GEOGRAFSKI VESTNIK
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
1925	Šf.	1
VSEBINA:
RAZPRAVE:	i.	-Str.:
BOHINEC, dr. V(Ljubljana): Razvoj geografije v Slovencih (z eno
sliko o tekstu)	........ t
EHRLICH, unio. prof, dr. L. (Ljubljena): Geografija in etnologija ... 24 RUS, dr. I. (Ljubljana): Morfogenetske skice iz notranjskih slrani.
1.	Notranjski ravnik (z i skico o tekstu).............. 29
OAVAZZI, unio. prof. dr. A. (Ljubljana): Geografski razpored največje in najmanjše povprečne mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku. I. (z duema karticama, pril. 1.)	33
BAŠ F. (Kamenče): Hmeljarstvo v Savinjski dolini (s karto, pril. 2.) . 40
MANJŠI ČLANKI:
RUBIČ, dr. L (Split): Dužina obale, broj otoka I luka države S. H. S. . 52 GAVAZZ1, uniu. prof. dr. A. (Ljubljana): 0 meteoroloških postajah v
Sloveniji (s karto, pril. 3.)......................... .55
HAFNER, M. (Ljubljana): Alpski varstveni park v Dol mi sedmih jezer
(s karto, pril. 4.)	.62
GEOGRAFSKE NOVICE (uredil prof. dr. V. ŠARABON, Ljubljano) 66
KNJIŽEVNOST:
Dr. J. Rus: Slovenska zemlja (prof. F. SEIDL, Nouo mesto) .	.	67
Dr. J.Wenlzel: Zur Bildungsgeschichte des Laibaeher Feldes und Laibacher Moores (prof A. MELIK, Ljubljana)	70
D. Cree: Yugoslav-Hungarian Boundary Comission (prof.dr. B. SVETEL),
Ljubljana) ...	  .72
SAVNIK, dr. R. (Ljubljana): Preg'ed dosiej izdanih jugoslovanskih
zemljevidov države SHS in Balkanskega polotoka .	74
GEOGRAFSKO DRUŠTVO NA UNIVERZI V LJUBLJANI .	80
IZDAJA IN ZALAGA GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
UREDNIKI:
dr: VALTER BOHINEC, dr. ROMAN SAVNIK,	dr.	IVO RUBIČ,
Ljubljana.	Ljubljana.	Split.
BULLETIN DE Lil SOCIČTČ DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA
(ROYAUME DES SERBES, CROATES ET SLOVENES)
No l
1925
TABLE DES MATIERES.
Page
y. BOHINEC: Le džveloppement de la gčographie chez les Slovžnes iauec une
figure dans le lexte)...................................................  1
L. EHRLICH: Les relations	de	la	gdogtaphie el de I’ elhnologie........................24
LRUS:	Čludes	morphogčnžtiques dans la Carniole intčrieure. 1	La pčnčplaine	de
la Carniole inlžrieure (avec une carte dans le	lexte)..........29
A. GAVAZZ1: La dislribulion gdographique du maximum el minimum des pržci-pitations mensuelles moyennes dans la Pdninsule Balkanique
I.	(aoec une carte hors texte) .	.33
F.	BAŠ:	La	cullure de houblon dans la vallže de Savinja (Slovžnie)	>avec	une
carte hors texte)....................................................... 40
L RUB1Č: La longueur de la cöte.le nombre des ties el ports dans le Royaume
des Serbes, Croales el Slovžnes .........................................52
A. GAVAZZl: Le rčseau des' stations mčlčorologlques en Slovčnie (auec une carte
hors texte)  ............................................................55
M. HAFNER: Le Pare national alpin dans la valide des Sept lacs du Triglav en
Slovdnie (aoec une carte hors texte)...............................62
Chronique g&ographique	.......................................................66
Littörature...............................................................................    67
La Sociötö de Geographie de	Ljubljana....................................................  80
.GEOGRAFSKI VESTNIK*, časopis za geografijo in sorodne vede, izhaja v Ljubljani letno v 2 zvezkih v obsegu po 4-5 pol. Rokopise, časopise v zameno In knjige v oceno naj se pošljejo na naslov: dr. Valter Bohinec, asistenl Geografskega instituta na univerzi v Ljubljani. Gg. avtorji se naprošajo, da priložijo svojim člankom rčsumč v francoskem jeziku. Za vsebino člankov so odgovorni gg. avtorji sami. Sklep uredništva t. aprila in !. oktobra. Ponatis člankov in razprav je dovoljen le z vednostjo in dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. — Denarne pošiljatve je nasloviti na Upravo Geografskega vestnika, Ljubljana, Univerza. Cena letnika za stalne naročnike
50	Din; knjigofržka cena posameznega zvezka 30 Din. Naročnino se lahko vplača tudi v dveh obrokih. Oglasi po dogovoru. — Kdor je prejel list na ogled, a ga ne namerava naročiti, naj nam ga blagohotno vrne tekom 14 dni, sicer ga smatramo za naročnika.
Članarina „Geografskega drušfva* znaša letno 10 Din, dosmrtnina za seniore 100 Din, uslanovnina 200 Din.
GEOGRAFSKI VESTNIK
BULLETIN DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
UREDILI
DR. VALTER BOHINEC, DR. ROMAN SAVNIK,
DR. IVO RUBIČ
LETNIK I
LJUBLJANA 1925
IZDAJA IN ZALAGA .GEOGRAFSKO DRUŠTVO* V LJUBLJANI
42699
0\öoV-\ 6
Prva številka je izšla 15. 6. 1925, druga 15. 2. 1926
Odgovorni Izdajatelj in urednik: dr. V. Bohinec Za Tiskarno Brata Rode in Martinčič : Anton Rode
KAZALO
K I. LETNIKU .GEOGRAFSKEGA VESTNIKA“.
L RAZPRAVE:	Stran
Bohinec, dr. V. (Ljubljana): Razvoj geografije v Slovencih (z 1	sliko v leksfu) 1
Chataigneau, prof. Y. (Paris): Les tendances acfuelles de 1’ čcole gčographique
frangaise.......................................................................   81
Ehrlich, univ. prof. dr. L. (Ljubljana) : Geografija in etnologija.................... 24
Tuma, dr. H. (Ljubljana): Toponoma tika............................................... 86
Hinlerlechner, univ. prof. dr. K. (Ljubljana) : Premoško bogastvo posameznih
držav in njih medsebojno razmerje................................................. 97
Rus, dr.J. (Ljubljana): Morfogenefske skice iz notranjskih strani.
I.	Notranjski ravnik (z 1 skico v tekstu)....................................... 29
II. Ljubljanica in Notranjska polja...............................................105
III. Razmerje geološke zgradbe do geneze	kraških	polj	(z	1	kart. v tekstu) 107
Gavazzi, univ. prof. dr. A. (Ljubljana): Geografski razpored največje in najmanjše povprečne mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku L
(z 2 karticama, pril. 1.)......................................................... 33
Horvat, dr. I. (Zagreb): 0 vegetaciji Plješevice u Lici (sa 1 karlicom u tekstu
i 7 slika u prilogu, lab. 5., 6., 7.).............................................113
Baš F. (Maribor) : Hmeljarstvo v Savinjski dolini	(s	karto,	pril.	2.).............. 40
Kranjec, prof. S. (Ljubljana) : Iz naše šolske geografije.............................123
II. MANJŠI ČLANKI:
Rubič, dr. 1. (Split): Dužina obale, broj otoka i luka države S.	H.	S............... 52
Reja O. (Ljubljana): Potresna opazovanja v Sloveniji..................................140
Gavazzi, uniu. prof. dr. A. (Ljubljana) : O meteoroloških postajah v Sloveniji
(s karto, pril. 3.).............................................................   55
Tomažič G. (Ljubljana): N. Košaninova rastlinsko-geografska raziskovanja južne
Srbije v letih 1911-1925 ........................................................ 130
Hafner M. (Ljubljana): Alpski varstveni park v Dolini sedmih jezer	(s	karto, pril. 4.)	62
Baš F. (Maribor): Nove železnice v Jugoslaviji........................................136
III. GEOGRAFSKE NOVICE:
Petintrideselletnica znanstvenega dela prof. dr. J. Cvijiča. — Šestdesetletnika Sven Hedin in E. v. Drygalski. — Slika Petra Kozlerja. — Največja globina morja. — Panamski prekop. — Železnice. — Železnica pod beneškimi lagunami. — Železnica v Kavkaziji. — Prebivalstvo Italije. — Prebivalstvo Danske.
— Prebivalstvo Dunaja. — .Društvo za raziskavanje jam* (uredil prof. dr. V.
Šarabon, Ljubljana)................................................................... 66
Šestdesetlelniki (j. Cvijič, V. Švambera, L. Niederle). — f Krum Drončilov. —
Nova znanstvena društva. — Bolgarski črnomorski institut. — Naša trgovačka mornarica. — Mreža meteoroloških postaj v Sloveniji. Geografska predavanja na jugoslovanskih visokih šolah v zimskem semestru 1925/26. — Slike z Ličke Plješevice...................................................................141
IV. KNJIŽEVNOST:
Giotto Dainelli: Fiume e Dalmazia (Ivo Rubič)......................................142
Dr. J. Rus: Slovenska zemlja (Ferdo Seidl)............................................ 67
Dr. J. Wentzel: Zur Bildungsgeschichle des Laibacher Feldes und Laibacher
Moores (Anton Melik).............................................................. 70
Ap. B. C. Pa«0BaH0Bufe: ByjiKaHCKH neneo y Haiuoj aeMAH h Ha BajiKaHCKOM
nojiyoerpBy or epyni;nie Beayßa 1631. rORHHe (V. Bohinec) .....................148
Dr. I. Pevalek: Geobotanička i algološka istraživanja crelova u Hrvatskoj i Sloveniji (V. Vouk)..............................................................146
Dr. I. Pevalek'. Prilog poznavanju alga lezera i Poljane kod Dednog polja u ]ul-
skim Alpama (V. Vouk)..........................................................146
M. Ljubša : Slovenske gorice (F. Baš)..............................................147
A. Mrkun: Homec (I. R.)...............................................................147
D. Cree : Yugoslav-Hungarian Boundary Comission (Dr. B. Svetelj)...................... 72
Carinthiacus: PojioiKaj CjjoneHau,a noA AycTpHjoM h nojiowaj HeMaQa y Kpa-JbeBHHH Cp6a, XpBaTa h CnOBeiiaija (R. Savnik).....................................147
Časopis vlasteneckčho spolku musejnfho v Olotnouci	1925	(R. Savnik)	....	148
Savnik, dr.R. (Celje) '. Pregled doslej izdanih jugoslovanskih	zemljevidov	države
SHS in Balkanskega pololoka............................................. 74,	148
Naša nova speci.alna karla (V. Bohincc).......................................157
R. Badjura : Pregledni zemljevid Slovenije (R. Savnik)........................159
Nove knjige in časopisi.......................................................79,	159
V. GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI ..................................... .	80,	160
TABLE DES MATIERES.
Page
V.	Bohinec : Le dčveloppement de la gčographie chez les Slovžnes (avec une
figure dans le texte)................................................................ 1
K Chataigneau: Les lendances	acluelles	de 1’ dcole	gčographique francaise .	81
L. Ehrlich: Les relations de la	geographie el de	1’	eflinologie	.  .................. 24
H. Tuma : La Toponomastique............................................................. 86
K. Hinterlechner: Der Kohlenreichium der einzelnen Staaten und ihr Verhältnis
zueinander.......................................................................... 97
j. Rus: Čtudes morphogčnčtiques dans la Carniole infčrieure.
I. La pčndplaine de ia Carniole inlörieure	(avec une carte	dans	le	texte)	29
II. La Ljubljanica et les polyps de la Carniole inferieure.................105
III. Les relations de la structure gdologique	des polyds de	la	Carniole	in-
tdrieure et de leure genese (avec une carte	dans le texte).............107
A. Gavazzi: La distribution gdographique du maximum et minimum des precipitations mensuelles moyennes dans la Pdninsule Balkanique I. (avec une
carte hors texte)................................................................... 33
L Horvat: Über die Vegetation des Plješevica-Gebirges in der Lika (mit 1 Kärtchen
im Text und 7 Abb. auf Taf. 5, 6, 7)................................................113
/'. Baš : La culture de houblon	dans la valide de	Savinja	(Slovdnie) (avec une
carte hors texte)................................................................... 40
S. Kranjec: Sur la gčographie	dans nos	čcoles..................................123
/. Rubič : La	longueur	de la cöte, le nombre des lies	et	ports	Gans le Ro-
yaume des Serbes,	Croales et Slovžnes (avec une	carte	hors	texte) ...	140
O. Reja: Les observations sismologiques en Slovčnie .................................... 52
A. Gavazzi: Le rdseau des stations mčtčorologiques en Slovdnie (avec une
carte hors texte)................................................................... 55
G.	Tomažič : Les recherches phytogifographiques de N. Košanin dans la Serbie
mčridionale dans les 1911 ä 1925	 -............................... 130
M. Hafner: Le Parc national alpin dans la valide des Sept lacs du Triglav en
Slovdnie	(avec une	carte hors texte)................................... 62
F.	Baš: Les	nouveaux	chemins de fer en Yougoslavie.......................136
Chronique gdographique.........................................................66,	141
Literature.....................................................................67,	142
La Socičtč de Ožographie de	Ljubljana.....................................80,	160
CORRIGENDA.
