Izhaja vsak četrtek ln ve^ja s poštnino vred in v Maribora t pošiljanjem na dom za celo leto K 5,— ta pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30 Naročnina se pošilja npravsištvu t tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 6. List se pošilja do odpovedi ♦ ■ Deležniki katol. tiskovnega društva do-Mvajo list brei posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dob* ee v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po ' f) h. Rokopisi se ne vra- ajo, neplačani listi =e ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. Stev. 13. V Mariboru, dne 30. marcija 1899. Tečaj XXXIII. Vabilo k narotbi. Z mesecem marcijem poteklo je naročnikom četrtletnikom naročilo. Prosimo torej, aj se podvizajo nadalejsnjo naročnino doposlati, da se jim doposiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 65 kr., do 1. oktobra 1 jI. 30 kr. in do konca leta 1 yld. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po postnih nakaznicah. Upravništvo. Pravi značaj. V sedanji dobi se pritožuje vsak iskren rodoljub, da nimamo pravih značajev; politična brezbarvnost mišljenja je znak naše dobe. Celega moža ne najdemo tako lahko, dovolj pa polovičnih. Kakor vino, namešano z vodo, ni pravo vino in ga neradi pijemo, tako tudi nimamo radi človeka polovičnega, ki gleda na vse strani, da bi se komu ne zameril. Na Dunaju sta bila dva častnika; jeden je bil mišljenja odločno katoliškega; pri vsaki priliki je pokazal svoje katoliško mišljenje in je bil povsod spoštovan. Drugi pa je bil tudi katoličan, a samo s srcem, v svoji sobi je častil svojega Boga, toda javno se ni upal pokazati svojega mišljenja in je bil od vseh preziran. Nekoč je vprašal svojega tovariša, kaj je neki uzrok, da njega prezirajo, dočim je tovariš od vseh spoštovan. «Glej, dragi prijatelj, to je tako-le. Ker se ti skrivaš s svojim mišljenjem in ga javno ne pokažeš, se te upa vsak lotiti, vsak te zasmehuje; meni se nobeden ne predrzne kaj takega storiti, ker vč, da branim svoje prepričanje. Skratka, uzrok je ta, da si samo polovičen mož, jaz pa sem cel mož.» V Mnihovu je bil nedavno slovesen pogreb; za rakvijo je šlo na tisoče revežev z naklonjenimi glavami in iskrenimi solzami v očeh. Za kom so jokali reveži mesta? Umrl je velik človekoljub, odločen katoličan in prijatelj ljudstva. Bil je poprej pri vojakih major in enkrat se je vdeležil javno cerkvenega sprevoda na dan presv. Rešnj. Telesa. Ko je tako korakal v polni vojaški uniformi, ozrl se je in glej čudo — izmed vojakov je šel sam in sam. V tem trenoiku se ga je vendar lotil strah pred ljudmi. Kaj bodo ljudje o meni mislili, tako visok dostojanstvenik in gre v cerkvenem sprevodu! Toda čim dalje je šel, tem bolj je rastel njegov pogum. Premišljeval je namreč: Kaj sem? Sem pagan? Nikakor, sem katoličan. Po sv. krstu sem vstopil v Kristusovo ^f.^ev, po sv. birmi sem postal vojak Kristusov; sem katoličan in torej moram svojo vero pokazati. Ali ne more biti vojak pobožen? Saj je dosti izgledov, da so vojskovodje šli v boj moleč javno sv. rožni venec za srečen izid boja. Ali ni bil na pr. Radecky slaven vojskovodja ? In vendar je bil zvest sin katoliške cerkve! S takim premišljevanjem okrepčan, šel je pogumno dalje po ulicah mnihovskih. Ljudje so nanj seveda kazali, toda mlačni so se nad njim izgledovali in se pridružili k sprevodu. A po sprevodu se mu je od višje oblasti reklo, da bi ne nastopal tako odločno v katoliških stvareh, sicer bi to vtegnilo škodovati njegovemu stanu. «Ne, jaz ostanem pri svojem prepričanju. Služba božja stoji višje nego vse drugo, nego strah pred ljudmi!» In kar je pričakoval, to se je zgodilo. Odpustili so ga od vojakov, češ, da takih častnikov armada ne potrebuje. Toda mož ni obupal; postal je sedaj še bolj odločen kot poprej, in svoje moči je žrtvoval sedaj revežem. Oblačil se je skromno, skromno je živel, nabiral je denar za reveže in tako si je pridobil ljubezen vseh mnihovskih revežev — zato se je njegovega pogreba vdeležilo toliko revnih pogrebcev in iskrena molitev spremljala ga je v nebesa. Zakaj je bil tako priljubljen in spoštovan? — Ker je bil pravi značaj! V mestih in po deželi vidimo veliko neodločnost v veri, povsod le same ozire in povsod le strah pred ljudmi, da bi se kdo komu ne zameril. Verni so mnogi, samo da se bojijo svojo vero pokazati. Le brez strahu, prijatelj, z vero ven, ona te bo okrepila in ti boš spoštovan. Ali ni v zgodovini dovolj izgledov pogumnega, odločnega mišljenja katoliškega? Na dan s svojo vero, ne boj se, da boš od tega škodo imel. In ako bi ti tako ravnanje prineslo res tudi kakšno časno škodo, ne žaluj, za tem življenjem še pride v drugo življenje. Ali hočeš neki biti katoličan samo po imenu? Nikakor, bodi cel, odločen katoličan, tako se spodobi pred ljudmi in pred Bogom! Na dan v sedanjih časih z odločnim katoliškim mišljenjem! Svečan. Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 7. V Kajri: versko stanje; trdnjava in mošeja; bakšiš; visoka šola; koptiška cerkev; turški pogreb. Kajro je pravo mohamedansko mesto, rekel bi: središče turške vere; zato pač lehko najdeš sto in sto mošej in minaretov (t. j. turških templov in stolpov), pa krščanske cerkve ne boš zapazil; sicer imajo tudi tukaj oo. frančiškani svojo cerkvico in se nahajajo krščanske kapelice v nekterih zavodih, na pr. v onem za afrikanske zamorce, kojega vodijo katoliški misijonarji; pa vendar je vse to bolj skrito, ker večina prebivalcev je muha-medanska in paganska. Kako lepo je v naših krajih, kjer popotnika iz prijaznih, zelenih holmcev pozdravljajo bele cerkvice, od koder se večkrat na dan dobro vbrano zvonjenje razlega po hribih in dolih; v Kajri pa ves čas ni bilo slišati prijetnega zvonovega glasu, ampak samo tiste glasno vpijoče turške cerkvene služabnike (muezime), ki iz svojih minaretov po trikrat na dan muhamedance k molitvi vabijo in opominjajo. Njihov navadni praznik (kakor pri nas nedelja) je petek, kojega začnejo obhajati nekteri posebno goreči Turki (derviši) že hitro po polnoči z molitvijo in petjem. Slišal sem neko noč takega derviša blizu dve uri sč silno otožnim, pla-kajočim in tresočim glasom pope vati; mislil sem si: Kam poje svojo žalostinko! Tamošnji prebivalci so namreč potomci Kamovi, kojega je bil njegov oče Noe proklel zaradi nespodobnega obnašanja; in res, to prokletstvo še dandanes uboge zamorce tlači, da se jih je dozdaj šele malo spreobrnilo. Kamitje čutijo svoje žalostno dušno stanje, pa si ne morejo pomagati, ker ne poznajo odrešenika; Bog daj, da bi tudi oni kmalu zvedeli, da je odrešenje že dovršeno po bridkem trplenju in smrti Sina Božjega Jezusa Kristusa, ki naj bo hvaljen na vse veke! — Vsaj na mene je bil v Kajri splošen utis ta-le: vidim da sem prišel na celo drug svet; zašel sem med ne-vernike, med paganske divjake. Le pomisli, ljubi prijatelj, kako bi Tebi