mnogobrojne ude-n*°e: povabljeni so vsi ljubitelji narave, {'“hod iz Borovnice ob 7. urt zjutraj In Je gtej zveza z ljubljanskim Jutranjim vlakom. f"irallSče pri gostilni H. Švigelj v Borovnici. — Osrednji odbor S. P. D. -* Izletnike, ki obiščejo v soboto ln v "r1 el jo naše Kamniške planine, vabimo, da Povratku v nedeljo popoldne odnosno večeru udeleže ljudske veselice, ka-tlp» prlredl na korist Jugoslovanske Ma- * njena kamniška podružnica. Spored b razt,ovrstnejši: ob 3. uri popoldne tom- a* »o tombol! veselica v ljudskem parku. K Ljubljana, 8. avgusta. — Smrtonosni vodnjak. Iz Skoplja poročajo, da sta se te dni smrtno ponesrečila tamkaj dva delavca na la način, da sta padla v neki vodnjak, kjer sta se zadušila vsled raznih plinov ki se nahajajo v globokem vodnjaku. Hotela sta namreč z vedrom zajeti vode. pri čemur se je vedro odtrgalo in delavca sta padla v vodnjak. Tretji delavec, ki se je spuril takoj za svojima tovaTišima da ju reši, je komaj prišel do polovice vodnieka f/i je že napol omamljen o je okradel. Meseca maja Je prišlo na Ježicc več ciganov rodbine Relchert Iz Krope. Pri tei prilik! se je seznanila 18 letna delavčeva tič* Rozalija Hvastja s članom te čedne družbe Viktorjem Relchertom. Lepi Vlkior se je v dekleta na prvi pogled budo zaljubil, pa tudi Roziki se Je kma u srce omehčalo. Viktor je znal sladko govoriti, da pa 'e Roziki bolj imponiral in ki laže pridobil zase. jo je nalagal, da je nastavljtn v »Zvezd:« kot godbenik, ter ji Je obljubil tuj zakon. Kmalu je neznanokam odšel, vendar Rozike ni pozabil. Pridno ji Je pisari za.'Ubliena plsme. — V torek se Je nenadoma zopet pojavil na Ježici; včeraj ie Izginil, ž njim pa Je izginila tudi Rozalija Hvastja, k so jo ljudje videli dopoldne v njegov 1 družbi Oblasti sumijo, da gre za ugrabljenje. 1— Tatvin« strelov odno bakrene žice na telefonskih strešnih stcit-Uh. Ker se je pripetilo, da je neznan čin /ek, ki se Je predstavil hišniku neke. hiSe kot telefonski delavec, dobil ključ od podstrešja in potem ukradel bakreno strelovndno vrv lz telefonske naprave na strehi, prosi poštna In brzojavna direkcija v Ljubljani posetnike onih hiš, na katerih 90 telefonske naprave na strehi, oziroma njlb pooblaščence, da ne dovole nlkoroi.r It! na podstrešje al! na streho, češ da bo teletrn popravil ali pre-naredil, ako se ne Izkaže z uradno Izkaznico 1— Aretacije. Stegenšek Martin, ker je bil v Policiiskem dn>-.vn:ku zasledovan; Moievlč Jurij radi javnega n.sllitva. 1— Policijske prijave. Tatvine 3, kaljenje nočnega miru 1, prestopki eestnopolicij-skega reda 12 prekoračene policijske ure 1, prest, pasjega kontmnaca 3, prest, obrtnega reda 1. nedostojna vedenje 1, prest, prevozniškega reda 1. poškodba tuje lastnine 1. neopravičen* streljanje 1. 1— Konji so se splašili. Anton Drešar, redov neboračke čete in Franc Čirič, invalid. sta peljala včerai popoldne po Škofji ulici na dvovprežnem vozu drva. Pred St. Peterskim mostom ie padlo nekaj polen z voza. radi česar so konj; splašili in zdirjali. — Vsled prenagle vožnje sta popadala voznika z voza, pri čemur Je prišel Drešar pod kolesa ter se na hrbtu precej močno poškodoval, dočim je odnesel Clrič le nekaj lahkih poškodb. 