Str. - Page
163 namesto antropografskih : antropogeografskih
21	x	.	(*1880) : (*1888)
21	v opombi 6S) dostaviti : Isti, Slovenska zemlja, Ljubljana 1924. 55:l1 namesto 1859. : 1850.
632S'-'4 ,	ostrothium : ostruthium
64.	Tyrrhocorax : Pyrrhocorax
66 33	,	298.000 : 598.000
754:1	,	Doinja Lendava : Dobrovnik
75 44	„	Hotiča : Hotiza
77 13	.	2263 m : 2236 m
8513 au lieu de gdographie : Geographie
924,1 nameslo urvensis : arvensis
108 v opombi “) dostaviti	:	»Haidenschaft und Adelsberg".
11282 au	lieu	d’ ž : a
11238 ,	»	de	d.i : de
1278 namesto 70 cm : 60 cm
13540 au lieu de phito-gčographiques : phytogčographiqučs 13634 „	„	d'	Albies : Abies
GEOGRAFSKI VESTNIK.
1925.	ŠT.	1.
MESTO PREDGOVORA
VALTER BOHINEC:
RAZVOJ GEOGRAFIJE V SLOVENCIH.
Geografski položaj je začrfal Slovencem že iz počeika individualno smer njihovega narodnega in kulturnega razvoja. Ljudje ravnine, so se ob svojem prihodu v sedanjo domovino prilagodili goratemu svetu, zlasti, ko so jih Nemci na severu, Italijani na zahodu, Madžari na vzhodu vedno bolj potiskali iz težko hranljivih postojank odprte ravnine v gorovje. V večstoletnem boju z alpsko-kraško naravo okrnjene domovine, z njenim osornim podnebjem, njenim rastlinstvom in živalstvom se je sarmatski človek fizično in duševno pretvoril v planinca, ki je tudi razvil svojo slovansko bitnost do take višine, da mu je moglo morje mogočnih sosedov pač škoditi, a ne ga pogoltniti. Kakor pa se je upiral tuji nadvladi in tlaki ter ohranil jedro svojega narodnega ozemlja tako čislo, da imenuje Norbert Krebs 1913 Ljubljano eno najbolj slovanskih mest v Avstriji, se vplivov sosednjih kultur vendar ni mogel ubraniti. Zopet je geografski položaj tisti faktor, ki je dovoljeval valu nemške kulture, da se je z vso silo zagnal proti jugovzhodu in zapustil pri Slovencih neizbrisne sledove, medtem ko se, pri Hrvatih še vedno močan, združuje pri Srbih z drugimi, jugovzhodnimi in zahodnoevropskimi vplivi v interferenčno valovanje, ltalska kultura, ki je bila v poznem srednjem veku in dokler je Serenissima še kaj pomenjala, močno valovala tja do Ljubljane, se je morala umakniti in je oslavila sledove le deloma v slogu slovenskih hiš in v jeziku, vendar pa raste danes njen vpliv zopet v odtrganem Primorju. Najslabši je bil madžarski vpliv, proti bratskemu jugovzhodu pa je avstrijski Divide et impera zlasti v 19. stoletju, stoletju našega prebujenja, zgradil na Kolpi in Sotli mejo, ki je silno otežko-čala izmenjavo kulturnih dobrin.
Ta geografski položaj je, podprt po političnih nakanah nasprotnikov, osamil tudi slovenske znanstvenike. Njih stališče je bilo tem težje, ker niso imeli univerze, ki bi jih bila zbrala v svojem okrilju; šele osvobojenje nam jo je prineslo 1.1919. Dotlej pa so najboljši predstavitelji slovenske znanosti delovali večinoma v tujini, večkrat brez vsakih medsebojnih stikov, tako da ni čudo, da je marsikateri izmed njih tonil v tuje morje in pripomagal tuji znanosti do večje slave — medtem ko svet ni vedel, da mu je rojstna koča stala v borni in nepoznani Sloveniji.
Ko stopamo z „Geografskim vestnikom“ prvič v svet, da se skromno pridružimo delu naših južnih bratov na polju geografije, a jih obenem vabimo k sodelovanju v prospeh znanosti in proučavanja naše skupne domovine, smatramo za našo posebno nalogo, da se oddolžimo borcem-geografom, ki so pred nami, brez univerze, brez osobitega razumevanja s strani širših narodnih krogov, v vednem boju z danes nepoznanimi in pozabljenimi ležkočami zasadili s krepko roko tudi pri nas geografski plug v komaj krčeno zemljo. Kljubujoč vsem oviram in nasprotnikom, so dosegli v kratkem času enega stoletja lepe uspehe, katerih sadove še sedaj uživamo, čeprav in ne da bi se lega vedno zavedali, celo s posredovanjem tujine. Zato je umestno, da se ob začetku novega razdobja domače znanosti, ki ga je započela ustanovitev ljubljanskega vseučilišča, ozremo tudi v njeno preteklost, da iz njenih uspehov in napak razberemo smer njenega razvoja in skušamo najti za bodočnost novih poti, po katerih bo moral hoditi tudi „Geografski vestnik“.
I.1
Geografska stremljenja najdemo na slovenskih tleh že prav zgodaj začetkoma pa seveda le v gospodujočih, torej neslovenskih krogih. Vipavec Sigismund Herberstein (1486 — 1566) je odkril v 16. stoletju znanstvenemu svetu Rusijo, pri čemer ga je na njegovih obsežnih potovanjih nedvomno izdatno podpiralo znanje slovenskega jezika; od njega imamo tudi prvo točnejšo karto „Moskovije“, ki je pomedla s starimi meglenimi pojmi o Rusiji in Zahodni Sibiriji. 17. stoletje nam je rodilo Ivana Vajkarda Valvazorja (1641 - 1693), ki je izšel iz bergamaške plemiške rodbine; prva njegova dela sta bila krajepis Kranjske in Koroške, s svojo monumentalno „Ehre des Hertzogfhums Crain“ (1689) pa je ustvaril tudi za geografa zaklad neprecenljive vrednosti, neizčrpen vir zlasti za naše antropogeografske probleme. Le polagoma pride slovenski živelj tudi v geografiji na površje. Edino važnejše domače geografsko delo 18. stoletja je „korografična karta vojvodine Kranjske“ v merilu približno 1:111.000, ki jo je izdal 1744 (17912) župnik Ivan Dizma Florjančič (*1691 v Ljubljani)*; kol prvi Slovenec se je bavil tudi z geometričnim merjenjem višin. Prva barometrična merjenja višin pa je pri nas izvedel Francoz Baltazar Hacquet (1739 — 1815), ki je svoji odlični „Oryctographia carniolica“ (1778 — 89) priložil tudi zemljevid Kranjske v merilu 1:320.000 s skoro izključno slovenskimi krajevnimi imeni. A šele prva polovica 19. stoletja,
1	Slovslvo, ki pride za celo razpravo v poš;ev: C. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserlhums Österreich, ,Wien 1857 ss.; J.Marn, Jezičnik, zlasti zvezki
22	— 25, Ljubljana 1884 — 1887; K. G 1 a s e r, Zgod. slovenskega slovslva 2/3, 4, Ljubljana 1896, 1898; F. U m 1 a u f t, Die Pflege der Erdkunde in Österreich 1848 — 1898 (Feslschrift), Milt. d. k. k. Geogr. Ges. Wien, 1898, št. 12.
1	F. Orožen, Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in se-
danjem času, ZbMSl 1901, p. 33.
ki začenja tudi v ostali geografiji z mogočnim delom Aleksandra v. Humboldta in Karla Ritterja novo dobo, pokliče Slovence na polje geografskega dela in zadnje razdobje velikih odkritij najde tudi v njih svoje skromne zastopnike.
Misijonski poklic je dal dvema Slovencema možnost, da sta ime svojega majhnega naroda zanesla globoko v dva izvenevropska kontinenta, Frideriku Baragi (1797 — 1868) in Ignaciju Knobleharju (1819 —1858). Baraga3, doma iz graščine Male vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, je prišel 1830 v Ameriko in deloval kot misijonar najprej med Indijanci ob Red Riveru, pozneje med Otavci, od 1834 dalje pa med Čipeva-lndijanci ob Gornjem jezeru in na njegovih otokih. Za geografijo in zlasti za etnologijo ima ta cerkveni dostojanstvenik, po katerem so hvaležni Amerikanci države Michigan krstili pokrajino in mestece Baraga ob Keweenauskem zalivu4, zasluge zlasti s svojo etnološko knjigo o Indijancih, ki je izšla v treh jezikih.* ]e to prvo domače etnološko delo sploh in še danes pomembno, ker poroča njegov avtor, oprt na najboljše vire in lastne oči, o plemenih, ki so danes malodane izginili. Ko je prišel 1836 prvič zopet v Evropo in obiskal v aprilu naslednjega leta mimogrede svojo ožjo domovino, ga je videl tudi takrat 17-letni Ignacij Knoblehar,6 doma iz Škocijana na Dolenjskem, ki je bil prebiral z velikim navdušenjem misijonarjeva poročila: pod vplivom Baragove mogočne osebnosti je v svojem hrepenenju po tujih zemljah in narodih sklenil posvetiti se istemu vzvišenemu poklicu. Slovenska in slovanska geografija ga ne bo smela prezreti, kajti postal je pozneje prvi slovanski potovalec v Afriki. Izvršil je šest velikih potovanj po Belem Nilu navzgor. Od teh je znamenito zlasti prvo, ki ga je 1849/50 po 67-dnevni vožnji dovedlo iz Charfuma še čez peto stopinjo severne širine v pokrajine, ki jih pred njim še ni videl noben Evropec, in tretje (1854), na katerem je dosegel otok Lumutaf (Lumitat, Lamatut), ki je ostal za več let najjužnejša točka, do katere je prodrl beli človek v svoji ne-
3 L. Vončina, Friderik Baraga, Ljubljana 1869; P. C h r. V e r w y s f, Life and Labors of Rf. Rev. Frederic Baraga, 1900. Ponatis v „Glasilu K. S. K. Jednole“ Cleveland 1924; A. Levič ni k. List iz zlate knjige, DiS 20, 1907, pp. 209 — 212.
4 I. M., Še nekaj o Baragu, ibid. p. 286.
6 F. Baraga, Popis navad in zadržanja Indijanov Polnočne Amerike, Ljubljana 1837.
'Zgodnja Danica 1 — 11, 1849 — 1858; L a i b. Z I g istih let; Jahresberichte des Marienvereines Wien 1—7, 1852 — 1858; V. F. Klun, Potovanje po Bčli reki, Ljubljana (1850); A. Umek-Okiški, Abuna Soliman, Ljubljana 1863; F. j a r o-slav, Dr. Ignacij Knoblehar, Celovec 1881; L. Ehrlich, Katoliška Cerkev 1, Celovec 1919, pp. 93 — 96; ]. P., Misijonar dr. Ignacij Knoblehar, Misijonski koledar, 2, 1919, Ljubljana 1918, pp. 31—53; C. R i 11 e r, Dr. Ignaz Knoblechers Reise auf dem Weißen Flusse, Monatsber. d. Beri. Ges. f. Erdk. 9, 1852, pp.40—64; B. T a y 1 o r, Eine Reise nach Centralafrika itd.. Uebersetzt von ]. Ziethen, Leipzig 1855, zlasti poglavja 22, 27, 29; W. v. R e d e n v Mitt. d. k. k. Geogr. Ges. Wien 1,1857, pp. 150—160; (N e u m a n )n, Die kath. Missionen am Weißen Nil, Ztschrft f. allg. Erdk. Berlin 64/1858, p. 349; F. Lukas, Geschichtliches zu den ... Beobachtungen und Tagebüchern. ]ahrb. f. Meteor, u. Erdmagn. 6, 1854, Wien 1859, pp. 534— 536; ]. C. M i 11 e r r u t z n e r, Dr. Ignaz Knob-lecher, Brixen 1869.
utešljivi želji po rešitvi nilskega problema. Svoje glavno delo je kol generalni vikar vršil seveda na misijonskem polju; s svojimi tovariši je ustanovil misijonske postaje v Chartumu, Sv. Križ in Gondoköro. Slednja dva kraja sta bila sploh novi naselbini in Gondoköro obstoja še danes. Skoro 11	let je deloval	ob Belem	Nilu in v Chartumu.	Nad 1100 dni
je bil v tej dobi na poti po Nilu	navzgor in navzdol. Njegovi	skrbno
sestavljeni zapiski o naravi prepotovanega ozemlja, o njegovi etnografiji in etnologiji so velike znanstvene vrednosti. To izpričujejo ne le izpovedi potovalcev. ki so dobili vpogled v nje, temveč tudi vikarjeva obširna poročila, ki so jih obelodanjala letna izvestja dunajskega misijonskega društva, ki ga je bil sam ustanovil, „Zgodnja Danica“ in ljubljanski dnevniki tistih let. O znanstveni izobrazbi in širokem obzorju moža priča tudi obširno poročilo o njegovem prvem potovanju, ki ga je V. F. Klun izdal v slovenskem in nemškem jeziku, še bolj pa ladijski dnevnik iste vožnje, ki so ga objavili Letopisi dunajskega osrednjega zavoda za meteorologijo in zemeljski magnetizem.7 Prošnji istega zavoda, da bi poskrbel za meteorološka in hidrografska merjenja v Sudanu, se je z navdušenjem odzval in od njega samega, kakor tudi od njegovega pomočnika misijonarja Martina Dovjaka (1821 — 1854), imamo prva obsežna meteorološka opazovanja iz tistih pokrajin in prve podatke o vodnih višinah Belega Nila.8 Ko je prišel Knob-lehar jeseni 1850 v Evropo, da vzbudi za svoj misijon zopet zanimanje, ki je bilo zastalo vsled viharjev revolucije, je prinesel s seboj dragocene etnološke	in ornitološke	zbirke za	ljubljanski in dunajski	muzej.	Kakor
Baraga z	indijanskim, se	je tudi on	pečal z jezikom svojih	ubogih	črncev
in dunajska državna knjižnica hrani njegove tozadevne zbirke za jezik plemen Dinka in Bari. Naj omenimo še, da je ameriški potovalec Bayard Taylor za 27. poglavje svojega afriškega potopisa uporabil Knobleharjeve dnevnike in albume s skicami; pravtako slone podatki, ki jih navaja Ferdinand Lesseps v svoji nilski spomenici na francosko akademijo znanosti ter v drugih sestavkih, večinoma na Knobleharjevih zapiskih in ustmenih poročilih.“ Ko je generalni vikar, ki so ga poznala ljudstva od Aleksandrije tja skoro do četrte stopinje severne širine pod imenom Abune Solimana, izčrpan po nadčloveških naporih svojega ogromnega dela, šele 38 let star umrl 1858 na svojem drugem potovanju v Evropo v Napoliju, je zapustil vse svoje dnevnike in zapiske rimski propagandi in do danes se ni našel še nihče, ki bi bil pregledal in obelodanil to dragoceno ostalino. Tako je zapadlo ime tega raziskovalca, ki mu je Karl Ritter 1851 posvetil dva večera v berlinski Geografski družbi, dočim ga je dunajska imenovala svojim častnim članom (1857), ki ga je Taylor označil 1854 za
’ L. c. pp. 529 - 533.