bilo pri srcu, ako bi zdaj o Veliki noči nikjer ne slišal ne vesele aleluje, ne zvona, ne strela; in ako bi Te od vseh stranij obdajali le tuji, črni in radovedni obrazi, kakor bi te hoteli vprašati: kaj pa ti bledolični Evropejec po naših krajih stikaš? rajše doma ostani! Tako se je torej nam v Afriki godilo; pa oglejmo si vendar nektere znamenitosti. Najprej zapazi oko na mestnem hribu veliko, močno trdnjavo ali citadelo, od koder Angleži Kajro in njeno okolico vstrahujejo; razpostavljeni so namreč tu velikanski kanoni, s svojim žrelom proti mestu obrnjeni; in ako se prebivalstvo spunta, pa zapojejo te strašne orgije svojo grozno pesem, dokler se zopet ne pomirijo razburjeni duhovi. Na tem griču nahaja se tudi najlepša kajrska mošeja, imenovana: alabastrska, ker je od znotraj celo preoblečena z dragocenim kamenom ala-bastrom. Kaj pa je v mošejah videti? me vprašuješ; nič kaj posebnega in lepega; tlak je pokrit z dragimi preprogami, na kterih čepijo v maloštevilnih gručah turški moški vsake starosti, ki med seboj nekaj mrmrajo in se pri tem z gornjim telesom zibljejo; ob desni mošejini steni so stopnice, ki vodijo do nekake prižnice, od koder v petek imam (turški duhovnik) svoje vernike nagovarja; videti je še potem v vsaki mošeji v zidu slepo okno ali dolbljina, ki jim naznanja smer, kamor naj bodo pri molitvi obrnjeni, namreč proti njihovemu svetemu mestu Meki v Arabiji; drugače pa so ti muhamedanski templi celo prazni. Kristjana ne pustijo v mošejo, preden si ni svojih čevljev sezul ali pa rumene turške šolne čez navadno obutje navezal; to je meni nazadnje že presitno bilo (pri toliki vročini pa dva para čevljev na nogah!) in sem rajši bos hodil v mošejah, Iz Koroškega. Naši učitelji zahtevajo povišanje plač. Kako cela stvar izide, je težko že zdaj reči. Nektere občine bodo za povišanje plač, večjidel pa zoper, ker naši učitelji posebno v slovenskih krajih niso zelo priljubljeni. Rili so namreč in so še zdaj v službi nemških liberalnih nacijonalcev in morebiti, da ne bo dolgo trajalo (začetek je že tu) in naši učitelji bodo stali v službi socijalnih demokratov, ako se jim plače ne povišajo. Za povišanje plač se je ogrela tudi «Karnthner Zeitung». Med drugim predlaga, da bi vsaj šolskim vodjam se dal primeren kos zemljišča; kakšna pomoč je za glavo družine kos zemljišča, ki ji dovoljuje imeti jedno ali dve kravi, zna oceniti samo tisti, ki mora vse do zadnje kapljice mleka kupiti. Če se da šolskemu vodji nekaj njiv in ta si napravi živi in mrtvi inventar, potem se ne bode tako lahko zgodilo, da bi bil iz službenih ozirov to je brez vsega vzroka prestavljen. Drugim učiteljem naj se dajo družinske plače, to je plače, ki rastejo s številom udov družine. Ta misel je povsem opravičena. Indirektni davki znašajo veliko več nego direktni in kako do tega pride oče družine s 10 otroki, da bi desetkrat več indirektnih davkov plačal kot neoženjen učitelj? To so gotovo važna vprašanja, katera čakajo hitre rešitve. — Koroški Slovenci začenjajo tudi zdaj ob enajsti uri reševati se iz področja narodnogospodarskih pijavic. Dne 13. februvarija so naredili zopet jeden korak naprej na polju lastne obrambe. Ustanovili so namreč prvo kmečko zadrugo v Sinčivesi. Zadruga sezida še letos pri železnični postaji v Sinčivesi svoje skladišče in začne po letošnji žetvi delati v korist slovenskih kmetov. Zadruga je ustanovljena po izgledu kmečke zadruge v Bilinu na Češkem in v Pehlaru na Spod. Avstrijskem. — Dočim se naši slovenski kmetje na jedni strani rešujejo iz narodo-gospodarske zadrege, spravljajo se na drugi strani v njo sami s prodajanjem svojih kmetij velikoposestnikom. Velikoposestniki pa nasadijo gozd tam, kjer so bili prej travniki in njive in tako, kjer so prej prebivali ljudje, prebiva zdaj divjačina. Največ kmetij je dozdaj nakupil grof V. Thurn-Valsassina iz Prage. Samo v železno-kapeljski fari je nakupil 31 kmetij. Na Obirskem isti grof ima 6 kmetij. Na Reberci ima «Union» 326 hektarjev sveta in knez Rosenberg čez 600 hektarjev. S prodajo kmetij škodujejo kmetje ne le sebi, ampak tudi narodni stvari. Grof ima na svojih kmetijah razne «forštnarje,» «obrforštnarje» itd., ki vsi širijo v okolici nemško nacijonalni ker sem si mislil: pred temi umazanimi Turki me ni treba sram biti, saj sem leta 1891 v WSrishofnu pri župniku Knajpu tudi moral zunaj bos hoditi in smo celo z nekte-rimi drugimi odličnimi duhovniki (dr. P. in dr. F.) bosi obiskavali sosedne župnijske cerkve, pa nas le nikjer niso zaprli. — Kedar iz mošeje stopiš, prileti ti gotovo iz mnogih grl na ušesa neka beseda, koje noben Jeruzalemski romar nikgdar pozabil ne bo: bakšiš t j. prosim te za dar ali daj mi vbogajme! Da, bakšiš! To je tista čarodejna beseda, ktero na jutrovem otroci menda poprej izgovarjajo, kakor pa: ata ali mama; ta beseda te tam nadleguje povsod: na vsaki cesti, na vsakem voglu in na vsakem še tako svetem kraji; in jaz menim, če bi ubogi Turek na smrtni postelji ležal, pa bi Evropejca zagledal, najbrž bi mu še zadnjikrat zaklical: bakšiš! — Na velikem dvorišču ala-bastrske mošeje ponujal se nam je slučajno dokaj čuden prizor: v neki dupljini visi za roke obešen mal deček in kriči strašansko; po podplatih, njegovih tudi zvezanih nog ga pa, sicer celo mirno, toda krepko njegov oče s koščeno šibo tepe; ko svojega dragomana (voditelja in tolmača) sočutno vprašamo, kaj naj to trpinčenje pomeni, se lahno nasmehne in odgovori: «ja, mi pač ne trpimo tatov med seboj, in zato že pri mladini hudo ka- evangelij in versko mlačnost, posebno okrog uršulske gore. Bode pač enkrat treba povprašati g. grofa samega, ali je njegov namen, pripraviti kmete, od katerih je po ceni dobil zemljišča, ob vero in narodnost. Naši nemški nacijonalci so v beljaškem listu «Karnthner Nachrichten» izdali «deset zapovedi j v varstvo in bran nemškega naroda.» To je dokaz, kako so že Slovenci na Koroškem napredovali, če morajo že naši Nemci izdati svojim rojakom zapovedi, kako naj se ubranijo proti nasilju toliko prej zaničevanih in zasmehovanih «bindišarjev.» Svečan. Deželni zbor štajarski. Gradec, 24. marca. Deželni odbor poroča o nekaterih občinah, ki hočejo visoke občinske doklade po 130°/0 in 144°/0. Hagenhofer predlaga, naj se odpravijo nedržavne mitnice; grof Kotulinsky, naj se vpelja zavarovanje proti toči ; konservativec Wagner predlaga, naj se deželni zbor izreče, da se vpelja dveletna vojna služba in se podelijo razne ugodnosti pri vojaški službi, osobito mladeničem kmetskega stanu. Nemški narodnjak Poš je vložil interpelacijo na c. kr. namestnika, zakaj se je ustavilo delovanje «krščanske kmetske zveze» (Christlicher Bauernbund). Zakaj se je pobral denar 1100 gld., ki je bil lastnina te zveze in časnika «Bauernfreund». Ta kmetska zveza se pač popolnoma napačno imenuje krščans. zveza. Na čelu ji je znani Rokitansky, največji