1— Tatvina Jan“$ Boštjančič je naznanil pri policiji, da mn je dne 7. t. m. v Šiški pri barakah neznanec ukradel 57 dinarjev in delavsko kniižleo. — Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z- ki !ma jako lepo novopreurejene prostore v Ljubljani na Mestnem trgu št. 6. Opozarjamo na oglas. Maribor. Smrt na pokopališču. Včeraj zvečer krog 19. Je šla 72 letna staika Marija Vehovar na staro mestno pokopališče nabirat travo za zajce. Pri delu jo Je nenadoma zadela srčna kap. Policijski zdravnik je ugotovil samo smrt Dve ukradeni kobiil najdeni. Dne 18. oktobra lani 90 neznani tatovi ukradli posestnikoma Vojščiču in Damjaniču v Dra-ganiču pri Karlovcu vsakemu po eno kobilo v vrednosti 20.000 Din. Eno kobilo so sedaj našli v Mariboru pri prekajevalcu Bahn, drugo pa pri posestniku Habju v Šmarju pri Jelšah. Oba sedanja lastnika sta jih kupila rednim potom. Zadevo bo rešilo državno pravdništvo. Štirje vlom) pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. Dne 29. VII. 90 neznani tatovi ulo-mlli v okolici Sv. Antona v Slov. Goricah v hišo Marije Malek in odnesli za 370C Din blaga, dalje v hišo Lovrenca Brumna in odnesli 4000 Din. Ivanu Satlerju 90 pokradi' 750 Din, a Mariji Salamon 825 Din. Vlomilcem so že na sledu. SokoSstvo. Sokolstvo za brate pogOrelce v Struni je!. Vsem brasklm župani in društvom! NaSo Strumico ob bolgarski meji j* zadela velika nesreča. Nanjo ie navalila sovražnikova osveta, ki je povzročila Jugoslovenski sokolski Strumici silno gorje: vse mesto je pogorelo do temelja. Niti ena hiša ni ostala, vsa imo-vina prebivalstva je uničena. Zgorel je tudi Sokolski dom. Naši bratje in naše sestre v Strumici so sedaj brez strehe, brez obleke, bre7 imetja. Nas nesreča, ki je zadela Strumico, boli toliko bolj, ker je v njej Sokolstvo komaj začelo s svojim delom, a je že pokazalo najlepše uspehe. Vse to je sedaj pretvorjeno v ruševine in pepel. Vso našo veliko sokolsko rodovino širom naše domovine opozarjamo na nje bratsko dolžnost in naročamo vsem bratskim župam in društvom, da pobite nesrečnim bratom in sestram v Strumici na pomoč. Župe in društva naj takoj organizirajo v svojem področju denarne zbirke in zbirke oblek in perila. Denarne zbirke je poslati podpisanemu starešinstvu, zbirke oblek in perila pa naj vsako sokolsko društvo odpošlje svoji župi. 2upe naj te zbirke toliko časa hranijo, dokler ne dobe od nas navodila, na kateri naslov naj te zbirke odpošljejo. Vsaka župa pa mora takoj, ko bo v njenem področju zbirka oblek in perila zaključena, poslati Sa-vezu točen seznam, ki ga bomo z uspehom denarnih zbirk vred priobčili v Sokolskem Glasniku. Obenem odrejamo, da se bodo ob sabornih in zletnih dneh v Zagrebu prodajali boni po Din 2.— v -pomoč Sokolom - Pogorelcem v Strumici Bratje in sestre, pohitite takoj na delo bratske ljubezni, ki naj z njeno pomočjo zacvete v Strumici iz sedanjih njenih razvalin novo sokolsko življenje! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. V L j u b 1J a n i, dne 6. avg. 1924. E. Gangl, Dr. Riko Fux, starosta. tajnik. Primorske vesti. — Gospod Sček, al! res? Tržaška »Edinost« poroča, da je priobči! Tržačan Angelo Scocch! v milanski »Seri« članek o asimilaciji drugorodcev. V teui članku pravi med drugim Scocchi, da Je Slovanom v Italiji usojena asimilacija. To da priznava vsak trezen opazovalec »Pripoznavajo to celo naobraženl in bistroumni drugorodci, kakor n. pr. don Vlrgilij Sček, poslanec slovenske ljudske stranke v predzadnjem zasedanju na Montecltorto. V prijaznem razgovoru Je priznal, ki izdelki; poljedelski stroji ln orodie; avtomobili, kolesa, pneumatika. vozovi; elektrotehnika