• Ibid. 497 — 528.
• F. v. Lesseps, Vierzig Jahre Erinnerungen 2, Berlin 1888, p. 381 ss.; prim, ludi Th. K o ( s c h y, Umrisse aus den Ulerländern des weissen Nil, Mili. d. k. k. Geogr. Ges. Wien 2, 1858, p. 78.
najboljšega poznavalca Nila, prav nezasluženi pozabi. To je zakrivilo seveda fudi dejstvo, da so klimatske razmere in sovražnosti Turkov, Arabcev in celo Evropcev proti misijonom, ki so jih s svojim delovanjem ovirali v trgovini s sužnji, kmalu po smrti neustrašenega vodnika onemogočile razvoj započetega dela. Takrat in kmalu nato pa so tudi začeli izhajati potopisi velikih „Afrikancev“, medtem ko je Knobleharjeva zgodnja smrt preprečila izdajo večjega dela o Vzhodnem Sudanu. Slovenci smo cenili doslej le njegovo misijonsko delo, ki je Antona Umeka - Okiškega navdušilo za dolgovezni epos „Abuna Soliman" in Fr. Jaroslava za biografijo, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja; kot znanstvenika so si ga pa lastili Nemci, enako tudi Dovjaka in druge slovenske misijonarje.10 S Knobleharjem je namreč šlo še šest slovenskih duhovnikov v Chartum in k Belemu Nilu — poleg Dovjaka se je zlasti udejstvoval lerne j Možgan (1823 — 1858), ki je po Knobleharjevem naročilu ustanovil Sv. Križ — a Africa edax virüm jim ni dala živeti; vsi so še mladi in pred svojim voditeljem padli kot žrtve njenega strupenega podnebja. Pomisliti je namreč treba, da je Markham izvedel svojo kininsko ekspedicijo, ki je povzročila pocenitev kinina in tako šele prav omogočila potovanja v tropskem pasu, šele 1861/62 in da je bil vsak Evropec, ki se je podal pred tem časom za daljšo dobo v nezdrave močvirnate pokrajine ob gornjem Nilu, fakorekoč zapisan smrti. In če si še predočimo, da znaša razdalja od Aleksandrije do otoka Lumu-tata, merjena po toku Nila, nad 4100 km, moremo Knobleharja in njegove tovariše le občudovati in priznati upravičenost Thompsonovih besed, da so bili misijonarji v Afriki neutrudni pionirji odkritij in civilizacije. — Zanimiv pojav je Janez Klančnik11 iz Dovjega na Gorenjskem, ki je prišel 1853 v Afriko in bil uslužben kot rokodelec pri misijonarju Možganu v Sv. Križu. Po njegovi smrti pa je postal trgovec s slonovo kostjo in je prišel v zimi 1861/62 kot prvi Evropec na SSW v deželi Njam-Njamcev do velike proti zahodu tekoče reke, najbrž do Uelleja. Spoznal je deželo tako dobro, da je potem spremljal Nemca Schuberta in Nizozemke Tinne-van der Capellen na ekspedicijah ob Belem Nilu; svojih odkritij pa ni izrabil. O njem doslej tudi niso znani nobeni drugi življenski podatki.
Daleč po svetu je prišel fudi Anton Edvard Čižman (iz Ljubljane, 1821-1874). Po končanih pravnih študijah je bil nekaj časa tajnik poslaništva severoameriških Združenih držav na Dunaju. L. 1849. je sledil povabilu poslanika Stilesa ter bival poldrugo leto na njegovih posestvih zahodno od mesta Savannah. Začetkom petdesetih	let	je	prepotoval Združene države	in
Kanado ter priredil	v raznih mestih	južne	Unije številna	geografska	in
10 Prim. W. K o n c r, Der Anteil der Deutschen an der Entdeckung und Erforschung Afrikas, Zlschrft d. Ges. f. Erdk. Berlin 8, 1873, p. 396 s.
11 Z g. Danica 10— 12, 1857 — 1859; Th. v. H e u g 1 i rt, Die Tinne’sche Expe-
dition in westl. Nilquellengebiel 1863 und 1864, Peterm. Mitt., Ergänzungsh. 15, Gotha
1865, pp. V, 4, 25; i s t	i, Peterm. Mitt. 1863,	pp.	106, 355; Slovenski	misijonarji, Misijonski koledar 1, 1918,	Ljubljana 1917, p. 38.
etnografska predavanja, ki jih je priobčil večinoma v angloameriških listih. Nekaj časa je deloval na univerzi v Monfgomeryju; 1856 je obiskal Evropo, napravil strokovne izpite in sprejel mesto profesorja za geografijo, statistiko in zgodovino na navtični in trgovski akademiji v Trstu, kjer je 1871 postal ravnatelj. V počitnicah je prepotoval velike dele vseh kontinentov razen Avstralije in si pridobil izredno geografsko znanje. Pisal je v treh tujih iezikih in doma priobčeval članke zlasti v Triester Zeitung in v Blätter aus Krain. V letih 1857 in 1858 je sestavil na podlagi vsega dotlej znanega slovstva izvrstna ooisa dveh ofočfi v Indijskem oceanu, skupine Sv. Pavel-Novi Amsterdam in Nikobarov 12 Poleg bogatega gradiva za oceanografsko učno knjiqo je ostavil tudi on obširne dnevnike o svojih potovanjih, ki vsebujejo brez dvoma mnogo znanstveno važnih podatkov.
Vsa ta potovanja so bila le slučajne izjeme brez dalekosežnejšega vpliva na razvoj slovenske geografije kot lake - a jih kljub temu seveda ne smemo pozabljati. Doma se je razvoj držal slejkoprej domoznanstva in šolske geografije. Marljivi kustos ljubljanskega muzeja. Idrijčan Henrik Freyer (1802 - 1866),15 ki ima tudi za naše naravoslovje precejšnje zasluge, je izdal 1843 po dveletnem delu veliko karto Kranjske v 16 listih v merilu približno 1 : 115.000. Karta ima sicer nemški naslov, a nomenklatura krajev je slovensko-nemška; teren je podan v osenjavi in je zemljevid za oni čas zelo plastičen, pregleden in točen. Uporabljali so ga skoraj celo oolstoletje kot stenski zemljevid, dasi ni imel tega značaja niti po naslovu (.Special-Karte“), niti po načinu svoje izvedbe. Freyer je bil tudi duša naravoslovnega krožka, ki je nastal na pobudo geologa Morlofa 1849 v Ljubljani in ga smemo v gofovem oziru smatrati za predhodnika tudi našega Geografskega društva. Dasi ta krožek ni dolgo obstojal, vendar vzbuja naše zanimanje, ker vidimo med njegovimi člani Petra Petruzzija, Dragotina Dežmana in Petra Kozlerja; poročila o vsakotedenskih sestankih pa sta nam deloma ohranila Illyrisches Blatt in Novice istega leta.14
V tem krogu je bil Dragotin Dežman (1821 -1889),15 ki je tri leta po Freyerjevem odhodu v Trst postal kustos deželnega muzeja (1852), nedvomno najuniverzalnejši duh in znanstvenik v pravem pomenu besede. Položil je našemu domoznanstvu - vsaj v kolikor se tiče njegove naravoslovne plati - prve temelje in cela vrsta znanstvenih in drugih časopisov se ponaša z njegovimi doneski k naravoslovju Kranjske. Mnogo je pisal n. pr. o našem podnebju - sam je bil skozi več desetletij najvestnejši me-
A. E. Z h i s h m a n. Die Inseln Sf. Paul und Neu-Amsterdam, Miff. d. k. k. Geoar-Ges. 1, Wien 1857, pp. 146-156; isfi. Die Nikobareninseln, ibid. 2. Wien 1858, od. 202-230-
15 H. F r e y e r. Aus meinem Leben, Vodnikov Spomenik (C o s f a), Ljubljana 1859, p. 92 s.; C. Deschmann, Heinrich Frever, posebni odtis iz Laib. Ztg., Laibach 1866.
u Prim. fudi F. S(eidl), Versammlungen von Freunden der Nafurwissenschaften in Laibach im Jahre 1849, Mill. Mus. Ver. f. Kr. 10, 1897, p. 75 s.
15	Poleq slovstva, k' na navaja D. Lončar, Politična zgodovina Slovencev, Ljubljana 1921=, p. 140, še : F. L e v e c, Karl Daschmann f, Ljublj. Zvon 9, 1889, 254—256; F. Keesbacher, Karl Deschmann f, Mitt. d. Deutsch-österr. Alpenverein. 15, 1889, pp. 35-87; W. V o ß, f Carl Deschmann, Österr. Bot. Zfschft, 1889, pp. 162-167.
feorolog na Kranjskem;™ izvršil je celo vrslo višinskih merjenj, popisal Polhoaraiske Dolomite, preiskoval sledove glacialne dobe na naših fleh in se udeisfvoval v planinstvu, bil fudi do svoie smrfi urednik glasila Muzejskega društva. V svoii mladosti navdušen glasnik slovenstva. — nieoov si-iaini spis „Notranjske gore in Cirkniško jezero“ (Ljubljana 18W). moramo šteti med nai'epše sadove revolucijskega leta — je 1861 vsled znanena sDora s Tomanom nenadoma postal neizprosen nasnro<nik Slovencev. Tu ni naša naloga, da bi sodili to niegovo ravnanje: politika ie pa? bila. kakor nravi Levec, niegova nesreča — in naša. Kaiti z niim, ki ie bil .živa enciklopedija Kranjske“, sta naš narod in naša znanost mnono izgubila.
Kot niega, ie tudi Vincencija Fer. Kluna (1823 — 1875V7 odvrnila politika od slovenstva. Knobleharjev Driiatelj iz mladih let. je izdal njegovo poročilo o „Potovanju do Bčli reki“ in učil naiprei v Lichfensfeigu v Švici (kanton St. Gallen) kot ravnatelj tamošnjih zavodov, noiem nekaj časa v Zadru zgodovino in zemljeoisje, 1857 pa so ga pozvali kot profesorja geografiie in statistike na novoustanovljeno trgovsko akademijo na Dunaju (sedanjo visoko šolo za svetovno trgovino) Mimogrede ie bil docent za primerjajoče zemljepisje na dunajski univerzi, kier ie imel med svojimi učenci tudi mladega laneza lesenka. Politična dvoličnost mu je nakopala sovraštvo rojakov, kot znanstvenik je pa bil eden nainlo-dovitejših šolskih geografov svoje dobe. V tem oziru znači niegova obširna, seveda nemško pisana občna in trgovinska geografija za trgovske in tehnične šole. zlasti njen 1. del, Občna geografija.18 v tedanji Avstriji končnoveliavni prelom s starimi metodami v šolski geografiji. Topografijo nam ne prinaša več v tako suhoparni obliki, kakor dotedanja dela in negeografski elementi, ki jih je v stari literaturi od Biischingovih časov sem kar mrgolelo, so iz nje večinoma izločeni; opažamo fudi začetke razumevanja naravnih geoo^f-skih področij in odpor profi shematični razdelitvi gradiva po političnih enotah. Za nas je knjiga, ki je doživela celo vrsfo izdaj in prevodov v tuje jezike, zanimiva zlasti zafo, ker je pozneje Janez ]esenko presadil njene nazore na domača fla. Skupno s karfografom Henryjem Langejem je izdal Klun 1864 aflanf k industriji in trgovinski geografiji, ki je med prvimi tozadevnimi poizkusi. Na Dunaju ga vidimo fudi več lef kol tajnika Geografske družbe in med njenimi najmarljivejšimi člani; njegova šfevilna predavanja iz fe dobe nam svedočijo njegovo obširno znanje.19 Značilen za njegov znanstveni čut je fudi njegov osfri nastop profi Mianovi nilski ekspediciji, ki naj bi (že po odkritjih Spekeja	in Granta) raziskovala	povirje Nila;
16 F. S e i d 1, Das Klima von Krain, Mitt. Mus. Ver. f. Kr. 4, 1891,	pp. 72, 84.
17 Poleg slovsfva pri D. L o n č a r j », 1. c. p. 142, še : Pelerm. Miff. 22, 1876, p. 75.
18 V. F. Klun, Allgemeine und Handels-Geographie 1, Allgemeine Geographie. Wien 1860 V.
“ Tako je predaval med drugim n. pr. 1862 o vplivu zemljine rotacije na lek rek,
o	rečnih kartah Donave in Tise, o Rifferju	in Humboldfu itd., Mill. d. k. k. Geogr,	Ges.