nasprotnik katoliške stranke. Ime «kršč. kmetska zveza» si je to društvo privzelo, da lože lovi v svoje mreže nevedneže in zaslep-ljence ter rogovili po celi srednji in zgornji Štajarski proti katoliški cerkvi. Govorilo se je pa že dolgo časa, da se denarji vporab-ljajo v druge, ne v društvene namene. Nek prejšnji prijatelj Rokitanskega je celo zadevo objavil sodniji in ta je začela preiskavo proti društvu. Poš in tovariši pa trdijo, da vkljub temu, da so se društvene knjige natančno preiskovale, se ni moglo najti nič napačnega. Od vlade pa zahtevajo, naj potrebno vkrene, da sme društvo zopet začeti svoje «blagodejno» (1?) delovanje. Graško mesto potrebuje posojilo v znesku 1,100.000 gld. Ta predlog se izroči odseku za občinske zadeve. Prihodnja seja bo 5. aprila. Spremembe na učiteljiščih. Dunajski listi pišejo, da se bo na avstrijskih učiteljiščih kmalu marsikaj spremenilo. znujemo vsakega, ki hoče vkrasti kako reč in naj si bo tudi ničvredna in malenkostna.» Ali bi ne bilo dobro in pametno, da bi se tudi pri nas tatovi na tak ali sličen način kaznovali? Menim da bi vse naše imetje bolj varno bilo, ako bi take uzmoviče tepli. V nekaterih rečeh nas res neomikani narodi osramotijo, ker so boljši od nas. Ali ne bodo tudi pri poslednji sodbi nekteri pagani vstali in zoper nas nemarne kristijane pričali?! Najimenitniša in najviša šola (po našem bi rekli vseučilišče) v Kajri je pri mošeji El-Azhar; pa tu si ne smete misliti velikega poslopja z mnogimi šolskimi sobami, kakor so zdaj v naših krajih šole največa (in seveda tudi najdražja) poslopja; ampak kajrska visoka šola je — velikansko dvorišče, razdeljeno po mnogoštevilnih stebrih v več lop in hodnikov; pri posameznih stebrih slonijo ali čepijo učitelji (ulema), okoli njega pa sedijo na tlaku učenci, ki ga poslušajo in si včasi kaj na svoje tablice zapišejo; to je, torej eden razred; pri drugem stebru je drugi itd.; za vsem jih je več sto, ker učiteljev na tej šoli je 300, učencev pa 12.000! Zanimiva podoba je to za Evropejca: gledati po celem, silno prostranem dvoru te rujave in črne turške učence, ki imajo vsi rdeče fese na glavi in se v enomer pripogibljejo ali zibljejo. — Zgodilo se je nekoč, da, ko V čem se bo ta sprememba pokazala, še ni natančneje znano. Potrebna bi bila pač glede učnega črteža in glede duha. Učni črtež sedaj premalo ugaja praktičnim zahtevam in je pretesno natlačen z mnogobrojnimi predmeti. Duh pa bi se naj v bodoče oklepal nepremakljivih resnic Kristusovih, ne pa se zastarelih nazorov nemških modroslovcev. „Proč od Rima!" Vedno glasneje se razlega po naši državi krik, da naj avstrijski Nemci zapustijo katoliško cerkev ter prestopijo k luteranom, ker luteranski Prus bo le tedaj odrešil naše Nemce iz avstrijskih mej, ako postanejo lu-terani. Nemški vodje glasno pripoznavajo, da le iz veleizdajskih državnih namenov koprne po luteranski veri. Kar se nam pri celem gibanju čudno zdi, je velika dobrosrčnost naše vlade. Velikodušno pripušča avstrijski državi nevarno gibanje. Istotako čudna pa je tudi malomarnost katoliških političnih strank pri celi zadevi. Vlada trpi protikato-liško in izdajsko rovanje, a katoliške stranke se ne zmenijo, kaj dela vlada, čeprav je od njih odvisna. Z neodločnim, omahajočim postopanjem se v politiki nič ne doseže. Zadnjo soboto je bil na Dunaju shod, na katerem se je okoli 4000 oseb navduševalo za Pru-sijo in luteranstvo. Slovenci, ostanimo zvesti svoji veri in habsburški Avstriji! v Žitne borze. Zadnji čas ves trgovski svet z veliko pozornostjo gleda na budapeštansko žitno borzo. Ogrski judje in spekulantje so vstopili v krog ter nakupujejo pšenico v velikanskem obsegu. Vsak teden pride v Budapešt do 487 metrskih stotov pšenice na trg. Vsled tega je padla cena pšenici za 50 krajcarjev. Večina kmetov prodaja sedaj v marcu in aprilu zadnjo zalogo pšenice, ker celo zimo ni bilo od drugod dobiti denarja. Ker se mnogo pšenice ponuja, pada ji cena. Ko bodo židje imeli kmečko pšenico v rokah, zagnali jo bodo zopet ceno prav visoko, in kmet in delavec bosta morala pšenico v obliki moke zopet drago nazaj kupovati. Kmetovalci, snujte kmečke zadruge, ki Vas bodo poučevale o tržni ceni Vaših pridelkov ter Vas s posojili branile židovskih oderuhov! Boj na Filipinah. Amerikanci nimajo sreče na filipinskih otokih, katere so si v zadnji vojski priborili od Španjcev. Sedaj se domače probivalstvo bojuje proti Amerikancem kakor se je prej proti Španjcem. Ne mine dan, da bi ne prišlo do praske med sovražniki. Veliko krvi pridemo mimo take čudne turške šole, nas šolarčki za bakšiš poprosijo; nek nemški romar vrže res nekaj drobiža med nje; seveda nastane zdaj v šoli velika zmešnjava in mi smo že hudi na svojega soromarja, ki je celo nepremišljeno ta nemir povzročil; pa kaj se zgodi? učitelj, ne da bi v tem trenotku svojo oblast pokazal in deco kaznoval, pomoli celó tudi on roko proti nam in nas prosi za bakšiš! Našim slovenskim učiteljem se bo to znabiti neverjetno zdelo; zares; tudi mi smo nevoljni glave majali in posebno še naši romarji-učitelji (na pr. Moser, Ostrčil in Mah iz Dunaja), ki so bili razkačeni vsled tega nečuvenega učiteljevega ravnanja, koje nasprotuje vsaki dobri vzgoji; zato hvala Bogu, da nismo v Afriki! — Deklicam je po turški veri prepovedano v šolo hoditi ali se sploh česa učiti, ker muhamedani ravnajo sé po tem le grdem pravilu: «Žensko pisati učiti je toliko kakor kačo se strupom napajati»; kaj ne? ve pobožne Slovenke, smete tudi vsklikniti: tisučkrat hvala Bogu, da smo v Evropi doma in pa da smo v krščanski veri vzgojene! Sicer pa pošiljajo v novejšem času iz boljših rodbin svoje deklice v šolo h katoliškim redovnicam. Sploh pa ni misliti, da je pri mohamedanih učenost doma; nasprotno : turek je sovražen vsakemu napredku in učenemu raziskavanju, ker veruje v slepo se je že prelilo. Amerikanci vedno poročajo o zmagah, toda njih zmage so veljavne le za jeden dan, kajti drugi dan morajo zopet na novo zmagati nasprotnike. Dopisi. Ptuj. (Volitve v okrajno bolniško blagajno.) Dosedaj so bili slovenski delavci iz ptujske okolice, kakor tudi slovenski delodajalci popolnoma izključeni od volitve v načelstvo. Imeli so samo pravico plačevati. Glede poslovanja z denarjem so ptujski gospodje volili med seboj svoje pristaše nemčurskega mišljenja. To je bil povod mnogoterim pritožbam. Posebno radi tega, ker je bil zdravnik nastavljen, ki niti besedice ne razume slovenski. Vsled prizadevanja nekterih ptujskih Slovencev bile so volitve ovržene in ptujski mestni urad bi moral že lansko leto razpisati nove volitve. To se ni zgodilo iz razumljivih vzrokov. Tisti, ki ima oblast v rokah, se je nerad iznebi. Ptujski Slovenci so radi tega spet morali pritožbo na višjem mestu vložiti. Sedaj še le je prišel od zgoraj tisti pritisk na gg. J. Stendta in Ig. Spritzeja, da sta razpisala vendar