In, razsvetljava; kozmetika, pharmaceutičnl ln kirorgičnt Izdelki; papirna iiidustriia, grafika, kartonaža, pisarniške potrebščine; pohištvo in stanovanjska oprema; ostala lesna industrija; usnje in konfekcija usnja; tekstilna industrija In konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni ornamenti; klobuk!, košarstvo. vezenine, čipke; lončena roba, majolika. fayence, steklo: galanterija, bi-Jouterila, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji; kemična Industrija; industrija žlvfl; poljedelstvo; stavbarstvo: godala; razno orodie. Novost letošnjega velesejma bo planln-sko-lovska razstava In v posebnih Doe-ckerjevih zgradbah higljenska razstava. Na nedeljo 24. t. m pa se bo priredila koniska razstava. Vsak bo prišel na velesejmu na svoj račun, zato ga naj tudi vsak posetl. Permanentna legitimacija, ki dale pravico na polovično vožnjo z osebnimi In brzovlakl stane 50 Din ln se dobiva pri vseh denarnih zavodih. Prl Ljubljanskem Tourlst-Offlcu ln pri uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnice za enkratni obisk po 10 Din pa se bodo prodajale pri blagajnah na sejmišču. Velesejem se bc zaključil 25. t. m. X Stalna razstava ▼ Nev Orlea««, Trgovski* zbornica me^ta Ntw Orleans*, bo s pomočjo amerlšne vlade otvorila v New Orleansu stalno trgovsko obrtno in industrijsko razstavo, na kateri bodo smele razstaviti Vbe države Ra^sttfe se bodo smeli udeležiti tudi umetniki s svojimi proizvodi. Pojasnila daje Georg.■ Sladovich, 320 St Charles Street New Orleans. X Prepoved svinjskih »elmov. Z ozirom na to, da obstoja nevarnost razširjenja slinavke in parkljevke, so živinski in svinjski sejmi do nadaljnega za mesto MaribOi prepovedani. — Italijanska pravica. Nek’ podleži so si Izmislili da so trij* slovanski mladeniči Josip Iveša. Maks Mihalovič in Josip Jurašin vdrl' v prostore fdi; a v Preman-turi pri Pulju in tam razi^gaii slike italijanskega kralja, kraljice Ui Mussolmia. Je sicer več ko glupo misliti, da bi trije naši fantje vdirali v fašljo, in tam trgali slike, toda proti Slovanon se Itaii.'&nl ne ozirajo na argumente pameti, m prišli so trije orožniki ter oklenil' vse tri miadenlče ln Jih odpeljali v Je$o kjer sc oitall tri dn!, ne da bi jih kdo zaslišat Nulo so jih izpustil! ter s tem priznali da niso Imeli za aretacijo prav nobenega vzrcka. Kasneje se je Izkazalo da > bila ovadba podana samo zato. da bi bila vzeta Maksu Mihalo-vlču gostilniška koncesija Značilno je tudi to, da Je »Pfccolo« poročal, d.t so bili aretirani trije »slavo-comunlstU, ki da so člani ljubljanske »Orjune* Čeprav je to vne-bovpijoča neumnos- je vendar 7 njo »PIc-colo« bistveno pripomogel k aretaciji mladeničev Laško. — Javna telovadba ln veselica v tukajšnjem topliškem parku, ki je bila določena za 3. avgust, se je morala vsled dežia preložiti na naslednjo nedeljo (10. VIII.). Začetek ob pol 4. url popoldne. Prihod In odhod vlakov na vse strani prikladen. Za goste in zunanje člane veljavne Iste ugodnosti, kakor prejšnjo nedeljo. Sodišče. KER JIH NISO POVABILI K NALAGANJU »BALIŠA«. Na Korenu pri Horjulu so nalagali nevesti Mici Slovšetovi, ki se Je poročila s Pavlom Bradeško, »bališ«. Ker so pri tem nakladanju zavrnili nekaj domačih fantov, je nastal prepir, in sta fanta France in Polde Končan zagrozila, da bodo vozili za bališ treske, če ju ne povabijo, ker Jim bosta vse stolkla In tekla bo tudi kri. Odpeljali bodo