Wien 6, 1862, pp. 144-154 ; 7. 1863, pp. 1-17	in 49-64.
zahteval je, naj se znanstveno nekvalificiranega Benečana podredi kakemu strokovno izobraženemu znanstveniku, ki naj vodi celo podjetje.50 Vse to nam jasno dokazuje, da so očitanja Klunovih političnih nasprotnikov, da je deloval in pisal le iz dobičkaželjnosti in ne iz ljubezni do stvari, neo-snovana. Pisal je tudi mnogo o Slovencih in Jugoslovanih v nemške, francoske in ruske časopise; to njegovo delo je pred 1. 1867., ko je bil še kolikortoliko pristaš narodnega programa, slovenski misli nedvomno koristilo, pozneje pa je njegova politična nestrpnost preočito stopala na dan, tako da se celo uredništva nemškonarodno usmerjenih časopisov niso strinjala z njegovim mnenjem (n. pr. „Ausland“ 1872). Njegovo zadnje delo je bila .Statistika Avstro-Ogrske“, ki je izšla šele po njegovi smrti (1876).
Mnogo bolj kot Klun je med Slovenci znan šolski geograf in kartograf Blaž Kocčn (1821 -1871),21 ki mu je tekla zibel v Hotunjah pri Ponikvi na Štajerskem. Profesor v Celju, Ljubljani in Gorici, se je preselil 1858 v Olomouc, zadnja leta svojega življenja pa je prebil na Dunaju. Z izredno marljivostjo je risal vse karte svojega 1860 izišlega atlanta za ljudske in meščanske šole sam, v kartografiji skoraj avtodidakt. Njegovo delo je bilo v tej prvi izdaji seveda še nepopolno in je le s težavo tekmovalo s šolskimi atlanti iz Nemčije; a prodrlo je vendar, zlasti ko je priredil že 1863 izdajo za srednje šole. Uspeh je imel v glavnem zahvaliti dejstvu, da se je izdatno oziral na geografijo avstrijskih dežel, ki so jo vsi nemškt avtorji zanemarjali. Nove izdaje so si sledile druga drugi in do prevrata jih je bilo v celem 42, seveda vedno zopet izpopolnjenih (po Haardtu, Schmidtu, Heiderichu). Vsled pretežno nemškega učnega jezika v našem šolstvu pred osvobojenjem ta atlant ni doživel nobene slovenske izdaje, pač pa več hrvatskih (po Dobriloviču, Hraniloviču, Modestinu in Šenoi); tudi drugi Slovani so ga uvedli v svoje srednje šole in prirejajo še danes nove izdaje (n. pr. Poljaki). Wurzbach ve tudi poročati, da je Josip lireček že ob Kocč-novem času izdal kot poseben list karto Moravske in Šlezije iz tega atlanta v češkem in nemškem jeziku - kar le zopet potrjuje, da je bilo Kocčnovo delo nujno in da so ga pozdravljali vsi merodajni krogi. Naše posebno zanimanje vzbuja v izdaji iz 1. 1863. zemljevid alpskih dežel, ki prinaša poleg slovenske narodnostne meje po Czörnigovi znani etnografski karti v spodnjem desnem oglu tudi seznam slovenskih krajevnih imen, dočim Kocčn n. pr. čeških in poljskih imen ni sprejel. V tem oziru sicer ni tako odločen kakor njegov sovrstnik Peter Kozler, pomisliti pa moramo, da je bil njegov atlant nemška knjiga; zato je že poizkus uvedbe pravilnih slovenskih krajevnih imen v tisti dobi vreden vsega priznanja. Saj vemo, da uredništva tujih atlantov - s častno izjemo Vivien de St. Martina -
10 Ibid., p. 76 s.
11 M. P., Blaž Kocen, DiSv. 11, 1898, p. 737 s.; 1. Zabukovšek, Blaž Kocen, Hribarjev Iluslrovani narodni koledar 11, Celje 1899, pp. 80-85; S. R (u I a r), Blaž Kocčn, Ljubi j. Zvon 19, 1899, pp. 421-425; P. S l r m š e k, Kartograf Blaž Kocčn, Koledar Dr. sv, Moh. 1923, p. 69 s.
Schradera - še danes niso pristala na upravičeno zahtevo ne le Slovencev, da je narodna imena treba pisati v nepopačeni narodni obliki. Kocčn se je torej — ali tudi pod vplivom svojega bivanja med zavednimi Čehi ali ne - čutil Slovenca in ni njegova krivda, če mu poznejši prireditelji njegovega atlanta niso sledili na započeti poti. Poleg atlanta je ustvaril še več drugih kartografskih del, zlasti stenske zemljevide polut, čeških dežel, Štajerske, Koroške, Palestine itd, ki so doživeli večinoma izdaje tudi v drugih jezikih in jih še danes uporabljajo. Stenskim zemljevidom se je posvetil zlasti v poslednjih letih svojega življenja, ko je delal v Hölzlovem kartografskem zavodu na Dunaju. Poznejših izdaj svojega atlanta ni več lastnoročno popravljal, pač pa je njih ureditev osebno nadzoroval do svoje smrti, kakor nam sporoča Rutar; baš zato se je bil preselil na Dunaj. -Udejstvoval se je tudi literarno. Že 1857 je napisal v programu goriške gimnazije razpravico o goriškem podnebju (Das Clima von Görz), svoje nazore o metodiki geografskega pouka pa je priobčil štiri leta pozneje v izvestju olomouške gimnazije. Važnejša pa je njegova prav po tej metodiki sestavljena šolska knjiga,22 ki je imela tak uspeh, da je skupno s Klunovo geografijo skozi več desetletij popolnoma ustrezala šolskim potrebam. Dobili smo tudi slovensko izdajo,23 nemška pa je doživela, popravljena in izpopolnjena, dolgo vrsto naklad; 1899 pozna Rutar že enajsto, prirejeno po štajerskem Slovencu Konradu Jarcu.
II.
Vzrastel v predmarčnih tradicijah, je Blaž Kocčn v tujini delal za tujino in ni več našel poti nazaj v domovino; v naši znanosti je zadnji večji predstavnik stare dobe, ki je nadarjene sinove slovenske rodne grude gnala v svet, ker jim preozke domače razmere niso dovoljevale niti naj-skromnejšega razmaha. Toda leto 1848, ki je bilo globoko vzburkalo naše narodno življenje, nam je vzporedno z znatnim napredkom na vseh poljih prineslo tudi začetke čistoslovenske geografije. Prehod v to novo dobo našega zemljepisja tvori sicer ne obsežno, a velepomembno delo Mihaela Peternela (1808- 1884),24 ki je bil doma iz Nove Oslice pri Škofji Loki. Učenec matematika Schulza in fizika Kersnika, je po končanih filozofskih in bogoslovnih študijah po 17 letnem delovanju v duhovniškem poklicu sledil častnemu pozivu vlade in postal prvi ravnatelj 1852 v Ljubljani ustanovljene realke. Zgodovina našega naroda pozna le malo tako vsestransko izobraženih mož, kot je to bil skromni dotedanji vodiški kaplan. Doma na
22 B. Kocen, Grundzüge der Geographie, Pest-Wien 1858.
23 Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil 1. L a p a j n e, Maribor 1877» Dunaj 18792.
2< J. M a r n (R e s n i c k i), Vra (rojica v pokoju nepokojno sloveča, Slovenec 2.
1874, 97; Slovenec 12, 1884, 182; 1-]. B i n d e r, Geschichte der k. k. Staats-Ober-realschule in Laibach, Festschrift, Laibach 1902, pp. 111-116.
najrazličnejših poljih znanosti, sicer ni poučeval geografije - bil je do 1. 1874. na realki učifelj prirodopisnih ved - bavil se pa je ž njo kol pisafelj. Zapustil nam je sicer le dve oziroma tri strokovnogeografske razprave, ki. so izšle vse v prvih letnih poročilih njegovega zavoda, vendar pa so te tako znamenite, da moramo le obžalovati, da njih avtor vsled svojega vsestranskega napornega delovanja ni zmogel izdelave kakega večjega dela. Pisane so sicer v nemškem jeziku, a so delo navdušenega Slovenca, ki ie svojo domovino ljubil nad vse, a jo tudi poznal kot malokdo. Brez obotavljanja lahko rečemo, da še danes nimamo - mutatis mutandis seveda — drugega prav tako temeljitega geografskega opisa Kranjske, kakor ga je podal Peternel.2" Kratek, jedernat, izdatno podprt z obširno literaturo, ki jo tudi navaja, je s tem deželopisom prehitel svoje sodobnike za več desetletij; in ko beremo, da ga je stavljal Friedrich Simony svojim učencem v vzor, se le čudimo, da ni nikdo mislil na ponatis teh težko dostopnih razprav. Peternel je bil tako prožet modernega geografskega duha. da je v svojih dveh silno zanimivih pedagoških spisih o ustroju in namenu realk21' preiskoval gospodarskogeografske razmere kranjske dežele, da vidi, „ali bi se moglo na dosedaj v naši domovini obstoječih pridobitnih možnostih kaj izpremenifi ali izboljšati“. V ta namen podvrže glavne tri gospodarske panoge, s katerimi se je živel tedanji Slovenec, prevozno trgovino, kmetijstvo in industrijo (v najširšem pomenu besede), zanimivemu pregledu in izvaja iz teh antropogeografskih, v naravi zasidranih razmer svoje pedagoške nazore. Tudi v tem oziru nadkriljuje svoj v takih vprašanjih še silno plitvi čas (tu mislimo seveda vedno na slovenske razmere).
Drug mož revolucije in začetnik nove dobe je bil Peter Kozler (1824 - 1879),57 ki ga je slovenskemu narodu naklonila usoda rekli bi v nadomestilo za Dežmana in Kluna, kajti izhajal je iz nemške kočevske rodbine — Koče pri Kočevski reki so njegov rojstni kraj — a se je že v zgodnji mladosti oklenil pod Kersnikovim vplivom slovenstva, tako da se je pozneje uvrstil med njegove najbolj vnete borce. Kozler ni bil zemljepi-sec-strokovnjak, njegove študije v Italiji pa so ga nedvomno seznanile tudi z geografijo, ki je bila takrat skoraj povsod privesek drugih znanosti. Pravne študije je dovršil 1846 na Dunaju, kjer je potem služboval do leta 1849. — nemirno oseminštirideseto leto ga je torej našlo v središču dogodkov. Ni čudo, da ga vidimo med soustanovitelji „Slovenskega zbora Slovenije", društva, ki si je stavljalo cilj, „da se vse pokrajine, koder stanujejo Slovenci, združč v jedno upravno celoto — zjedinjeno Slovenijo“. Istočasno pa je mislil na izdajo zemljevida teh pokrajin, o katerih obsegu
M. Peternel, Andeutungen zur Vaferlandskunde von Krain, Jahresbericht d. k. k. Unlerrealschule Laibach 1853; isli, Geographische Skizze des Herzogthums Krain, ibid. 1855 in 1856.
m Ibid. 1857 in 1858.