enkrat le volitev v okrajno bolniško blagajno. Te se imajo vršiti na belo nedeljo t. j. dne 9. aprila 1899 ob 9. uri do-poludne v dvorani gostilne Franca Petovarja. Ptujski mogotci so si pa priredili število svojih zastopnikov na tak način, da Slovence spet pritiskajo in njih prikrajšajo. To se razvidi iz sledečih številk: Izmed 128 ptujskih delodajalcev voli naj se 19 zastopnikov za občni zbor; izmed 66 okoliških delodajalcev volijo naj se samo 4 zastopniki za občni zbor. Res radovedni smo doznati, kje so se ptujski gospodje računiti učili. Še večja krivica pa se godi, če se pomisli, da morajo okoliški delodajalci in delavci voliti v 4 skupinah, ktere so na sledeči način razdeljene: I. skupina. Občini Sv. Janž na Dr. p. in Breg volita 2 delavca in 1 zastopnika. II. skupina. Občine Sv. Andraž v Les-kovci, Sv. Barbara, Sv. Trojica, Formin, Velki Okič, Gorišnica, Velka Varnica, Jurovec, Sv. Lorenc na Drav. polju, Lancaves, Majšperg, Nova cerkev, Gora, Pobrež, Zavrč in Borovec volijo 2 delavca in 1 zastopnika. III. skupina. Občine Sv. Andraž v Slov. gor., Možgajnci, Pacinje, Spuhlje, Rogoznica, Zabofce, Zagorce in Vintarovce volijo 2 delavca in 1 zastopnika. IV. skupina. Občine Hajdin, Karčovina, usodo: to, kar je meni odločeno, se bo itak zgodilo, naj jaz kaj delam ali nič. Bral sem na pr. nekje, da je turški kali! Omar dal sežgati slavno in velikansko aleksandrijsko knjigarno (menim, da je štela 600.000 zvezkov) rekoč: Ako se hahaja v teh knjigah to, kar je v Koranu (v turškem svetem pismu), so nepotrebne; ako pa kaj drugega, so škodljive. Nikakor pa ne smem pozabiti, omeniti tistega sv. kraja, kjer je sv. rodbina v Egiptu več časa prebivala; zdaj stoji tam borna, lesena koptiška cerkev; kopti so ostanki starih krivovercev (monofizitov), ki pa se že vračajo v pravo kat. cerkev. Ako pridemo v presbiterij te stare cerkve in še stopimo po strmih stopnicah navzdol, nahajamo se v malih, temnih prostorih, ki so najbolj našem kletem podobni; tukaj je torej stanovala sr. družina v veliki revščini, v pregnanstvu, dočim so drugi ljudje zelo potratno in razuzdano živeli; da, tako nehvaležen je človeški rod: Bog je premišljeval, kako bi nas rešil sužnosti greha in satana, Adamovi sinovi pa so le na to delali, da bi Njegovega edinega sina umorili; tako zgodaj torej je moralo že Božje dete okušati nehvaležnost človeško! Zdaj sem pa menda že dovolj povedal o Kajri in o tamošnjih šegah; samo to bi še rad omenil, kako tam ravnajo z mrliči. Ako v turški hiši človek umrje, zaženejo Meretince, Trnovska ves, Berstje, Vurberg in Cirkovce volijo 1 delavca in 1 zastopnika. Ptujski kolovodje ravnajo z okolico, kakor da bi bila ta njihova pasterka. Treba bo torej nove pritožbe za pravično razdelitev zastopnikov iz dežele. V to svrho so toraj pozvani vsi delodajalci iz zgoraj navedenih občin, da pridejo v nedeljo dne 9. aprila 1899 točno ob 8 uri zjutraj na zaupen pogovor v ptujsko Čitalnico. Vsak delodajalec naj pripelje tudi seboj vse zavarovane delavce, da se ondu posvetujemo glede pritožbe proti taki razdelitvi. Tisti pa, kteri bi bil slučajno zadržan, naj se javi pred omenjenim dnem ali v pisarni g. dr. T. Horvata ali pa v pisarni g. dr. A. Brumena v Ptuji. Vsi častiti župni uradi ptujskega okraja kakor tudi vsi gg. učitelji in vsa občinska predstojništva se pa prosijo, da kolikor možno vsakemu delodajalcu in delavcu osebno razložijo in pa opomnijo, da se naj za gotovo udeleži volitve. Pripomniti je še, da se bode morala vložiti pritožba, ker dosedajno načelstvo ne pošlje nobenega oklica v slovenskem jeziku. Ptujski delodajalec. Gornja Radgona. (Proč od Radgone!) Ne vem sicer, kako dolgo že stoji most med Gornjo Radgono in Radgono, pa to vem, da so gornjeradgonski Slovenci že marsikteri krvavo zaslužen krajcar zanesli čez ta most in pomagali mestu do bogastva, s katerim se ponaša mestna hranilnica. Tudi marsikteremu radgonskemu trgovcu so že borni beliči slovenskega ljudstva pripomogli do njegovih tisočakov. Pa kakor je nehvaležnost povsod plačilo za skazane dobrote, tako tudi tukaj. Naši denarji so orožje, s katerim Radgončani nas napadajo, nas po-gubljajo v gospodarskem in narodnem, da molčim v verskem oziru; kajti s tistim denarjem in bogastvom, ki smo jim ga mi nanosih, pridobavljajo si na različne načine volilne pravice v našem kraju in okraju in vplivajo mogočno, da se naše gospodarske in narodne razmere razvijajo nam na škodo. Radgončani nam volijo prav za prav — (ali sami, ali pa po svojih posredovalcih, menda že dobro podkupljenih,) občinski odbor, ki mestjanom dela na naše stroške prijetna še-tališča, ko mi moramo sami se svojo živino do trebuha po blatu hoditi in voziti. Seveda plačujejo tudi oni nekaj k temu, pa to je lahko, saj plačujejo z denarjem, ki jim ga mi nosimo. Tudi na okrajne volitve vedo vplivati in si s tem nadelovati pot, po kateri naše ljudstvo odtujujejo veri in maternemu jeziku ženske strašansk, nepopisljiv krik; tujec, ki to sliši, bi mislil: v tej hiši gotovo roparji davijo in morijo! Kmalu se zberejo sosedi, se vsedejo v krog in vedno pri sebi nekaj momljajo in šepečejo; okoli njih pa upi jejo in tarnajo in plešejo in divjajo plakajoče ženske (nalašč najete) tako, kakor bi bile znorele; ako še ni pozno, pokopajo že mrliča isti dan; vzdignejo ga na nosilnico (rakve ali truge tam ne poznajo) in ga nesejo najprej v kakšno mošejo, kjer njihov imam dobra dela umrlega našteva in ga čez mero hvali; potem se pa premiče procesija naprej proti pokopališču: spredaj (s fesom na glavi) nekaj vrst dečkov in večih fantov, ki iz svojih knjig glasno berejo in pojejo; potem nosači z pokritim mrličem; in na zadnje ove plakajoče ženske, ki silno javkajo in jočejo; grob je pa tako napravljen, da od strani mrliča v votlino potisnejo. Na domu mrli-čevem še nekaj dnij žalujejo, posebno če je hišni oče umrl; žena neki po rajnem možu tako-le vzdihuje: o ti moja moč! o ti kamela moje hiše! Kamela je namreč pri njih najbolj koristna domača žival; slednjič pa le preneha jok in stok, ker tudi tam pravijo, kakor pri nas, da čas zaceli vsako rano ali bolečino. in jih tudi v gospodarskem oziru na beraško palico spravljajo. Rojaki! «Proč od Rima!» kričijo na ves glas ljudje, ki na tihem vzdihujejo po blaženi Prusiji. «Proč od Gradca!» kličejo štajarski Slovenci. Ako je to že tako v «modi,» kdo nam sme zameriti, ako kličemo Gornje-Rad-gončani, kateri nismo svoji lastni sovražniki: »Proč od Radgone!