srečno, pripeljali pa ne. — Vendar ni bilo tako hudo: »Bala« je prišla nepoškodovana na cilj. Poškodovan je bil samo star možakar, ki ga je France Končan nekoliko opraskal. Da ni bilo hujše nesreče, Je zasluga orožnikov, ki jih Je nevestin oče pravočasno prosil za »asistenco«. V svoji onemogli Jezi pa sta pri tej priliki France In Polde Končan opsovala orožnike s pristnimi In krepkimi kmetskimi, oziroma barab-sklml izrazi, Id jih tu 1« ozirov na »bon ton« in Javno moralo ne moremo reproducirati. Eden obtožencev je tudi dokazal, da drži na vojaško Čast, zakaj nahrulil Je orožnika z besedami: »Kaj boš TI?! Ti sl bil Infanterist, ko sem bil Jaz cuksfirar — J« Fantovska jeza j« uplivala tudi na Konča-novo Micko tako, da je postala »korajžna« ter Je Iztegnila svoj ženski Jeziček In zinila par besed, s katerimi Je prekoračila službujočim orožnikom dolžni »rešpekt« In se s tem pregrešila zoper znani § 104 s. k. *• Hujle nesreče ni bilo. Tudi Izid današnje obravnave ni bil za trojico nobena nesreča, zakaj sodb^ je izpadla milo; France en teden, Polde pet dni. Mica pa — 150 dinarjev globe. POSLEDICE PIJANOSTL Lorene Slapnik, po domače »Mučell* nov«, posestnika sin, je hud fant, posebno, ako gi Ima nekoliko v glavi. Malo preveč je pil tudi dne 18. maja na veselici požarne brambe v Motniku In zato Je prišlo, kakor Je prišlo: Razgrajal je v gostilni, da »o ga vrgli na cesto. Silil Je nazaj. Pri tem je polomil vrtna vrata. Aretiran Je bU* zaboden v nogo, tepen, da so ga vse kosti bolele, in danes »e zagovarja radi pregreika po § 104 s. k. z.: Očita se mu, da Je razžalil orožnike, ukradel 1 kg sira in polomil vrtna vrata. Zagovor: »Mogoče je, da sem upll, auf blks, Gabrovšek; -sram te bodi; mene preganjaš, Motničanov pa ne — ko sem srečal orožniško patruljo. Ne spominjam se. Bil sem do nezavednosti pijan. Kar se tiče sira, ml ga je stisnil med prerivanjem v veži neznan človek v roko...« Predsednik; »Pred orožniki ste trdili, da ste sir ukradli, zagovarjali pa ste se s tem, da Vas Je nekdo zapeljal.« Obtoženec: Ni res. Dost časa sm že na svet, pa še nism nkol nč ukradu! Nikdar nisem priznal orožnikom. — Drugi dan sera bil ves krvav in razbit Predsednik: »Kdo Vas Je?« Obtoženec: »Ne vem. Nekdo ml Je pravil, da so me orožniki metali po cest!.« Predsednik: »Zakaj ste pa vrata polomili« Obtoženec: »Ne vem. Pilan sera bil.« Dokazovanje. — Priča stražmojster Gabrovšek: »Gostilničar me Je prišel klicat. Poklical sem svojega »podložnega«, ln šla sva. Obdolženca sva pa srečala že na cesti. Nahrulil naju je z besedami: »Auf blks, Gabrovšek, sram Te bodi; mene preganjaš, Motničanov pa ne.« Silovito ie nastopal, zoperstavil se je In zato sem ga zabodel, kakor je predpisano.« Predsednik: »On trdi, da Je bil do nezavednosti pijan.« Gabrovšek: »Ne vem. Pijanost je težko konstatiratl. Eden se opoteka, kadar je popolnoma pijan, drugi ne itd., zato ne morem ugotoviti, če je bil obdolženec do nezavesti pijan. Bil pa je »povaljan«, divji in brez klobuka.