27 Poleg slovstva pri D. L o n č a r j u, 1. c. p. 142, še : Stoletnica Petra Kozlerja, Slov. Narod 57, 1924, 50.
PETER KOZLER (1S24 - 1879)
K STOLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA.
in mejah je bil pri njih politični razkosanosfi fakraf le malokdo prav poučen. Že 1848 je forej zbiral slovenska krajevna imena; krog 5000 jih je bilo lreba zbrali in edini pripomoček za to delo mu je bila Freyerjeva karta, ki pa obsega le Kranjsko. Deli karte so bili izgotovljeni še istega leta. Sleparstvo s strani risarja in Kozlerjeva preselitev z Dunaja je delo nekoliko zavrla, a vendar poročajo Novice 1852, da bo zemljevid gotov začetkom drugega leta. Izdajo pa je preprečila Bachova „nevedna in strahopetna birokratija, ki se je silno vstrašila, ko je na zemljevidu opazila, da je slovenskega naroda toliko na svetu, in ko je videla, da je Kozler meje zaželjene, zjedinjene Slovenije tako daleč na Koroško, v Istro in celo na Ogersko potegnil“ (Levec). Postavili so ga pred vojno sodišče kot veleizdajalca in rušitelja „zakonite zveze avstrijskih dežel“; sicer so ga oprostili» a izgotovljene izvode zemljevida zaplenili (1854). 1861 dobi avtor na podlagi oktoberskega diploma dovoljenje za novo izdajo; policijska oblast jo zapleni iznova. Šele na pritožbo prekliče policijsko ministrstvo smešno prepoved - »in tako je moje pred 13 leti s tolikim veseljem in trudom začeto, leta 1852. dogotovljeno in po skoraj neverjetnih okolnostih zadržavano delo. šele sedaj zagledalo beli dan“.28 — Zemljevid sam je svoj namen popolnoma dosegel, namreč da pokaže čim natančneje „kako dalječ beseda slovenska seže." Nobeno delo te dobe slovenskemu narodu ni toliko koristilo, kot to; bilo je za nas to, kar je pomenjal za Čehe Jirečekov „Närodopisny pfehled krälowsfwi českčho", prva karta Češke z narodno nomenklaturo (1853). Zato nekatere tehnične napake, ki jih graja zlasti Orožen29 (preob-loženost s krajevnimi imeni, nejasna risba vodovja in drugih signatur), ne pridejo toliko v poštev. Zemljevid je izvršil Dunajčan A. Knorr v bakrorezu; ima merilo 1 :576.000, teren je podan s črtkami, upravne meje pa so naznačene v barvah. Izšel je trikrat: 1853/61, 1864, 1871, vendar pa sta zadnji dve izdaji bistveno neizpremenjeni. - Kozler je tudi mnogo pisal, zlasti v Novice in Illyrisches Blatt, a tudi v druge časopise. Priprave za zemljevid so ga seznanile z vsemi slovenskimi pokrajinami in on je prvi, ki piše pri nas — izpočetka pod psevdonimom P. Slemenski — o Slovencih na Ogrskem, v Benečiji in Istri. V zvezi s tem je 1849 v že omenjenem Freyer-jevem znanstvenem krožku predaval o jezikovnih mejah Jugoslovanov in pri tej priliki pokazal odtis svoje karte.30 V njeno izpopolnilo je napisal »Kratek slovenski zemljopis“ (Dunaj 1854), ki mu je dodal slovenski in nemški imenik krajev. Jedrnat v vsakem stavku, je Slovencem v tej knjižici očrtal v glavnih potezah geografsko sliko domovine in jo podprl s statističnimi podatki. Kozlerjevo delo je našlo obilno hvalo in priznanje ne le doma, tudi drugi Slovani so ga visoko cenili; on in z njim slovenska zna-
,s P. Kozler, Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele, Lelopis Mal. Slov. 1879, p. 109.
M F. Orožen, I. c. p. 42.
30	Prim. Illyr. Blati 1849, 68w
nost sta si štela v posebno čast, da ga je ruska Geografska družba 1866 imenovala svojim članom sotrudnikom.
Njegov odločni nastop je našel celo vrsto navdušenih posnemovalcev, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno gradili na poslopju slovenske geografije. Leta 1863 ustanovljena Matica Slovenska je že kmalu mislila na to, da izda sčasoma popis vseh slovenskih dežel, kdala je 1866 prevoda Erbenovih dveh spisov o Koroški in Kranjski (Lčsar); sledil jima je pozneje nepopoln opis Slovenskega Šlajerja.31 Zemljepisni del te knjige je napisal ] o s i p Šuman (1836 - 1908), ki je pozneje izdal tudi knjigo o Slovencih v nemškem jeziku,32 narodnogospodarskega pa Ivan Geršak (1838- 1911). Kakor že Kozler sam, so tudi ti pisatelji oziroma prelagatelji občutili pomanjkljivost slovenske geografske terminologije. Prvi korak k njeni izpopolnitvi je storil slovenski atlant, ki ga je Matica izdala v 1.1870-77. Njegov prireditelj, znani slovničar Matej Cigale (1819-1889), pa je videl v njem le filološki problem, tako da je točna podaja krajevnih imen in dodana kratka terminologija edina dobra stran atlanta. Geografsko ne znači nobenega napredka; geofizikalna plat je popolnoma zanemarjena, pogrešamo pa tudi metodično. Od njegovih 18 listov so n. pr. 4 brez merila, drugi pa imajo tako različna merila, da je vsako primerjanje nemogoče. Za nas je „Znanstvena terminologija“, ki jo je Cigale sestavil par let pozneje (Ljubljana 1880), vsekakor večjega pomena.
Iz nje je črpal tudi Janez Jesenko (1838 - 1908),33 iz Poljan na Gorenjskem, profesor na goriški in 1867 - 1899 na tržaški gimnaziji; ta znameniti mož se je bavil v celi vrsti knjig z geografskim izrazoslovjem in ustvaril poznejšim geografom široko podlago, ki jo danes le preradi pozabljamo in vsekakor premalo vpoštevamo. Njegov veliki »Občni zemljepis“ in „Prirodoznanski zemljepis“34 sta klasični knjigi slovenske geografije, temeljiti in izčrpni kakor malokalero poznejše delo. Njiju prednost je predvsem v samostojni obravnavi geografskih problemov na podlagi celotnega slovstva (ne le nemškega, tudi francoskega, angleškega in italijanskega) in pa v čim točnejši podaji tehničnih izrazov v slovenščini. Nedvomno moramo Jesenka šteti med največje slovenske geografe; če vidi Ferdinand Seidl v njem „velezaslužnega strokovnjaka, ki je pri nas uvedel prirodoznanski zemljepis“ in če pravi Fran Levec, da ostane njegovo ime »z zlatimi črkami zapisano v književni in kulturni zgodovini naroda slovenskega“,36 ta hvala nikakor ni bila pretirana. Poleg omenjenih dveh del imamo od njega
31 Slovenski Štajer. Dežela in ljudstvo. Spisali rodoljubi. 1, 3, Ljubljana 1868, 1870.
” J. Šuman, Die Slovenen, v zbirki: Die Völker Öslerreich-Ungarns 10, 1, Wien und Teschen 1881.
35 I. Stanovnik, Janez Jesenko, Gorenjec 9, 1908, 32; Učit. Io v., 1908, 32 (po tržaški „Edinosti").
31	]. Jesenko, Občni zemljepis, Ljubljana 1873; isti, Prirodoznanski zemlje-
pis, Ljubljana 1874.
3‘ F. S e i d 1, Ljubljanski Zvon 19, 1899, p. 639; F. L e v e c, ibid. 3, 1883, p. 604.
še več šolskogeografskih knjig, ki jih je neumorni delavec priredil za različne srednješolske razrede in kakor svoj „Občni zemljepis“ večinoma založil sam, poln navdušenja za vzvišeno stvar. Metodično so te knjige po-menjale mnogo, ker so uvajale novejše metode tudi v naše šole (Kluni) in s tem vzpostavljale zvezo z vodilnimi geografskimi strujami v drugih narodih, vidik, ki ga je poznejša geografija pri nas žal zelo zapostavljala. Nič manjša pa ni njih važnost v narodnem oziru, ker naj bi, kakor piše Jesenko sam, dokazovale tujemu svetu, da svojo mladino lahko poučujemo v domačem, materinem jeziku. Napisal je tudi več manjših razprav in člankov v raznih časopisih — posebno temeljita je bila n. pr. razprava o „Zemeljskih potresih“, ki jo je 1881 in 1882 priobčil v Ljubljanskem Zvonu. Iz njegovega življenja nam je le malo znanega; bilo je pač življenje tihega učenjaka, polno dela, zato pa tudi bogato na zrelih uspehih. Ko je 1908 umrl, je ta smrt šla skoraj neopaženo mimo nas in nikdo se ni spomnil njegovih velikih zaslug za našo geografijo; preteklo je bilo pač skoro dvajset let, odkar je bila izšla njegova poslednja knjiga.
Vzporedno z Jesenkom so se bavili tudi mnogi drugi z geografskimi problemi, bodisi kot znanstveniki, bodisi kot poljudni pisatelji, tako da si je geografija kmalu priborila ugledno mesto poleg drugih strok. V Trstu je deloval tudi Ljubljančan Viljem Urbas (1831 - 1900), ki je pisal večinoma v nemškem jeziku o Slovencih, o Čičih in Čičariji, o Cerkniškem jezeru in drugih kraških pojavih. Ta doba je našla tudi svojega astronoma in matematičnega geografa Mateja Voduška (* 1839 pri Novi Štifti blizu Ptuja), profesorja v Kranju in Gorici, od 1877 v Ljubljani, kjer živi v pokoju. Poleg svojega obsežnega dela o teoretični astronomiji in mnogih drugih večjih in manjših spisov o raznih astronomskih problemih je napisal za nas geografe važno strokovno delo o določitvi časa, meridijana in geografske širine kakega kraja.315 Dolgo vrsto let je tudi vodil meteorološko postajo v Ljubljani. — Razne revije, kakor Letopis Matice Slovenske, Ljubljanski Zvon, Dom in Svet in druge so začele prinašati tudi geografske sestavke, med katerimi je bilo mnogo prav izvrstnih. Med drugimi je n. pr. napisal Evgen Lah (*1858) v tem času celo vrsto zanimivih razpravic o najrazličnejših domačih geografskih problemih.
Medtem so Slovenci čutili vedno bolj pomanjkanje dobrega opisa svojih domačih dežel. Matična nepopolna zbirka iz šestdesetih let je bila že davno pošla, pravlako Peternelovi razpravi, Kozlerjev spis je bil le kratek komentar h karti slovenskih dežel, vse troje pa tudi zastarelo. Načrt že imenovanega Ivana Geršaka, da bi Slovenska Matica priredila knjigo z opisom cele Slovenije, se vsled političnih vzrokov ni dal izvesti; ponovno je zedinjena Slovenija strašila avstrijske oblasti. Matica se je tedaj odločila
30 M. Vodušek, Bestimmung der Zeit, des Meridians und der geographischen Breite eines Ortes, Bestimmung absoluter Höhen und der Declination der Gestirne, Laibach 1878.
za izdajo zbirke, ki naj bi opisala vse naše pokrajine „v prirodoznanskem, kulturnem in zgodovinskem obziru“. Vsled razdelitve „Slovenske zemlje* na dežele, torej upravno razbita področja, pa vednih ponavljanj in mestoma tudi prav nenaravnih opisov kar ni bilo mogoče preprečili. Izpeljavo so poverili tudi raznim pisateljem, tako da so poedini deli — kakor se to godi pač vedno v takih slučajih — tudi prav različne vrednosti. Napaka, ki se ji Matica tudi ni znala izogniti, je bila ta, da so prvi deli zbirke izšli že v devetdesetih letih, drugi pa so si sledili v večjih presledkih, tako da zlasti statističnih podatkov ni mogoče primerjati. Opis Štajerske bo izšel menda šele 1925! Posebno važno pa je za celotno zbirko, da je geografski opis dotične dežele tvoril vedno del zase in bil popolnoma ločen od zgodovinskega, vidik, ki si ga tako jasno ni osvojilo niti istočasno izhajajoče monumentalno delo „Die österreichisch-ungarische Monarchie“. Domnevamo, da je v tem oziru bil odločilen vpliv Simona Rutarja (1851 — 1903),37 v katerem je našla Slovenska Matica pač najbolj poklicanega sotrudnika za «Slovensko zemljo“. Doma iz Krna pri Tolminu, je po dovršenih filozofskih študijah v Gradcu služboval kot učitelj oziroma profesor zgodovine in zemljepisja v Gorici, Splitu in Kotoru, dokler ga niso 1888 pozvali v Ljubljano, kjer je podučeval ista predmeta najprej na realki, potem pa do svoje tragične smrti na 11. državni gimnaziji. Zgodaj se je proslavil s temeljitimi historijsko-geografskimi študijami, zlasti pa s svojim prvim večjim delom, „Zgodovino Tolminskega“.38 Tej znameniti knjigi je dodal na 65 straneh „Prirodoznanski opis Tolminskega“ in ga izpopolnil s „Statističnim delom“, v naši geografiji prvi opis manjše geografske enote (če pustimo v nemar manjše prejšnje poizkuse). Sicer dispozicija še ni izvedena v današnjem deželopisnem smislu, ker postavlja avtor n. pr. vodo-pis med morfologijo in geologijo, vendar pa je ta napaka popravljena že v prvem zvezku „Slovenske zemlje“, geografiji Goriške in Gradiščanske ;3‘J Ta knjiga je prvi moderni slovenski deželopis. Sledili so ji še opisi Trsta in Istre, kakor tudi Slovenske Benečije40, vse odlična dela, mimo katerih ne more nihče, ki se hoče resno baviti z geografijo naših primorskih dežel. V njih je dozorel Rutar v geografa in o tem nam pričajo tudi zgodovinski opisi istih pokrajin, ki jih je pisal vzporedno z geografskimi; povsod poudarja važnost geografskih faktorjev za zgodovinski razvoj. Le škoda, da je imela zbirka Matice bolj poljuden značaj, tako da Rutar le malokje navaja uporabljene vire in je s tem kritična presoja njegovih spisov me-
37 D. Lončar, Profesor Simon Rular, Izveslje c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani 1902/03, Ljubljana 1903, pp. 3-12; F. G ovčk ar, Simon Rutar, Slovan 1, 1902/03, p. 213 s.;
1	u t r o 4, 1923, 103.
38 S. Rular, Zgodovina Tolmiskega, Gorica 1882.
59 I s 1 i, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Prirodoznanski, sfalislični in kuliurni opis, Ljubljana 1892.