« Otresimo se Radgone! Z veseljem pozdravljamo misel, da bi se v Gornji-Radgoni vstanovila «Gospodarska zadruga» za kupčevanje s poljskimi pridelki in vinom in živino. Da, svetoval bi še več, zlasti ako se nam letos Radgončani in njihovi pristaši in najemniki tostran Mure zopet hočejo vsiliti za naše gospodovalce ter nam voliti obč. odbor, svetoval bi, da pokažemo, da smo sami svoji gospodje s tem, da ustanovimo tudi «konsumno društvo,» zadružno krčmo in mesarijo, s katero se priporočimo tukajšnjemu vojaštvu. In da lahko potem popolnoma opustimo most čez Muro, delovali bomo na to, da bomo imeli tudi svoj živinski semenj, da nam ne bo treba mostnine plačevati. Kadar bomo dognali vse to (z združenimi močmi je lahko, saj nam je posojilnica ob strani, in tudi prostore za to nam je vrli narodnjak gosp. Škrlec vsak čas pripravljen dati, tudi za semenj imamo v novejšem času že primeren prostor) lahko Radgončani svoj most razderejo, ako nam ga nočejo ohraniti, da si tudi onkraj Mure ustanovimo podružnice «gospodarski zadrugi in konsumnemu društvu.» Nihče nam ne more tega zameriti, kajti vsak sebe bolj ljubi, kakor bližnjega, vsak pameten človek skrbi, da bi se pred sovražnikom obranil, ne da bi še mu sam orožje, denar, nosil, s katerim ga pogublja. To, dragi mi rojaki Gornje-Radgonski dobro prevdarite, potem pa urno na delo! — Mi smo mi! Razne stvari. Iz domačih krajev. (Naše želje.) Vsem prijateljem našega lista želimo vesele velikonočne praznike. Zastavljajmo tudi na časnikarskem polju svoje sile in moči, da pride tem prej za naš narod Velika noč, dan vstajenja in oslobodenja iz tujih okov in sovražnega nam jarma! (Od Sv. Lovrenca na Drav. poljn) nam pišejo, da je tamkaj škrlatica ponehala. Občinske volitve, katere so bile že razpisane, so se ustavile zaradi nalezljive bolezni. Sedaj se bodo pa tudi volitve vršile in sicer dne 8. aprila t. 1. Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Ko je stopila nekega solnčnega dne po tolikem odmoru zopet na vrt, zamisli se v pretekle strašne dni, in dozdevali so se ji kakor dolge, mučne sanje. Istinito: dolgo, dolgo trajali so dnevi, ki so bili prežalostna resnica, in ne sanje! Že poltretje leto bivala je sedaj v sirotnišnici, čeprav je bila namenjena, ostati tu le pol leta. Neizrekljiva bolest ogrenila ji je veselje nad srečnim ozdravljenjem, ko se je zahvaljevala Bogu, da jo je milostno otel smrti. Kako je prišlo vse drugače, nego si je bila želela tedaj, ko se je zadnjikrat razgo-varjala z ljubljeno kraljico ter gledala s toli sladkim upanjem in lepimi nadami v pri-hodnjost. — Izjemoma le prvega kratkega pol leta, bivala je malone izključno ves dolgi čas na bolniški postelji ali zraven nje. Resnično, odkar je bila zapustila Pariz, postala je nekako tujka v lastni domovini. Ni vedela ničesar in tudi zdaj ni slišala mnogo, zato še niti ni mogla slutiti, kolika burja in nevihta razsaja z vso silovitostjo po glavnem mestu. Ko je ozdravela prvič, povedali so ji le tu pa tam kako besedico, da se je vnel punt po mestu in deloma po deželi. Marjetica (Z učiteljstvom v Konjicah) so on-dotni Slovenci jako nezadovoljni, ker ne najdejo pri njih jamstva, da bi se slovenski otroci poučevali in vzgojevali v zdravem narodnem duhu. O ondotnih šolskih razmerah bomo še izpregovorili jasneje besede. (Iz Slovengradca.) Dne 21. t. m. je obiskal tukajšno bolnišnico vizitator g. Vilh. Müngersdorf, lazarist iz Dunaja. V bolnišnici je sedaj 38 bolnikov, kojim strežejo štiri sestre usmiljenke. Tudi novo poslopje je že pod streho. V njem bo imelo prostora do sto bolnikov. (Zdravnik v Ljutomeru,) gospod dr. Mihalič se je na potu od svojega doma iz Bučkovec na cesti v okolici Kamenščak zvrnil, ker sta se bila konja splašila. Vrli gospod si je zlomil eno nogo in nalomil eno roko. Da bi se mu najhitreje vrnilo ljubo zdravje! (V Zrečah) so dne 17. novembra vlani imeli volitev občinskega odbora. Toda nepričakovano se je našla neka «dlaka v jajcu,» in vsled tega so davkoplačevalci povabljeni zopet na volišče. Tudi prav! S takim ravnanjem se namreč ljudstvo iz političnega spanja hvalevredno — budi. (Pri Sv. Knnigundi na Pohorji) je oče Bobik prinesel od krojača svojemu triletnemu otroku prve hlačice. Vsled tega so otroka začeli iskati okoli hiše, ali našli so ga po trudapolnem iskanji tri ure daleč od doma — mrtvega. Fantek je menda odšel nekoliko predaleč od hiše, potem pa ni mogel več najti pota nazaj proti domu. Njegov sled po snegu in sploh razmere ne dovolijo misliti na kakšno hudodelstvo. Je pač le nesreča. (V Bučečovcih) na Murskem polju bo na velikonočni ponedeljek dne 3. aprila pri občinskem predstojniku ob 2 popoludne zborovanje, da se osnuje za Bučečovce in sosedne občine nova kmečka zadruga. Govoril bo g. Ivan Kač. Kmetje, udeležite se shoda v prav obilnem številu! (Slovenci, darujte!) Kdor pozna naše obmejne razmere, dobro ve, s kako silo napreduje tukaj nemštvo ravno vsled popolnoma nemških ljudskih šol. Jedina pomoč je Slovencem ob meji slovenska šola. Zato mora vsakega rodoljuba razveseliti vest, da je družba sv. Cirila in Metoda pred kratkim v Muti nad Marnbergom, ki je tako močno izpostavljena ponemčevalnim navalom, jako ugodno kupila v deželni knjigi štajarski vpisano ondotno Heidlerjevo grajščino, ležečo sredi krasnega parka blizu župne cerkve. Da se čim prej uresniči rodoljubni namen dične družbe, postaviti ondi brambo proti pri silnemu navalu nemštva, je sedaj do nas, da podpremo družbo z izrednimi darovi. Po- si niti mislila ni, da ji hočejo kaj prikrivati, zato je še vedno ostala mirna. Ko pa vstane drugokrat od smrtne bolezni, začelo jo je skrbeti, zakaj ne dobiva niti glasu od sicer toli ljubeznjive kraljice. Ali jo je že popolnem zabila? Tudi pisma — prej toli pogosta — niso več dohajala niti iz ljubljenega samostana, niti od prijateljic iz Pariza. Čudno se ji je dozdevalo to, in delj ko premišljuje, hujše slutnje jo navdajajo. Konečno polasti se nepopisen strah njene duše; pozvedovala in povpraševala je vedno bolj in bolj; zaman so se izgovarjali prvi, ter ji neodločno odgovarjali drugi. Hoče izvedeti resnico, prej ne more mirovati. Tako ji razodenejo slednjič, da so puntarji vdrli v kraljevski grad, ter se polastili samo kraljeve rodovine. Kralj Lju-devit in kraljica Marija Antoaneta zdihujeta v ječi, a njih prvorojenec, kraljevi princ, iztrgan je iz naročja ljubeče matere ter izročen oblasti brezsrčnih surovih ljudij, da ga trpinčijo in mučijo do smrti. * * * Marjetica smrtno prebledi, neizrekljiva bolest — kakor je še doslej ni čutila njena duša — trga ji srce. Tresoče roke pritisne na prsi, kakor da hoče pomiriti valove neizmerne tuge, usta odpre, da bi spregovorila, a prevelika notranja bolečina ji veže besedo. sebno štajarski Slovenci, pokažimo sedaj, da poznamo svoj obmejni položaj ter da znamo ceniti veliki pomen slovenske šole v tako odličnem kraju, kakor je Muta. Štajarci, glejmo, da se nam ne bo treba sramovati pred drugimi brati! Naj ne mine dan, da bi družba ne dobila daru za »Mutsko šolo«. (V kozjanski občinski odbor) ki je prišel v slovenske roke, so izvoljeni: Iz III. razreda: Franc Brilaj, Anton Vertovšek, Fr. Fehr, namestnika: Marko Krajnc in Janez Bah; II. raz.: Miha Horvat, Franc Guček, Anton Maček, Jožef