« Od nadallnlh prič je izpovedal obdolžencev brat, da je bil obdolženec »prov po orng« pijan. — Glede vrat se ni moglo ugotoviti, če jih je polomil nalašč ali ne. Zagovornik je predlagal oprostitev radi popolne pijanosti, nakar se Je podal senat v posvetovalnico. Med posvetovanjem senata sta diskutirala zagovornik In državni pravdnlk o pijanosti. Državni pravdnlk Je zastopal stališče, da naj bi veljala pijanost de lege feren-da kot obteževalnl moment Ker pa Je bil zakonodajec drugega naziranja kakor go« spod Ogorentz in je statulral tako, da J« pijanost razbremenilen moment (Ako zagrešiš do nezavednosti pijan kak prestopek ali pregrešek, sl oproščen, če gre za zločin, sl kaznovan radi prestopka pijanosti) In je prišlo sodišče na podlagi izpovedb prič Itd. do prepričanja, da je bil obtoženec takrat v resnic! do nezavednosti pijan is ga Je oprostilo krivde in kazni. To in ono. 399 NAPOLEONOVIH LASTNOROČNIH PISEM NAJDENIH. Nad vse dragoceni zgodovinski akti bodo te dni v Brnu izročeni vedi. Gre za Napoleonova pisma, ki so bila preko sto let z vso skrbnostjo čuvana kot rodbinski naklad. Povzročitel] tega dragocenega zgodovinskega materijaJa je bil vojvoda Hugo Bernard Bassano, zaupnik, državni tajnik In minister Napoleona. Vojvoda Bassano je kot Napoleonov zunanji minister leta 1812 shranil v Vilni v 15 zabojih važne Napoleonove državne in privatne dokumente. Od tedaj so vse te listine zginile in kljub .vsemu iskanju jih ni bilo mogoče najti. Po padcu Napoleona je bil več časa v Avstriji zaprt, toda njegovo dostojanstvo je bilo strogo varovano. Potomci njegovega drugega sina so se naselili na Moravskem in iako so prišla Napoleonova pisma v Brno. Zapuščina vojvode Bassano je nad vse bogata. Obsega 217 pisem Napoleona vojvodu Bassano, od katerih je 87 pisanih lastnoročno, 13 pa lastnoročno podpisanih. Dalje je v zbirki 182 lastnoročno pisanih pisem Napoleona na razne državnike in vladarje. Večina teh pisem izhaja iz leta 1812. Arhiv obsega nadalje celo vrsto pisem vla- 74 darjev in državnikov na Napoleona in sicer 5 pisem carja Aleksandra, 13 kralja Jero-me-a, 8 kralja Friedricha Wilhelma, 15 sicilskega kralja Joahima Napoleona, 2 danskega kralja, 9 posebno dragocenih pisem avstrijskega cesarja Franca, 16 pisem Napoleonove sestre-ljubljenke Pavline, 21 cesarice Marije Luize in 4 pisma Leticije, matere Napoleona, ki je preživela skoraj vse svoje otroke. Dalje obsega arhiv nič manj ko 592 pisem in poročil Napoleonovih ministrov in bojnih poročil generalov, na katerih je vse polno Napoleonovih pripomb. K vsem tem listinam pride še 1738 pol in posameznih listov v 18 usnjatih mapah. Na teh papirjih so beležke Napoleona o najrazličnejših dogodkih v letih 1811—1813. S tem pa še ni rodbinski zaklad izčrpan. V arhivu se nahaja še zelo važna korespondenca vojvode Bassano, ki šteje nič manj ko 881 pisem. Dalje popis njegovih razgovorov z ministrom Metternichom, poleg tega preko tisoč načrtov lastnih pisem in končno na 3851 kvart listih spomini vojvode, o katerih je dejal Fain: »Kadar bodo izšli spomini vojvode Bassano, bodo tl zavzeli v zgodovini Napoleonove dobe prvo mesto.« Ves ta dragocen zgodovinski ma-terijal bo te dni predan današnjemu najznamenitejšemu raziskovalcu Napoleonove dobe profesorju Kircheisenu in gotovo je, da bo šele z uporabo tega materijala doba velikega Napoleona prav raziskana. : Zadnje pismo Napoleonovega sina. V arhivu vojvode Bassano se nahaja tudi 23 pisem nesrečnega Napoleonovega sina, vojvode Reichstadtskega. Zadnje njegovo Pismo je datirano z. dne 15. julija 1832. Pismo je pisano v francoskem jeziku in naslovljeno na grofa Bassano. V prevodu se glasi: »Težko si morete predstaviti, najdražji moj prijatelj, kako silno trpim. Kako dolgo bo še to grozno stanje trajalo? Da bi bili vsaj Vi pri meni! Moja duša je že vsa srečna, če samo na Vas mislimi Vidva s Prokesšom sta zadnja človeka, ki sta mi še ostala. Vidva sta bila, ki sta me naučila čas prav uporabiti in se naučiti čakati. Pridite vendar, potem bom svojo bol pozabil. Vaš iskreni prijatelj Franc Reichstadtski.