40 I s 1 i, Samosvoje meslo Trsi in mejna giofija Islra, Ljubljana 1896; isti, Beneška Slovenija, Ljubljana 1899.
stoma zelo otežkočena. Poudariti pa je treba, da je njegova znanstvena vestnost bila velika in da je ponovno prepotoval vse primorske pokrajine, da se pouči na licu mesta o resničnem stanju fizio- in antropografskih razmer. Zato je slika, ki jo nudijo njegove knjige, dokaj popolna in trajne vrednosti. — Poleg dveh zemljepisnih učnih knjig za srednje šole je priredil 1896 Haardtov stenski zemljevid monarhije ter Haardtov atlant za slovenske ljudske šole, a s tem delom ni imel sreče. Ministrstvo ga „ni hotelo odobriti zaradi fonetične pisave zemljepisnih imen“ (Lončar). Ker je avtor ni hotel popraviti, sta zemljevid in atlant nekaj let pozneje izšla v Orožnovi predelavi. Nebroj manjših razpravic, člankov in ocen iz Rutarjevega peresa je raztresenih po raznih listih, zlasti v Ljubljanskem Zvonu, Soči, Izvestjih Muzejskega društva itd.. Naj omenimo še, da njegovi zgodovinski spisi niso nič manj temeljiti kakor geografski in da je tudi ustvaril temelje slovenskega starinoslovja; med njegovimi starinskimi in arheološkimi deli pa se nahaja tudi marsikatero za domačega antropogeografa važno zrno. Za vse svoje ogromno delo je žel mnogo priznanja in ga je, prvega zavednega Jugoslovana med slovenskimi geografi, imenovala srbska akademija znanosti svojim dopisujočim članom. Zaradi svoje narodne odločnosti je pretrpel marsikatero krivico, saj vemo, da je bil n. pr. Kotor, kjer je služboval sicer le eno leto, v takratni Avstriji na glasu kot ultima Thule; tudi je krivična obsodba njegovih kartografskih del po ministrstvu žalila njegov znanstveni ponos. A v delu za svoj narod in v hvaležnosti svojih učencev, ki jim je bil — kakor nekdaj Jesenko in pozneje Orožen in Pajk, več kakor učitelj, je našel svoje najlepše plačilo. In če sodi italijanski zgodovinar Savini o njem, da je bil sicer človek temeljite učenosti, da pa je svoj narod ljubil p rest rastno, je to pač najlepši dokaz za plemenito stremljenje tega izrednega moža.
Opis Kranjske za „Slovensko zemljo* je Matica bila poverila že omenjenemu Viljemu Urbasu, a sreai dela ga je dohitela smrt. Njegovo nalogo je tedaj prevzel in izvršil Fran Orožen (1853 — 1912)41, profesor na ljubljanskem učiteljišču (rojen v Laškem trgu na Štajerskem, je prej služboval na Dunaju, v Kopru, Novem mestu in na realki v Ljubljani). Njegova knjiga*'2 ne dosega Rutarjevih niti po geografskem duhu niti po vsebini; vendar se pa v dispoziciji naslanja nanje in je mnogo boljša kot Ciperlov opis, ki je bil izšel dve leti prej in je pisan po Balbijevem načinu48. Bolj kot Rutar, ki je obdeloval geografsko vendar še kolikortoliko enotno primorsko pokrajino, je občutil Orožen neznanstvenost celotnega načrta za Matično zbirko; prav njegovo delo nam je tudi pokazalo, da bo treba še
“ M. Pajk, f Fran Orožen, Carniola N. v. 4, 1913, pp. 79-82; I. Macher, t Prof. Fran Orožen, Plan. Vesi. 19, 1913, p. 19 s.; M. Pirn a), f Prof, Fran Orožen, Nasi. Vjesnik, Zagreb 1912, pp. 534-536.
“ F. Orožen, Vojvodina Kranjska. Prirodoznanski, polilični in kullurni opis, Ljubljana 1901.
]. Cip eri e. Kranjska dežela, Ljubljana 1899.
mnogo podrobnega dela, preden bo mogoče podali zaokroženo geografsko sliko slovenske zemlje. Večje zasluge pa ima Orožen na šolskem in turističnem polju. Na učiteljišču je brž spoznal metodične pomanjkljivosti zemljepisnega pouka zlasti na naših ljudskih in meščanskih šolah in je zato že 1891 izdal „Metodiko“44, ki je nekaj let pozneje doživela drugo izdajo, redek pojav v našem vzgojnem slovstvu. Sledilo ji je več izbornih učnih knjig, s katerimi je po Rutarjevi sodbi „storila slovenska šolska literatura velik korak naprej“; v njih srečujemo tudi prvič slike oziroma črteže, ki olajšujejo razumevanje zlasti matematične geografije. V „Metodiki“ sami polaga Orožen posebno važnost na čilanje zemljevidov, ki so pač glavni pripomoček geografskemu pouku. Lastne zemljevide, zlasti stenske, pa so Slovenci takrat silno pogrešali. Da temu odpomore, se je lotil tudi kartografskega dela in priredil poleg stenskih zemljevidov polut, Evrope, Avstro-Ogrske in Palestine karti Kranjske in Primorske v merilu 1:130.000, s čimer je izdatno pomogel domovinoznanstvu. Kakor v „Vojvodino Kranjsko“ je tudi v stenski zemljevid uvedel po nepotrebnem nekatera „papirnata zemljepisna imena“ (Brinar), ki sicer izborno delo nekoliko kazč. Ravnokar je Karl Capuder priredil nekoliko popravljeno in na celo Slovenijo v današnjih političnih mejah razširjeno izdajo45. Poleg že omenjene izdaje Haardt-Rutarjevega atlanta je tudi prvi globus s slovenskim besedilom v merilu 1:50,000.000 Orožnovo delo4".
Slično kakor je bil Peter Kozler izpopolnil svojo karto z „Zemljo-pisom“, tako je tudi Matica svojo „Slovensko zemljo“ hotela izpopolniti z velikim zemljevidom našega narodnega ozemlja. Obširne študije, ki so jih naši filologi od Miklošiča sem posvečali krajevnim imenom, so tvorile dobro podlago za to kartografsko delo; za Miklošičem so se s topono-mastiko bavili zlasti Karol Št rekel j, Luka Pintar in Maks Ple-teršnik - geografi pričakujemo že željno ureditev in izdajo tozadevne Pleteršnikove zbirke. Že pred desetletji napovedani zemljevid bi bil moral iziti 1909, a so ga zlasti po letu 1914. zasledovale avstrijske oblasti s slično nestrpnostjo kakor svojčas Kozlerjevo in Rutarjevo kartografsko delo; šele prevrat je omogočil končno redakcijo in Zemljevid slovenskega ozemlja je 1921 izšel v štirih listih in v merilu 1:200.000. Žal pa moramo reči, da niti izdaleka ni izpolnil pričakovanj in nad, ki so jih stav-ljali v njega geografi. Njegova slaba tehnična izvedba je povzročila obžalovanja vredno nepreglednost, ki jo preobloženost s krajevnimi imeni le še povečuje. S skoro 80 let starejšo Freyerjevo karto Kranjske ga v tem oziru kar ne moremo primerjati, zaostaja daleč za njo. Zdi se, da je vojnogeografski zavod na Dunaju, ki je zemljevid izdelal, za terensko-topografsko podlago
u F. Orožen, Melodika zemljepisnega pouka, Ljubljana 1891, 1898*.
15 K. Capuder, Slenski zemljevid Slovenije. Po prof. Fr. Orožnu priredil dr. —; merilo 1 :130.000 (Ljubljana 1925).
4' F. Orožen, Hölzlova zemeljska obla, za slovenski jezik priredil —, Dunaj 1901
uporabil plošče kake starejše izdaje sicer prav izvrstne avstrijske generalne karte. A tudi sicer je zemljevid nezanesljiv, mrgoli netočnosti ne le v kartografskem oziru, temveč tudi v krajevnih imenih samih. Vzrok za to je pač zopet isti, kakor pri »Slovenski zemlji“, da je namreč karta delo več avtorjev z različno predizobrazbo, ki so poleg tega obdelovali svoje odseke vsak z drugih vidikov - na drugi strani pa je bilo tudi gradivo za različne pokrajine različne vrednosti. Vendar pa pomena tega zemljevida ne smemo podcenjevati, ker je prvi zemljevid našega ozemlja v večjem merilu in ker tiči kljub številnim hibam v njem ogromno podrobnega dela. Druga izdaja se bo nedvomno znala izogniti napakam prenagljene prve. Naj dostavimo še, da je Rikard Svetlič sestavil seznam vseh krajevnih imen, ki se nahajajo na zemljevidu.*7
111.
Matična s karto izpopolnjena zbirka nekako zaključuje drugo dobo slovenskega zemljepisja, ki sta jo bila začela Peternel in Kozler. Ta plodovita doba je doba pripravljanja, tipanja, iskanja nove poti. Slovenci smo se v tem času šele prav zavedli pravic do svojega prostora na solncu; Kozler je ugotovil meje tega prostora, opisovali so ga pa Rutar in njegovi tovariši, izdatno podprti po Jesenkovih občnih delih. Prav v »Slovenski zemlji“ imamo Kozlerjev očrt izdelan na širši podlagi, prvo veliko sliko slovenske domovine. Da je razbita na več knjig, da ne vzdrži v vseh svojih delih strogega, recimo akademsko-znanstvenega merila — tako je „Vojvodina Koroška“48, spis Mateja Potočnika (* 1872), vzbudila ostro kritiko-, ni krivda naše geografije, kajti tudi druge znanstvene panoge, kakor n. pr. zgodovina in prirodopis, takrat ne presegajo istega povprečja. Časovne razmere pač niso dovoljevale še večjega razmaha in kdo bi bil bral takrat strogo znanstvene geografske knjige v slovenskem jeziku? Razen lega pa je morala biti pot naše znanosti, slično kakor vseh drugih, ta, da je šele po ugotovitvi in sumaričnem opisu geografskih dejstev mogla začeti z njihovo razlago, t. j. z ugotovitvijo vzročnih zvez *9. Najprej je moral človek spoznati celo zemljo v njenih glavnih obrisih; ekstenzivni dobi odkritij pa sledi intenzivna podrobnih raziskovanj. Tudi pri nas sledi dobi, v kateri so nam geografi od Peternela do Orožna dali sintetičen pregled zemljepisnih razmer domovine, nujno doba analize; to pa je tretje in najnovejše razdobje slovenske geografije. Ne more biti naša naloga, da ga popišemo v vseh njegovih podrobnostih in ocenjujemo njegove zastopnike, ki so nam vsem znani in večinoma še sedaj delujejo med nami; za vsako pravilno in pra-
47 R. S ve Ilič, Kazalo krajev na .Zemljevidu slov. ozemlja*, Ljubljana 1922.
48 M. P o ( o č n i k , Vojvodina Koroška t, Prirodoznanski, političen in kulluren
opis, Ljubljana 1909.
48 A. Heflner, Die Geographie des Menschen, Vhdlgn d. 16. d. Geograp! ent.,
Berlin 1907, p. 302.
vično presojo vseh struj nam manjka vsekakor pofrebna časovna razdalja. Vendar pa bodi dovoljeno, da radi celotne slike omenimo vsaj glavne predstavnike novega časa in njihova važnejša dela.
Kakor ostale dobe, tudi nova ne nastopi naenkrat, temveč ima svoj prehodni stadij. Deželopis stopa poleg zbirke Slovenske Matice, ki v počasnem tempu uresničuje svoj stari načrt, popolnoma v ozadje in se loti le še manjših geografsko zaokroženih enot, a že z izrazitim podčrtavanjem problema, s katerimi so se avtorji bližje pečali. Tako je Ernest Kramer (1854 — 19C7) svoje prirodopisne, kulturnotehnične in narodnogospodarske podatke o Ljubljanskem barju izpopolnil z lastnimi hidrologičnimi izsledki, Janez Koprivnik (1849—1912) pa v svoji poljudni monografiji Pohorja povdarjal zlasti geološko plat. Vendar prinašata oba še zgolj opis vseh geografskih in drugih faktorjev dotične pokrajine, ne da bi globlje raziska-vala njih medsebojne zveze s". Svojega izrazitega začetnika pa je našla nova doba še v času največjih Rutarjevih uspehov v Ferdinandu Seidlu (* 1856 v Novem mestu, profesor v Gorici, sedaj v pokoju v svojem rojstnem kraju). Kakor je bil svojčas Peternel glasnik narodne geografije že nekaj desetletij, preden so se izživeli predmarčni nazori, tako je Seidl že koncem osemdesetih in začetkom devetdesetih let posvetil svoje znanstveno delovanje posameznim geografskim problemom in takoj vzbudil največjo pozornost, ne toliko doma, kot v inozemskem učenem svetu. Nekaj manjših klima-toloških razprav je tvorilo pripravo za njegovo veliko delo o podnebju Kranjske/1 s katerim je ustvaril važno osnovo za deželopisno proučevanje Slovenije. Orožen tega zaklada ni znal izrabiti 1 Po ljubljanskem potresu 1895 se je Seidl začel baviti s seizmološkimi študijami in do prevrata skrbno zbiral vse podatke o potresih na Kranjskem in Primorskem. 1937/08 nas je presenetil s prvo slovensko znanstveno monografijo domače alpske skupine, Savinjskih planin/2 Dasi pretežno geološko, prinaša to delo tudi mnogo čisto geografskega gradiva, morfološkega pravtako kakor bioge-ografskega. S tem pisateljeva vsestranost še ni bila izčrpana: jeseni 1918 je Slovencem baš kot vezilo k osvobojenju poklonil moderno rastlinsko-geografsko delo „Rastlinstvo naših Alp“.S8 Priljubilo se nam je tako, da je druga izdaja s slikami, ki je že pripravljena za tisk, resnična potreba. To so le večji Seidlovi spisi; lepo število temeljitih manjših razprav in ocen pa je napisal za različne znanstvene in druge časopise.