Druškovič, namestnika: Alojz Grobin in Anton Klakočer. I. razreda: Franz Boheim, Janez Bah, Anton Wahčič, Janez Elsbacher, nam.: Adolf Vončina in J. Bosina. Torej samo vrli slovenski možje razun dveh. Čast kozjanskim Slovencem! (Cerkvene novice). Kozjanska župna cerkev je dobila za božji grob prav lepo iz lesa izrezano podobo Kristusa, ležečega v grobu. Blagoslovljena je bila na god sv. Jožefa. — Nove zvonove dobi v kratkem župna cerkev pri Sv. Vidu na Planini. (Kraj ni šolski svet) in občinski odbor na Humu pri Ormoži sta enoglasno sklenila prositi slavni deželni zbor štajarski za zboljšanje plač ljudskim učiteljem. («Slovenski Gospodar») zopet obsojen. Pod tem naslovom piše «Domovina» o naši zadnji tožbi, o kateri smo že govorili: «Egon pl. Pistor, znana pokora za Slovenske gorice tožil je odgovornega urednika B. Ferka in založnika «Slov. Gospod.» v Mariboru zaradi žaljenja časti. Porotniki so spoznali urednika krivim ter ga obsodili v jednomesečno ječo. Ker ne smemo o razsodbi ničesar govoriti, obžaljujemo le odkritosrčno opetovano žrtvo tiskovne svobode.» Tudi drugi listi slovenski nam izražajo sočutje, za kar smo jim odkrito hvaležni. (Okrajni zastop ptujski) si je izvolil predsednikom gospoda Zelenika, gospoda notarja Oschgana namestnikom, odbornikom iz veleposestva g. Brenčiča, iz mestne skupine Kranjca, iz obrtniške skupine Selinschegga, in iz kmečke skupine dva odbornika. Nemci, ki so sicer v manjšini, se ne morejo pritoževati nad pristranostjo, ker imajo tudi oni svojega odbornika. (Uravnava Pesnice.) Iz ormožkega okraja se nam piše: Deželni zbor je 1.1898. sprejel predlog, da se uravna Pesnica, ki dela toliko kvara posestnikom, ki imajo v njeni bližini njive in travnike. Ta uravnava bi se imela tako izvršiti, da bi se razdelilo celo delo na 3 proge. Prva proga sega od Svetega Jurija do južne železnice pri Pesnici in je 15 km. dolga. Druga proga sega od želez- Nekaj trenutkov stoji kakor okamenela, ter kakor brez mislij ždi pred se; a kakor da se hipoma zave, obrne se, odhiti tja, kjer si je čestokrat tešila sreč, ako ga je premagovala žalost ali veselje; tja v kapelico zbeži kakor plaha srna, vrže se pred oltarjem na svoja kolena, da si olajša v vročih solzah strašno gorjč! «Oh Bog! moj Bog!» stoka v neznosni dušni bolesti in solze se v potokih udero po upalem licu, «je li sploh to mogoče?! Naš dobri kralj naj bi bil jetnik lastnih svojih podložnikov! Ljubi Oče nebeški; to ne more, to ne more biti!» Vila je roke ter ihtela pred križem, a kakor bi švignil blisk z razpela v njeno srce, odmevale so v njem besede: «Ali ni bilo tudi to mogoče, da je mene lastno moje ljudstvo pribilo na križ?! Je-li francoski kralj bolj nedolžen nego sem bil jaz?» — Groze in strahu ji hoče počiti srce o takih mislih; dozdeva se ji, da sliši v teh besedah gotovo potrdilo smrtne obsodbe kraljeve. Premagana nepopisne dušne britkosti vzdihne: «Oh gospod, daj, da gre mimo ta kelih trpljenja! Usmili se ti nesrečne kraljeve rodovine in reši jo iz krutih rok brezbožnih sovražnikov! Ali želiš kakovo žrtev? Glej, Gospod, pripravljena sem za njo umreti! Vzemi moje borno življenje namesto teh dragocenih — toda,» pristavi tresoč se, «ne niškega mosta pri Pesnici do železniškega mosta pri Možgancih in tretja od todi do iztoka. To bi vse dobro bilo. Ali po stari zagrešeni navadi hoče deželni odbor začeti z uravnavo zopet zgoraj. Ako pa se bode to zgodilo, potem bodejo posestniki nižje ležečih zemljišč prišli v velike zadrege. Z uravnavo bode voda pridobila hujši odtok in ker zdolaj ni še regulirano, bodejo povodnji še večje, kakor dosedaj. Občini Cvetkovci in Trgovišče bodeta imeli vedno poplavljenje. Zato so se zastopniki teh občin gg. Anton Novak in Vincenc Sava iz Trgovišča in Tomaž Korpar in Josip Kovačič iz Osluševec podali dne 24. marca t. 1. kot deputacija v spremstvu deželnega poslanca g. dr. Rosine k deželnemu namestniku prosit pomoči. Deputacija je bila od nj. ekscelence zelo prijazno sprejeta in pomoč obljubljena. Upamo torej, da bodejo odločilne oblasti izprevidele, kakošna nevarnost preti posestnikom ob izlivu Pesnice in da se bode regulacija vršila na ta način, da se začne od iztoka navzgor regulirati, ne pa narobe. (Iz Celja) nam pišejo: V soboto, 25. marca padel je Franc Svetel, posestnik v Gaberju, ko se je ravno hotel nekam peljati, tako nesrečno čez stopnice, da si je glavo razbil in čez nekaj ur umrl. — Na večer tistega dne pa je zadela kap Franca Gross-auerja zasebnika v Celji, ravno ko je kos mesa djal v usta. — V nedeljo 26., našli so v Savinji truplo vdove J. Stibernik, ktera se je že od četrtka pogrešala. Že dalj časa ni bila pri pravem razumu in je bržkone v blaznosti skočila v vodo. (Nova knjiga.) «Pomladanski glasi» za 1. 1899. so ravnokar izšli v «Katoliški tiskarni» v Ljubljani. Vsebina je mnogovrstna. Cena je vezanemu zvezku 30, pol v platno 40, celo v platno 55, krasno vezanemu pa 90 kr. «Pomladni glasi» naj bi prišli v obilnem številu med našo mladino. (Iz šole.) Nadučitelj pri Mariji Snežni na Velki je postal g. Rudolf Poklič. Učiteljem so imenovani gg.: pri Sv. Barbari v Halozah Vincenc Šerona, podučitelj ravnotam, za Središče Fr. Serajnik, sedaj pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Dobovi Jožef Tratar, sedaj pomožni učitelj za okolico Celje. Stalni pod-učiteljici v Št. Vidu pri Ptuju sta postali gospici Ljudmila Senčar in Micka Duller. (To so narodnjaki!) Kranjska liberalna slovenska stranka, pred katero tudi nekateri štajarski rodoljubi občudovaje klanjajo svojo glavo do tal, je nemškemu gledališču dovolila 6000 gld. podpore. Katoliško narodna stranka je zahtevala, naj se teh 6000 porazdeli med slovensko gledališče, «Našo stražo in Ciril- moja temveč tvoja volja naj se zgodi!» — Dolgo še kleči pred božjim obličjem, bori se sama s seboj, da se pomiri in vda v voljo Najvišjega; potem odide. Molitev jo je bila čudovito okrepčala in potolažila. Marjetica zdaj hiti, da se odpravi na pot v Pariz. Prosili so jo in rotili, naj ostane v samostanskem zavetju, a zaman. Pregovoriti jo hočejo rekoč, da se poda sama v smrtno nevarnost, ter da niti ne bode mogla dospeti do kraljevih jetnikov; a vse ni nič pomagalo. »Pustite me«, tako prosi, »ne morem drugače ravnati! Oh, kako bi pač mogla strahopetno skrbeti le za lastno življenje, v tem ko obdaja njo smrtna nevarnost, njo, katero ljubim bolj nego sebe, ki mi je dražja od celega sveta, njo, ki je rešila mojo dušo in teló gotovega pogubljenja! Ne, ne, vse hočem storiti, vse poskusiti, da otmem Marijo Antoaneto — ali pa umerjem tudi ž njo, svojo kraljico, svojo materjo!