« — Sedmi dan po odpošiljatvl tega pisma je bil Napoleonov sin mrfev, kot žrtev habsburške okrutnosti, kt ni pustila, da bi sin videl očeta in ki je hotela, da bi sin prokli-njal svojega očeta, pa čeprav ga je ta nad vse ljubil in umrl blagoslavljajoč sina. : La Folette — ljubljenec ženskih vo-lilk. Izvrševalni odbor progresistov je sklenil, da bo zlasti propagiral kandidaturo La Foletta med ženskami. oi mogel dragoman izdati nemških rainosti. Ko je prebivalstvo izvedelo o tim nezaslišanem umoru, se je navalilo na poslanstvo is razdejalo vse, kar mu je prišlo pod roko. : Nitranska Škotov ska palača pogo rela. Po zadnjih vesteh se je škofliska palača vsled požara Dorušila Palača ie hranila vse polno zgodovnskif znamenitosti. Palača je bil stai grad, zgraien na viso* kem hribu. Sveti Ladis'av je sezidal i 14. stoletju na gradu cerkiv in palačo. Turki in husiti so naskakovali grad, P* skoraj vedno zaman. V tretjim nadstropja se je nahajala dragocena zbirka starin, » je vsa uničena od ogni-i žktda se ceni n» tri in pol milijona čeških kron. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani fiH M Oti EMRICfnOW.| TARZAN n 4 SVET i V istem hipu je vdrla gruča močnih borcev, ki Jih je očividno priklicalo gotovo znamenje s ceste, v kavarno in se vrgla s klici »Proč z nevernikom!«, »Pobijte kristjanskega psa!« na Tarzana. Tudi nekaj mladih Arabcev, ki so sedeli v kavarni, je skočilo pokonci, da planejo nad presene-lenega belokožca. Tarzana in Abdula je pahnil naval neštetih napadalcev proti ozadju kavarne. Toda mladi Arabec je ostal zvest svojemu gospodu in se Z golim nožem boril ob njegovi strani. S strašnimi udarci je pobil opičji človek vse, kar mu je prišlo pod orjaške roke. Boril se je mirno In brez besede in na njegovih ustnicah je igral isti smehljaj, s katerim je prej pobil predrznega Arabca. Zdelo se je, da se ne bo ne njemu ne Abdulu posrečilo, da bi prišla živa iz človeške kopice, ker so se od vseh strani bliskali noži in sablje proti njima; toda velika množica napadalcev je bila za oba baš najboljše varstvo. Gnječa je bila tolika, da ni mogel nihče rabiti orožja in noben Arabec se ni upal streljati, da bi ne zadel svojega rojaka. Končno se je Tarzanu posrečilo zgrabiti zelo trdovratnega nasprotnika. S krepko kretnjo ga je razorožil, ga dvignil pred se kakor ščit in se z Abdulom rinil proti vratom, ki so vodila na notranje dvorišče. Na pragu je obstal, dvignil branečega se Arabca v zrak In ga treščil v gnječo, ki je drla za njim. Potem je šel z Abdulom na poltemno dvorišče. Preplašene plesalke so čepele na stopnicah, ki so vodile v njihove sobe. Medla luč sveč, ki so jih deklice zataknile ob vratih, je edina razsvetljevala dvorišče. Komaj sta Tarzan in Abdul stopila na dvorišče, je nekdo ustrelil iz sence pod stopnicami. Ko sta se obrnila, da se zoperstavita novemu sovražniku, sta dve zaviti postavi skočili proti njima in streljali. Sekundo pozneje je ležala ena od njiju razorožena in stokajoča z zlomljeno roko v prahu dvorišča. Druga pa se je istočasno, ko je odrekel njen samokres, seznanila z Abdulovim nožem. Tedaj so planili besni Arabci iz kavarne za svojimi žrtvami. Toda plesalke so na krik ene od njih, ugasnile vse svoje sveče, tako da je lila luč zdaj še skozi odprta dvoriščna vrata. Tarzan si je prilastil sabljo moža, ki ga je Abdul premagal. Zdaj je stal pred vrati, in pričakoval napada Arabcev. Naenkrat je začutil na rami lahno roko in neka žena mu je šepetala: »Hitro, gospod! Pojdite sem! Sledite mi!