Medtem ko je Seidl naravoslovec v najširšem in najlepšem pomenu besede, so se drugi v svojem delu še bolj specializirali. Tako je Josip
‘° E. K r a ni e r, Das Laibacher Moor, Laibach 1905; ]. K o p r i v n i k , Pohorje, Ponalis iz Plan. Vestnika, Maribor 1923.
51 F. Seidl, Das Klima von Krain, Mili. d. Mus. Ver. f. Kr. 4 —15, 1891 — 1902.
53	Isti, Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. »Slovenska zemlja* 5, 1/2, Ljubljana 1907, 1908.
,s Isli, Rastlinstvo naših Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje, Ljubljana 1918.
Kožuh (* 1854) posvetil posebno pozornost matematični geografiji in s svojo knjigo in nekaterimi manjšimi spisi skušal dvigniti njen ugled v srednjih šolah.64 Lepi razvoj našega alpinizma, ki datira od 1. 1893., ko so nekateri navdušeni planinci ustanovili „Slovensko planinsko društvo“, je ustvaril marsikatero pomembno delo; predvsem je Henrik Tuma (* 1858) poleg temeljitih opisov mnogih alpskih skupin zlasti v Julijskih alpah sestavil tudi važno morfološko terminologijo.™ S hidrografijo naše dežele sta se že zgodaj pečala poleg drugih zlasti Ivan Šubic (1856 — 1924), »mojster v poljudnoznanstvenem pripovedovanju“ (Seidl) in hidrotehnik Ivan Sbrizaj (* 1867). V zvezi s tem je rastlo od leta do leta tudi zanimanje za kraške probleme, dokler ni začelo z njih sistematičnim prouča-vanjem 1910 ustanovljeno „Društvo za raziskovanje podzemskih jam“, ki mu je bil duševni in znanstveni vodja Josip Cerk (1881 - 1912)5". Penckov učenec, je hotel dognati predvsem vodopisne razmere našega Krasa in preizkusiti upravičenost Grundove teorije o talni vodi. Njegov nekaj let sta rejši prijatelj Milan Pajk (1876-1913),r’7 ki je napisal tudi učno knjigo za 1. razred srednjih šol, se mu je v tem delu pridružil. Tragična usoda je oba iztrgala iz naše srede, še preden sta mogla izvesti le del svojih velikili načrtov. Pedagoško in znanstveno izredno nadarjena, sta zapustila vrzel, ki se ne da izpolniti 1 Tudi antropogeografija za matematično in fizikalno ni zaostajala. Dragotin Lončar <* 1876) je napisal važni študiji o gostoti prebivalstva na Kranjskem in o domovini in naseljevanju Jugoslovanov,58 v zadnjih letih pred vojno pa se je Vinko Šarabon (* 1880) uspešno pečal zlasti z demografskimi študijami.6“
S tem smo dospeli že v najnovejšo dobo. Najdrznejše sanje naših narodnih borcev so se uresničile - Slovenci se veselimo svobode, dasi moramo obžalovati odcepitev skoro ene tretjine našega naroda. Nova doba je stavila naši geografiji nove naloge. Zanjo je značilno, da se za širšo javnost posamezni znanstveni problemi začasno umaknejo nujni želji po natančnejšem poznavanju geografskih lazmer ne le naše nove domovine,
54	]. K o ž u h , Navodilo h karlograiičnim osnovam, Celje 1907; is li, Podoba, velikost in razdeliiev naše zemlje, jahresber. d. k. k. Slaalsgymn. Cilli 1908; isti, Čas in njegova določitev, ibid. 1911, 1912.
55	H. Tuma, Nekoliko morfologije in terminologije za alpiniste, Plan. Vestnik 15, 16, 1909, 1910.
56	M. P a j k, f Dr. Josip Cerk, Plan. Vest. 18, 1912, pp. 105- 107; isti, Dr. Josip Cerk, Carniola N. v. 3, 1912, pp. 216—219; P. Kunaver, Na planinci Ljubljana 1921, pp. 46—49.
57	J. Breznik, f Prof. Milan Pajk, Carniola N. v. 4, 1913, pp. 178—182; J.To-m i n š e k , f Prof. Milan Pajk, Plan. Vestn. 19, 1913, p. 146 s.
51	D. Lončar, O gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem, Izv. c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani 1901/02, Ljubljana 1902; isti, O domovini in naseljevanju južnih Slovanov, Sedmo izv. mestne višje realke v Idriji 1906/07, Idrija 1907.
5# Vinko Šarabon, Prebivalstvo Evrope v XIX. stoletju, DiSv 20, 1907; isti' Die Verschiebung der Bevölkerung in Europa im 19. Jahrhundert, Mitt. d. k. k. Geogr. Ges. Wien 60, 1917, pp. 53—64; isti, Težišče prebivalstva Evrope 1. 1910., Čas 17, 1922/23, pp. 42—49; isti, Prebivalstvo Rusije 1. 1851-1910, ibid. pp. 133—147.
temveč tudi ostalih evropskih in izvenevropskih držav. Poleg številnih kart je cela vrsta novih učnih knjig izvršila to informativno nalogo za šolo; širše kroge pa je poučil glede inozemstva predvsem Vinko Šarabon s svojo „Gospodarsko geografijo“ in s prvim slovenskim deželopisom Češkoslovaške republike1-’0 glede domovine pa poleg Karla Capudra (* 1879)61 in drugih zlasti Anton Melik (*1890) s svojo knjigo o Jugoslaviji, ki jo smemo šteti med najboljše koroarafične opise naše kraljevine.153 Sintetično je tudi delo lože Rusa (* 188$), ki je že 1920 sestavil prve statistične podatke o naši državi, v novejšem času pa podal pregled geološko-morfološke zgradbe slovenske zemlje."3 Naj še omenimo vzorni poljudnoznanstveni spis Pavla Kunaverja (* 1889) o kraških pojavih64.
Največje upe stavlja slovenska geografija na našo univerzo v Ljubljani. Že 1919/20 je Artur Gavazzi (*1861) z najskromnejšimi sredstvi ustvaril in opremil Geografski institut"5; številni mladi geografi - slušatelji pa so se z vnemo lotili proučavanja domače geografije. Kot prvi sad tega dela smemo smatrati ustanovitev Geografskega društva na univerzi (1922), ki se je v naslednjih letih lepo razvijalo, tako da je 1925 lahko mislilo na izdajo lastnega znanstvenega lista.
* *
*
Naš pregled je zelo nepopoln, zlasti v kolikor se tiče najstarejše in najnovejše dobe, vendar pa tudi iz njega lahko razberemo osnovne črte v razvoju slovenske geografije. Narodno še indiferentni predmarčni dobi sledi v 2. polovici 19. stoletja narodno usmerjeno sintetično delo naših geografov, ki ga z novim stoletjem izmenja proučavanje posameznih problemov; seveda poedinih dob ne moremo strogo ločiti drugo od druge. Vse tri stoje pod gospodujočim vplivom nemškega geografskega slovstva — uvodoma očrtani geografski položaj našega naroda zahodnoevropskim strujam ni dovoljeval dostopa. Medtem ko imajo Hrvati že primeroma zgodaj prevode francoskih in angleških del, pravtako Srbi,"" je pri nas v starejši dobi le Jesenko poučen tudi o nenemškem slovstvu. Le ta ali oni izobraženec sega po nemških prevodih ; tako priporoča n. pr. Levec že 1. 1869. Janku Kersniku, naj čifa znani dve knjigi Draperja in Buckleja"7 — o kakem neposrednem
60 Isfi, Gospodarska geografija, Ljubljana 1922; isfi, Češkoslovaška republika, Ljubljana 1922.
61 K. Capuder, Naša država, Maribor 1919.
12 A. M e 1 i k , Jugoslavija 1, Ljubljana 1921, 19241, 2, Ljubljana 1923.
63 j. Rus, Glavni sialisfički podaci o državi Srba, Hrvata in S!ov naca, Ljubljana 1920.
64 P. K u n a v e r, Kraški sve! in njegovi pojavi, Ljubljana 1922.
'5 A. Gavazzi, Geografijski institut sveučilišla u Ljubljani, Nasf. Vj sn k, Zagreb 1922, pp. 536—539.
Prim. H. PaAojHHli, Oahoc H3Meljy reorpat})nje h concne ncTopnorpa<J>nje, 36ophhk pa«0Ba, nocBefcen JORaHy U,BnjHliy, Beorpau 1924, pp. 475- 504.
•' I. P r i j a I e 1 j, Janko Kersnik, njega delo in doba 1, Ljubljana 1910, pp, 50, 127.
vplivu zahoda pa ni govora. Naloga bodočnosti je, da posvetimo tudi Slovenci zahodnoevropskemu strokovnemu slovstvu več pozornosti. Francoska Sola nikakor ne zaostaja za nemško, velikopotezna angleška nam pa bo širila obzorje. Naloga bodočnosti je tudi, da poslušamo glas prvega kongresa slovanskih geografov in etnografov v Pragi 1924, ki vabi sploh vse slovanske geografe k skupnemu sodelovanju; nikakor nam ni v čast, da ruske, češke, poljske in bulgarske strokovne literature skoraj ne poznamo 1
V	domovini sami pa čaka nebroj geografskih problemov rešitve ; ne mislimo tu le na Slovenijo, ampak na celo državo. Ali naj prepustimo tujcem reševanje teh problemov? Ali naj venomer požiramo očitke, da smo kulturno zaostali, da naša znanost nič ne pomenja?
Te naloge, ta vprašanja so nam lebdela pred očmi, ko smo ustanovili Geografsko društvo. Da pripomore k njih rešitvi, je cilj tudi Geografskega vestnika. Skušali ga bomo doseči ne le z večjimi in manjšimi članki iz vseh področij geografije in njej sorodnih ved, temveč tudi s poročili o strokovnem slovstvu doma in drugod, posebno pažnjo pa bomo posvetili slovanski literaturi. Napredki geografije v studijski sobi kakor na geografskih ekspedicijah bodo v Vestniku našli svoj odmev pravtako kakor geopolitične izpremembe, prinašali bomo poročila o za geografijo pomembnih osebnostih pravtako kakor o strokovnih kongresih. Obenem pa bo list glasilo Geografskega društva v Ljubliani.
Naj bi naše prizadevanje našlo v javnosti cele naše države mnogo blagohotnega razumevanja!
Resume. C’est la position geographique de la nal:on Slovene qui a, outre les causes politiques, empreint la marque individuelle au developpement de ses sciences. Aussi la geographie slovene marchait-elle son chemin ä peu pres sans contact avec les autres Yougoslaves, sous 1’ influence preponderate de la Iitterature scientifique allemande. La carte geographique de la Carniole, pu-bliee en 1744 par J. D. Florjančič, designe le commencement de la science geographique slovene, mais les travaux relatifs ne prirent une envergurr; plus large qu’ aux temps de l’eveil national du XIXe siecle. Dans les annees 1849 — 1850, ). Knoblehar (1819 — 1858) penetra, en missionaire, le long du Nil Blanc jusqu’ a 4° N. C’est ä lui et a ses compagnons que nous devons quantite de comptes rendus precieux sur la geographie du Soudan Oriental; on lui est surtout oblige d’ avoir effectue des mesurages meteorologiques et hydro-graphiques dans le domaine du Haut Nil. ). Klančnik vint, vers 1860, dans le territoire des Nyams - Nyams jusqu’ a 1’ Ouelle. En meme temps, A. Cižman (1821—1874) voyagait dans 1’ Amerique du Nord, en Asie et en Afrique et publia en anglais, en allemand et en italien, une serie de traites. Cepend^nt H. Freyer (1803 — 1866) edita, en 1846, une belle carte speciale de la Carniole en 16 planches, et Ch. Dežman (1821—1889) ecrivit plusieurs etudes sur des problemes geographiques de notre pays. A Vienne, V. Klun (1823 — 1875)
et B. Kocen (1821 — 1871) ne menquaient pas de deployer, eux aussi, une activite imposante; ce dernier fit paraitre, en 1860, le premier atlas geographique ä 1’ usage des ecoles autrichiennes, dont on se sert aujourd’ hui encore, tant en Autriche q e dans quelques pays slave;, dans des editions revues naturellement.
Cette epoque d' avant mars, comme on 1’ appelle, ne contribua cependant qu’ ä la s ience elrangere, le sentiment national n’ etant pas encore assez eveille: une geographie purement Slovene ne fut introduite que par le mouve-"■ent national de 1’ annee 1848. Des lors, on voyait le but de cette science dans la constatation des limites du territoire de la nation slovene et dans sa description sommaire. M. Peternel (1808 — 1884) fut le premier de donner un precis de la geographie de la Carniole, et P. Kozler (1824 — 1879) dessina la premiere carte embrassant 1’ ensemble du territore national slovene, ce qui lui valut de I« part des autorites autrichiennes 1’ incrimination de haute trahison. Dejä, la „Matica Slovenska“ ä Ljubljana, fondee en 1863 et tenant place d’ une Academie slovene, publia, dans les rnnees soixante du siecle passe, deux traductions des oeuvres tcheques sur la Carinthie et sur la Carniole et une oeuvre incomplete sur la Styrie. Faute de savants geographes et par la suite d’ une terminologie insuffisanie, rette science ne fit pas de progres q'i’ on desirait. Le merite	d’ avoir jete	les fondements	de la terminologie geographique slovene
pst du a	]. Jesenko	(1838 —	1908),	aut?ur de deux livres excellents: de la
„Geographie generale“ (1873) et de la „Geographie physique“ (1874). La science etait maintenant dejä tellement avancee que la „Matica“ put songer ä 1’ edition	d’ une description de	tout le	territoire slovene, le besoin de laquelle
se faisait	ressentir de	plus en	plus.	L’ intolerance autrichienne ne permettant
pas de traiter de la Slovenie comme d’ un complexe ä soi, on se decida ä repartir les materiaux par les diverses provinces; il va sans dire que cet arrangement ne fut pas avantageux a 1’ oeuvre totale, ä ne pas mentionner que la redaction en fut confiee ä differents auteurs. Celui qui obtint le plus de succes ce f it S. Rutar (1851—1903), geogranhe du Litoral slovene; ses publications restent d' une valeur scientifique importante. F. Orožen (1853 — 1912), geo-graphe de la Carniole, ne 1’ atteint pas tout ä fait, mais on lui fait un merite d’ avoir introduit dans 1’ enseignement de la geographie des methodes appro-priees ä cette discipline et d’ avoir pub'ie de nombreuses cartes murales. La collection de la „Matica“ n’ est pas encore achevee, meme pas ä 1’ heure actuelle, puisqu’ il y manque la partie concernant la Styrie meridionale. Grace aux efforts mentionnes nous obtinmes en 1921, une grande carte du territoire slovene, ä 1’ echelle 1:200 000 en 4 planches, non pas sans defauts, il est vrai, mais neanmoins de supreme imporlance, etant la premiere carte slovene de la Slovenie de si grandes proportions.