« (Dalje prihodnjič.) Smešničar. Brez skrbi. Mati: «No, ali si že napravil svojo nalogo?» — France: «Ni mi jo treba delati!» — Mati: «Pač, moraš jo narediti, drugače boš v šoli za jednega zadi!» — France: «O, mama, itak sem zadnji!» Metodovo družbo,» toda liberalci so rekli, da ne. In glasovali so z Nemci vred za podporo nemškemu gledališču. Kje imajo neki isti Kranjci narodno zavest, ki si volijo libe-ralno-narodne poslance? (Nepotreben strah.) Slovensko-libe-ralnim gospodom okoli «Slov. Naroda» v Ljub ¿ani kar hudo postaja, kadar slišijo, da se v kakem kraju snuje zopet novo konsumno društvo kmetom v korist. Ah, kako jih je zadnjič prestrašila vest, da se tudi na Štajarskem v gornjemgrajskem okraju ustanavlja konsumno društvo! Toda Štajarci ne vemo, zakaj se liberalni starček tako jezi, ker vendar sam priznava, da ima tam samo jednega pristaša med Nemci. Starček je star in duh mu postaja nejasen. (Umivanje nog.) Danes so umivali mil. knez in škof v stolnici noge sledečim star-čekom: Fr. Turkus 97 let star, J. Prekosta 90, J. Rojko 89, Fr. Matuškovič 88, M. Mlinaric 79, E. Proj 79, J. Zehner 77, A. Kiz-linger 73, J. Vajdaher 73, J. Drešer 70, M. Koren 68. Starost vseh starčkov skupaj znaša 971 1$. (Železnice) stanejo štajarske davkoplačevalce prav veliko. Deželna železnica Polj-čane-Konjice je imela letos 3.202 gld. primanjkljaja.—Kakor smo že poročali, namerava neka ogrska družba zidati novo železnico iz Radgone do postaje Als6-Lendva. S to zvezo je bodočnost Ljutomera oslabljena, kajti Ljutomer bo odrezan od prometa med Ogrsko in Štajarsko. — Deželni odbor predlaga, da se za zidanje proge Grobelno-Slatina-Hrvatsko dovoli kot deležnina 400.000 gld., ako se izpolnijo nekateri stavljeni pogoji. Med njimi se nahaja tudi, da se mora proga zvezati s kako hrvatsko železniško progo. To je gotovo modro, kajti železnica, ki visi tako v zraku kakor Poljčane-Konjice, pač težko uspeva. (Štajarska kmetijska dražba) šteje sedaj 63 podružnic in 4112 članov. Na Gorenjem Štajarskem je 23 podružnic s 1717 člani, na Srednjem 24 podružnic s 1732 člani in na Spodnjem Štajarskem 16 podružnic s 663 člani. Naše slovensko ljudstvo nima od kmetijske družbe nič, popolnoma nič. Kajti one podružnice po Spodnjem Štajarskem so večinoma v nemških rokah ter preskrbujejo vsakovrstne ugodnosti le Nemcem in slovenskim odpadnikom. Štajarska kmetijska družba podpira potemtakem le germa-nizacijo. Opomniti moramo, da izdaje družba svoj list, katerega da prestavljati tudi na slovenski jezik. Toda slovenska izdaja prihaja cel mesec pozneje za nemško, kadar že mnogokrat vsebina lista ni več resnična. Vse v blagor slovenskega ljudstva! (Slatina in Vuzenica) sta, kakor znano, v slovenskih rokah. Toda nekaterim posili Nemcem, kateri ne morejo trpeti ljubega miru, hočejo, da se ti kraji izločijo iz okolice ter se ustanovijo kot samosvoje občine. Če se bodo nemški nobel ljudje po trgih in večjih krajih vedno in vedno stavili v nasprotje s priprostimi deželani, potem se zna naše potrpežljivo ljudstvo tudi enkrat naveličati tega vednega preziranja in otročjega poniževanja od strani nemškutarske gospode ter se jim postaviti v vsakem, tudi gospodarskem oziru, odločno po robu! (100 goldinarjev) dobi, kdor naznani morilca Franca Goloba, bivšega hlapca na pristavi šolskih sester, ali kdor pripomore, da se izve zanj. (Iz Cvena pri Ljutomeru). Kmetijska zadruga na Cvenu je ustanovljena. Pristopilo je že 82 zadružnikov. Ta zadruga bode imela silno velik pomen za naše kmetovalce. Njen sedež je na najbolje ugodnem kraji, ki si ga je mogoče misliti. Zadruga bode ostala strogo kmetijska t. j. pečala se bode z prodajo kmetskih pridelkov, z nakupovanjem gospodarskih potreb, napravo trsnice, drevesnice in preskrbljenjem plemene živali. Naj torej naši kmetovalci z zaupanjem pristopijo. Kdor pa ima kakšen dober nasvet ali kakovo željo, naj se obrne do tajnika g. Toma Pušenjaka na Cvenu. Ako bode vse složno delovalo, gotovo ne bode izostal lep uspeh. (Novo zdravilo zoper protin.) Znani urednik časopisa «Kneipp-Blatter,» g. J. Okič v Verishofenu, je iznašel neko gotovo sredstvo zoper protin in trganje. Mnogo spričeval in priznanjskih pisem, ki so se nam poslale, spričuje to do cela. Opozarjamo na dotični inserat. Iz drugih krajev. (Vodje socijalnih demokratov) niso ravno tako nesebični, kakor vedno trdijo. »Fiirther Frank. Arbeiterblatt« piše, da okoli dva milijona socijalno-demokratskih delavcev na leto zbere do 10 milijonov mark za stranko. Od tega dobiva 50 glavnih vodij po 10.000 mark na leto, kar znaša 500.000 mark; 200 vodij druge vrste dobiva po 5000 mark, to znaša 1,500.000 mark; potnine znašajo 1,500.000; poslanci dobivajo 120.000; za volilno agitacijo potrosijo 3,500.000; časnikom, večinoma židovskim, razdele 1,800.000 mark. To znaša skupaj 9 milijonov mark. Ostali milijon pa dpbe ljudje, ki se ponašajo kot delavci, a ne delajo drugega, da kroš-njarijo od mesta do mesta. Vodje žive dobro, delavci pa jih plačujejo. (Velika nesreča.) Pretresljiva nesreča se je dogodila 18. t. m. v Gabriji na Goriškem. Čast. g. kurat, Al. Bratina je hotel povzdigniti slovesnost prihodnjega velikonočnega ustajenja in je pripravljal na ognjišču v kuhinji po dokončani sv. maši ob 8. uri zjutraj snovi za bengalični ogenj. Tolkel je v kamenitem piskru z železnim drogom. Ko v tretje udari, se bržkone ukresi kamen, snovi eksplodirajo v toliki moči, da mu ko-ščeki kamena popolnoma razdrobijo levo roko do podlakta, odnesejo na desni roki mali prst in kos levega skozi okno na ulico, ga precej močno ranijo po životu, zlasti na čelu nad levim očesom. Pok se je slišal nad uro daleč. Pritekla sta na pomoč gg. zdravnika iz Vipave in Ajdovščine ukrenila, kar je bilo za prvi hip potrebno. S sv. zakramenti pre-videnega gospoda so odpeljali isti dan zvečer ob 6. uri v Gorico k usmiljenim bratom v spremstvu z g. zdravnikom iz Ajdovščine. V bolnišnici so mu odrezali levo roko. Na desni so mu ostali trije prsti. MHHNM Društvene zadeve. (Hranilnica in posojilnica v% nam je poslala računski sklep za šestftf leto 1898. Poročali bomo o priliki im v «narodnem gospodarstvu.» (Delavskega podpornega I v Celju novoizvoljeni odbor je Rebek, predsednik, Iv. Krančič, pdgj M. Zabukošek, tajnik, M. Terček, 1 Dr. J. Dečko, J. Omladič, M. Stoj« vedič, J. Šoško, odborniki. A. Ko 232 45 skupaj . gld. 2720-99 ter premičnin cenjenih na 153 gld. 43 kr. in se določa v to edini narok za prodajo zemljišča na 14. aprila 1899 dopolndne od 11. do 12. ure v tusodnem uradu in prodaja premičnin na 15. aprila 1899 od 11. do 12. ure dopolndne na licu mesta v Plešivcu (pri Lipnikarju) s pristavkom, da se bodo stvari, katere pridejo k prodaji, prodale le za ali pa nad ce-nilno vrednostjo, da spada skupilo v zapuščino po Antoniji Mravlak, in da ostane zastavna pravica glede na zemljišču zavarovanih tirjatev nedotaknjena. Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se za-morejo v navadnih uradnih urah pri sodniji ogledati. C. kr. okr. sodišče Šoštanj, dne 24. marca 1899. 1-3 Mihelič. Oznanilo. Podpisani naznanja, da še ima 1500 zeleno-cepljenih trt po 10 kr. komad na prodaj. 