« »Pojdite Abdul,« je Tarzan tiho dejal mladeniču. »Drugje ne moreva biti na slabšem, kakor sva tu.« Zena ju je peljala po ozkih stopnicah navzgor k vratom svojega stanovanja. Tarzan je šel tesno za njo. Videl je zlate in srebrne spone na njenih golih rokah, nize zlatega denarja, ki so viseli z njenega okrasja las, in krasne barve njene obleke. Zdelo se mu je, da je iz plemena Uled-Nail in instinktivno je uganil, da je bila ista plesalka, ki ga je v dvorani opozorila. Ko so dospeli na vrh stopnic, so čuli, kako besneča množica še zmirom preiskuje dvorišče. »Kmalu bodo pričeli iskati tu zgoraj,« je šepetala deklica. »Ne smejo vas najti, kajti, če ste še tako močni, vas bodo končno vendarle ubili. Hitite! Z zadnjega okna moje sobe se lahko spustite na cesto. Predno odkrijejo, da vas ni več na dvorišču, ste vi lahko že v svojem hotelu.« Dočim je govorila, se je več mož zakadilo po stopnicah navzgor. Naenkrat je eden od njih glasno zakričal. Zagledal jih je! Zdaj je cela množica navalila na stopnice. Prvi napadalec je bil hitro zgoraj, Zobozdravnik Dr= Ivan Oblak zopet redno ordinira Miklošičeva cesta (talemu posojilnica) MALI OGLASI Suhe sobe kupuje Sever A Komp. Ljubljana, WoHova ulica. IšSe gospod za stalno. Ponudbe pod „St»lno‘' na upravo list*. Lep postranski zaslulek se nudi (ioMom in kraimim tastipilm prevzeti tudi ie zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja n z na-iančno navedbo, katere tvrdke in stioke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek". Lepil posestvo v Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce In gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista. boljšo, petvVstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34. Ljubljana. prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do poljedelstva in živinoreje, išie primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ,.Etonom“, na upravo lista dojili. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat modistka, Ljubljana. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam ali zamenjam za boljšo. Pot v Rožno dolino št. 34 pri Štefanu, Ljubljana. « kapitalom želi znanja z vdovo, katera ima svoie stanovanje in pohištvo, ponudbe s sliko na upravo lista pod „kapitallst“. 3 iai: v 111 nadstropju (lift) tako| In v 1 nadstropju s 1. novembrom )dda Pokojninski zavod v Ljub-3.. „Puch‘* 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana M rti avtomat tvrdke „Kmetec“ dobro ohr«' njen, primeren za veijo gostil' no ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. posojlln se išie, event. te odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi lista. Ha orodai 2V, konjskih sil močan dinamo Rabljen samo 1 leto Cena po dogovoru, Alojzij Vrhovec, Žužemberk Pleti stroj znamke „lliri]a", štev 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled In cena pri Angela Valter, Tižič štev. 220. Slolhioia boljša, m’.aiša, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki). Ponudbe pod „Pridna in zvesta" na upravo lista. Tpet. Tipki PonEi izučen v mnnufakturni in špecerijski stroki, votaščine