2-2 Aleksander Gräber Karčevina pri Vurbergu pošta Ptuj. Protin in trganje. Imel sem 20 let protin v rokah in nogah, pa me je ozdravilo Okičevo zdravilo zoper protin (Gicht-Heil). Peter Bayerl, krojač. Weil heim, Bavarsko. Najsrčnejša zahvala Vami Vračenje z Vašim zoper protinom je čudež. Z odličnim spoštovanjem J. Wrus, kaplan pri Mariji na Polju, pri Ljubljani. Imam čast poročati Vam, da je Vaše zdravilo zoper protin 691etnemu starčku pomagalo. Imenovani je bil bolan za protinom 23 let ter je rabil že mnogo sredstev zoper svojo bolezen, ene noge že leto dni ni mogel rabiti, trpel je silne bolečine, a najbolj je še pomagalo Vaše zdravilo. O. Angel Sattler, superijor kapucinov v centralnem pokopališču v Gradcu. Vaše zdravilo zoper protin, ki ste mi je poslali pred nekaterimi meseci, mi je služilo prav dobro. Prosim, da mi pošljete še neksg zavojev. Alek8. Prosen, župnik v Bistrici na Dravi, Koroško. Vaše blagorodje! Rad Vam spričam, da je Wörishofeijevo zdravilo zoper protin to, kar pove ime. To «pričanje moje javljajte, kakor Vam ljubo. Peter Dorner, kaplan, Windischmatrei, Tirol. 14 let me je lamal protin. Na rokah so se naredili silno boleči izrastki. V poslednjem času so me krmili, kakor malo dete. Pa po Okičevem zdravilu zoper protin ozdravil sem popolnoma; tudi izrastki so izginili. Jan. Gg. Bader, gostilničar „h kroni", Wörishofen. 1-3 Moj mož je trpel vsled protina 9 let grozne bolečine. Po Okičevem zdravilu zoper protin ozdravil je popolnoma. Ana Zimmermann, Antwerpen v Belgiji. Natančnejih pojasnil daje zastonj iznajditelj J. 0 k i č , urednik časopisa „Kneipp-Blätter" v Wörishofenu. Zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se vdeležili pogreba nam predragega in nepozabljivega sina, oziroma brata Petra Bohanca, osmošolca, zlasti pa g. ravnatelju dr. P. Storniku, čast. duhovščini in vsem g. profesorjem, nadalje njegovim tovarišem osmošolcem in sploh vsem dijakom. Prav iskrena zahvala bodi pevcem in vsem, ki so darovali prelepe vence. V Mariboru, dne 26. sušca 1899. Družina Bohanec. Oznanilo. Proda se iz proste roke zidana hiša z dvojnim stanovanjem in obokano kletjo. Streha je iz opeke ; poleg tudi lepa njiva, ki meri čez 3 orale. V hiši je trgovina z mešanim blagom že več let dobro obiskana. To vse leži tikoma okrajne ceste na spodnjem Bregu 25 minot od mesta Ptuj. Več se izve pri B. Črepinko, Breg pri Ptuju. 2-3 la prodaj lepo posestvo blizu lepe ceste in farne cerkve, ki meri okoli 20'oralov. Vse v dobrem stanu, lepe njive, travniki in sadu-nosnik v najboljšem stanu. Več se izve pri Jožefu Senekoviču na Viekoieku, hiš. št. 14, pri Sv. Jakobu __v Slov. goricah. 3-3 Debel krompir „ Bernardskilogram " dobro zimno pleme, rodi nenavadno, je zelo debel, rumenkast, silno okusen, ne gnije in ga vzraste na hektaru po 400 met. centov. Po povzetju stane 3-3 100 kg. gl. 6, 50 kg. gl. 3-30, 25 kg. gl. 2, 10 kg. gl. 1. Najbolj rani krompir na svetu: „Viktor-Kipfel," izmed ranih plemen dozori najprej, je najbolj rodoviten in najboljši, rumenkast, podolgovat, s prav nizko cimo, zrel že junija, ne gnije nikdar in ga priraste po 170 met. centov na hektaru. — Po povzetju velja 100 kg. gl. 10, 50 kg. gl. 6, 25 kg. gl. 3-30, 10 kg. gl. 180, • zavoj po 5 kg. gl. 1. • Adolf Bernard vrtnar in proizvajatelj krompirja iz semen, Schlan, Bohmen. Za nasade velikih vinogradov v okuženih krajih prodaja sortirane cepljene trte z močnimi koreninami graščinsko oskrbništvo »Arch« pri Krškem, Kranjsko. Cena 1000 komadov 100—130 fl. v ■ za je Barthelovo apno za klajo; zabrani, da živina ne liže in srlze lesa, da ne dobi liiehklli kostfj, da ne «hujiu, stori pa, da rada je, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso. Za vsako vrsto živine prav potrebno. Opis, kako se rabi, zastonj. 5 kil za po-skušnjo 1 gld. na Dunaju. 19-20 11. Barthel in drug:, n» Dunaju, X. Keplergasse 20/V. Ppnpičp kakor pri vsakem wmizarju se kupijo pri meni rakve (trüge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej. 6-10 Friderik Wolf , naprava za pokopavanje mrličev. Tegetthottove ulice, št. 18 in Blumengasse 10. MARIBOR. Išče se občinski tajnik z letno plačo 360 gld. s privatnimi zaslužki. Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni ter vešči potrebnih postav. Dokazati tudi morajo, da 60 vže kot občinski tajniki službovali. Služba se takoj odda. Občina trga Velenje, 27. marca 1899. 1-3 Župan: Ježovnik. „Naša straža". Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slov. Štajarskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gold. — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani „Naši Straži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala. 1-3 Štacuna za trgovino £ z mešano robo se na dobrem prostoru ponudi v najem. Kje? pove upravništvo. Služba cerkovnika v Vitanji se odda takoj. Prošnje se spre-jemljejo do bele nedelje. Cerkveno predstojništvo. llnniHtii tirdka! Podpisana ima v zalogi najrazno- vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda- hine, raznobarvne plašče, kazale, pluvlale, dalma- tlke, velnme, albe, kore- telje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 29-52 Ana Hofbaner, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v EJublJani, Wolf(>Vf h lige itv Domala tvrdk Iex9 ar a prodaf lepo posestvo 10 oralov arondirane zemlje pri lepi stezi, katera iz Rač v Fram pelja, ležeče, po ceni in pod dobrim po-gojem. _ Več se zve pri lastniku Jože Šunko v Razvanju.__2-3. J. Pserhofer-jeva lekarna ,Zura goldenen Reichsapfel' Dunaj, I., Singerstrasse TVi*. 15. J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice, staroznano, lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15. Teh krogljic stane: Jedna škatijica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zavitek se ne pošilja.) _Prosimo, da se izrečno zahteva „J. Pnerhofer-Jeve teloelatllne kronljlee" T^fl in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Paerhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Pserhoferjev trpotfev sok, proti raz- lizenju, ena steklenica 50 kr. Pserhoferjev balzam za ffolšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Stollovi Kola-izdelki izvrstno krepčalo za želodec in živce. 1 liter Kola- vina ali eliksirja 3 gld., '/> litra 1 gld. 60 kr., 'U litra 85 kr. Pserhoferjeva britka želodčna tinktura, (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld. Pserhoferjev balzam za rane, 1 steklenica 50 kr. Tanokininska pomada J. Pserho-fer-ja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld. Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bnlri-cha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo. Razpošiljanja po pošti se točno odpravljivo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. 5-6 Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.