prost, Išče mesta za takoj, k|erkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod .,Pošten" na upravo lista. Ki posodi 10 Dio za izboljšanje male trgovine v dobrem industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 25°/0, ubogemu invalidu z 100% de-1 »nezmožnosti. Ponudb* na u-pravo Usta. mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne In nekij premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod „Siecna bodočnost'* na upravo lista. Prvovrstne premoge na drobno in debelo *a industrijo in domačo kurjavo dobavlja po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih Dom. Čebin trgovina s premogom Ljubljana. Wolfova ul 1/11. Gradbeno podjetje Arhitekt LB M Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in indu strijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. • Ljubljana Gosposvetska c it. 2 priporoča tvojo bogato salogo pisalni strojev jmur h jmur, Hih strojev ia rodbine In obrt ter voznih koles Styria — DUrkopp — Orožno kolo (Hfaffenrad). Mkl ustni h froito toda tu se je srečal z golo sabljo, česar ni pričakoval, ker belokožec prej ni bil oborožen. Kričaje je planil mož nazaj v naročje napadalcev. Kakor keglji so se strkljali po stopnicah navzdol. Star, prepereli les ni vzdržal te teže. Z glasnim truščem so se stopnice zrušile pod Arabci, dočim je slaba ploščad, kjer so stali Tarzan, Abdul in deklica, komaj še zmagovala težo. »Pojdite!« je kliknila Uled-Nail. »Prišli bodo za nami po drugih stopnicah skozi sosednjo sobo. Nobenega trenutka ne smemo več zamuditi.« Baš, ko so stopili v sobo, je čul Abdul nekoga, ki je kričal na dvorišču, naj teče par mož na cesto, da odrežejo beguncem pot skozi okno. »Zdaj smo izgubljeni,« je dihnila deklica. »Smo?« je vprašal Tarzan. »Da, gospod,« je odvrnila deklica. »Ubili me bodo ravnotako kakor vas; saj sem vam vendar pomagala.« Zdaj je bila stvar seveda drugačna. Tarzana jt pravzaprav zabavalo to razburjenje in nemarnost spopada. Niti trenutek ni mislil na to, da se zgodi tudi Abdulu ali deklici kaj žalega — razven slučajno — in se le toliko umaknil, da ga niso ubili. ni prav nobenega namena zbežati, dokler bi ne uVi* del, da je izgubljen, če bi še ostal. Če bi bil sam, bi skočil na sredo gruče in bi uda* ril po načinu Nume, leva, kar bi Arabce tako osup* nilo, da bi z lahkoto zbežal. Toda sedaj je moraJ misliti na zveste pomagače. Stopil je k oknu, odkoder se je lahko razgledal po ulici. V prihodnji minuti bodo sovražniki v sobi* Ze je čul množico, kako je hitela po stopnicah navzgor v sosedno sobo. Stopil je na prizidek in se sklonil ven. Nad njim je bila nizka streha poslopja* Poklical je deklico. Ta je stala takoj ob njegovi strani. Dvignil jo je na rame. Vse vrste reklamnih narisov za LfnbljansM velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najprec;znejšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon 008 Ustanovljena 1003 Sprejme se dober, trezen in zanesljiv ščetarski mojster ki bi bil zmožen samostojno voditi delavnico in poučevati vajence. Nastop s 1. septembrom t. 1. Hrana, stanovanja ter sploh vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo lis+^ pod „Ščetarski mojster“. LJUBLJANSKA POSOJILNICA R. Z. Z O. Z. v novopreurelenlh prostorih v Ljubljani Mestni trg E Mestni trg E obrestuje vloge na hranilne knjižice In tekoči račun po g«' 8% Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. LJUBLJANA, MESTNI TRG 6 m