Par cette oeuvre semble etre terminee la seconde periode de la geographie slovene, qu’on pourrait appeler 1’ epoque de la preparation et des travaux syn-thetiques. Elle est suivie du temps moderne, c’est de 1’ epoque des travaux analytiques. F. Seidl (* 1856) ss donne a de tels problemes et c’est de lui
que nous nvons, entre autres, 3 oeuvres importantes: une climatologie de Ia Carnlole, une description des Alpes de Savinja et une phytogeographie des Alpes slovčnes. D’ autres s’ occupent de 1’ hydrographie et de la speleologie du Karst, ce qui est bien comprehensible dans un pays qui abonde en pheno-menes de ce genre. L’ anthropogeographie es* representee par des etudes demographiques de V. Šarabon (* 1880). Apres 1918, on remarque un interet toujours croissant pour le nouveau royaume SHS autant que pour le« etats voisins, notamment en fait de la geographie economique. Ce travail d’ information fut accompli par beaucoup de cartes et d’ oeuvres d’ A. Melik (* 1890), de V. Šarabon, de Ch. Capuder (* 1870) et de J. Rus (* 1888). En 1919, une universite fut inauguree ä Ljubljana, oü A. Gavazzi (*1861) crea, en peu de temps et avec des moyens mediocres, 1’ Institut Geographique continuant les traditions de notre geographie. Le fruit premier en est la revue presente. L’ auteur finit par desirer qu’ eile aide ä resoudre les problemes qui se posent h nos geographes et qu’ eile trouve un accueil bienveillant.
LAMBER1 EHRLICH:
GEOGRAFIJA IN ETNOLOGIJA.
]e-li mogoče govoriti o kakem razmerju geografije do etnologije? Na prvi hip bi se morda zdelo, da je geografija — če smem fako reči -„materialna“ veda, ker razpravlja o morfologiji zemeljske površine, o klima-tologiji, o naravnih pogojih za živa bitja, kakor n. pr. o razdelitvi celine in morja ifd., dočim je etnologija „duševna* veda, ker raziskuje predvsem kulturni razvoj človeštva.
Da se pa kljub temu lahko razpravlja o razmerju med obema vedama, sledi jasno iz tega, da so nekateri etnologi hoteli izvajati vse konkretne kulturne razlike med posameznimi narodi izključno iz geografskega okolja, brez ozira na element ustvarjajočega človeškega genija.
Očividno leži resnica na srednji poti; če se ne da ves kulturni razvoj obrazložiti iz geografskih prilik, se ne more tajiti, da so te bistveno vplivale na kulturni razvoj človeštva. Beseda „kultura“ sama naveže na geografsko bazo, kajti kultura, „colere“, prvotno pomeni obdelovanje in obvladanje zemlje.
Najprej nam geografija kot veda o prostorih osvetljuje kvantitativne pogoje za razvoj človeške kulture. Tako nam pogled na zemljevid kaže, da se je kultura lahko nepretrgoma širila več ali manj po kontinentalnih potih preko vseh delov sveta, ne da bi ji kjerkoli neprestopna zareza zastavila pot. Afrika, Azija in Evropa so itak v kontinentalni zvezi, vzhodno Indonezijsko otočje tvori most do Avstralije in Oceanije. In res so dognali etnologi Grabner,Schmidt, Rivers, da so šli ponovni kulturni vali preko Nove Gvineje v Avstralijo in da sta melanezijska in polinezijska kultura komponenti raznih seljeniških tokov, dospelih iz Indonezije. Azija in Amerika pa si
podajala roko v velikem severnem loku krog Tihega oceana ob Berinški cesti, in kljub vsem poizkusom amerikanisfov, da bi dokazali avtohtonski značaj ameriške kulture, se je baš v XX. stoletju etnologom posrečilo dokazati bistveno vez med severozahodno ameriško in severovzhodno azijsko (lesup-expedition) ter med meksikansko in vzhodnoazijsko kulturo (Röck, G r ä b n e r).
Pri preseljevanju kultur iz ene zemljine v drugo igrajo važno vlogo oni pasovi zemlje, ki tvorijo nekak most ali „vpadna vrata“ v drugo zemljino Na teh prehodnih točkah so se kulture neprestano preseljevale sem in tja in vsled tega so ti ozki prostori kakor pester etnološki mozaik, ki podaia kulturno sliko celega kontinenta v miniaturi. Klasični primeri za to so Nilski delta za Afriko, polotok Čukčev za Severno. Panamski istmus in Kolumbija za Južno Ameriko, polotok York za Avstralijo. Tako se nahajajo v Egiptu sledovi vseh afriških kultur: prakulfure. totemske, matriarhalne in nomadske ; obenem pa je Egipt torišče ene najvišjih protohisforičnih kultur, sfaroegiplske.
V	severnovzhodni Aziji se križajo totemska, matriarhalna, nomadska kultura severnih jelenov, lovska in ribiška kultura Eskimo-plemen in tudi ostanki prakulture. V Kolumbiji, ki tvori vrata v lužno Ameriko, imamo zastopane visoko „Čibča kulturo“, primarno totemsko in sekundarno poljedelsko kulturo, torej vse važnejše kulture južne Amerike Na Yorku, ki tvori prehodni most iz Nove Gvineje v Avstralijo, so zastopane glavne jezikovne skupine avstralskih zamorcev, pa tudi njihove glavne kulture, totemska, matriarhalna in starejša .bumerang"-kultura.
„Prostorni* element pa vpliva tudi še v drugem oziru na razvoj kulture. So namreč kulture, ki po svoji naravi zahtevajo velike prostore; tako seje n. pr. nomadska kulturarkrterja za živinorejo možnost svobodnega menjavanja pašnikov, pač mogla v elementarnih proporcijah razvijati v osrednji in severni Aziji in v severni, deloma tudi v vzhodni in južni Afriki, kjer se nahajajo prostorne stepi. Ravnotako zahteva velike prostore višja lovska kultura, ki je razvila lov do najvišje mere kot šport in kot tipično obliko svojega gospodarstva; klasičen vzgled za to je lovska kultura Atabaskov v severni Kanadi (lov na medveda, karibu itd.), in prerijskih Indijancev v centralnih prerijah Severne Amerike (lov na bivola). Razumljivo je. da se nomadi in lovci pri svojih preseljevanjih izogibajo geografskih oviri Tako so krenili hamifski nomadi na svojem pohodu iz severne Afrike v južno proti vzhodni obali, kjer so se naselili kot Bafuci v Ruandi, kot Bahima v Ugandi, kot Masaj pa vzhodno od Viktorijinega jezera Obšli so veliki tropični pragozd centralne Afrike ter prodirali ob vzhodni obali proti jugu, kjer so se naselili kot Hotentoti. Atabaski so prodirali iz severne Kanade proti jugu ter so prišli kot Apaši in Navaho na Rio Pecos v bližino Meksike, dočim so jim kordiljerska gorovja kot velepoteznim lovcem bila nesimpatična. V teh slučajih se kaže že drugi geografski element v kulturnem razvoju: morfologija zemeljske površine.
Vodovja, gorstva, puščave, močvirja in otoki deloma ovirajo prosti razvoj kultur, deloma so pa tudi zatekališča starih kulturnih zaostankov. Tako ločijo n. pr. visoke pregraje Himalaje in Tibetskega višavja na eni, Kavkaz na drugi strani indijske in prednjeazijske kulture od severnih nomadskih kultur. V obeh gorovjih pa so našli pribežališče ostanki starih predarijskih kultur. Tako štejemo samo na Kavkazu nad 20 raznih plemen, ki jih lahko delimo v južno, zahodno in vzhodno kavkaško skupino in zdi se, kot bi te tri skupine bile zastopnice glavnih primarnih kuluir, matriar-halno-poljedelske, totemistično-višjelovske in nomadske. Visoke ameriške Kordiljere so dale v Severni Ameriki varno zavetje svojevrstni visoki ribiški kulturi na severozahodu (Tlingit, Haida, Seliš) in v Kaliforniji celi vrsti prastarih kultur (Majdu, Hupa i. dr.), kojih gospodarstvo se omejuje na nabiranje sadežev, zelišč itd.
Puščava Sahara loči izrazito severnoafriško kulturo od srednjeafriške, tako da spada severna obal Afrike v področje sredozemske kulture, dočim se pojavlja južno od Sahare totemska in matriarhalna kultura. V pustinji Kalahari v južni Afriki so našli Bušmani s svojo staro afriško prakulturo zate-kališče, v neprodirnih pragozdovih srednje Afrike pa pigmejci.
Otoki igrajo kot kulturen faktor veliko vlogo v Oceaniji. Posamezna otočja kakor Santacruz, Nova Kaledonija in Fidži so ohranila originalne tipe totemske, Salomonski in Hebridski otoki pa mafriarhalne kulture. Še starejšo kulturo nahajamo na malih otokih Merlav, Malaita, Ruviana, San Cristoval. Stara prakultura plemena Aino je našla svoje zavetišče na Jesu in na Kurilih; Ognjena zemlja v južni Ameriki nam je prav vsled svoje osamljenosti ohranila tako tipično ribiško kulturo jaganov; v mrzli Patagoniji pa so se ohranili Tehuelči.
Toda vodovja in morfološka oblikovitost obali so večkrat tudi pozitivno prispevala k ustvaritvi svojevrstne kulture; tako si polinezijsko kulturo z zelo razvitim plovstvom prav lahko razlagamo z geografsko lego mnogo-brojnih širom oceana raztresenih otokov, ki so silili prebivalce k najvišjemu razvoju morske plovbe.
Vegetacijski pogoji in klimatske prilike so nadaljen silno važen činitelj pri tvorbi raznih kulturnih tipov. Egipt, Mezopotamija, Indija in Kitajska so vsled rednih poplav Nila, Tigrisa in Evfrata, Ganga in jangtse-kianga bile rodovitne zemlje in postale zibelka visoko razvitih poljedelskih kultur z velikimi mestnimi naselbinami.
V	centralni Afriki se širijo v rodovitnem porečju Konga prostrani gozdovi, v južni Ameriki pa planjave ob Orinoku in Amazonasu. ki so postala tori?če tipične poljedelske matriarhalne kulture s kultom narave, zlasti vegetacije. V Afriki je igrala v tej kulturi banana, v Ameriki pa manjok glavno vlogo. Tudi v ergologiji se pojavlja vpliv poljedelske kulture. Mesto
živalskih kož ali usnja, ki igrala pri živinorejskih nomadih važno vlogo, uporablja (a kultura za obleko, orodja in orožja rasflinske izdelke, n. pr. lubje, vlaknate rastline, bambus in rotang.
Kot najizrazitejši primer vpliva klimatskih prilik na izoblikovanje kulture navajamo arktične narode. Od Laplanda do Groenlanda se kaže v obleki, prehrani itd. ista tipična kultura. Klimatske prilike so dale nekaterim arktičnim narodom (Korjakom. Eskimom in drugim) povod, da so si ustvarili zanimiv tip podzemske hiše z daljšim podzemskim hodnikom.
Neugodne klimatske in vegetacijske prilike okrnjujejo višjo kulturo. Tako so prišli poljedelski in živinorejski ']akuti od Bajkalskega jezera v severne pokrajine ob Leni in Kolimi; opustiti so morali živinorejo (konja in govedo) in poljedelstvo ter se poprijeti jelenoreje.
Poljedelska in tipično lovska plemena, ki so se vselila v Avstralijo, so zašla v gospodarskem oziru na stopnjo primitivne staroavstralske kulture priprostega nabiranja sadežev, ker avstralsko flo ne dovoljuje višjih gospodarskih stopenj.
V	gigantski meri so vplivale na kulturo prazgodovinske poledenitve. Med poslednjima poledenifvama je bila zahodna Evropa naseljena, a ko je večni led pokril vse alpske dežele, Pireneje in druga evropska gorstva, se je moralo neandertalsko pleme ali umakniti nrofi jugu ali pa je poginilo. Ko so ledniki končno izginili, je nastopilo v Evropi novo, Cromagnonsko pleme.
Dasi torej pripisujemo geografskim faktorjem važen vplivna človeško kulturo, se vendar ne moremo strinjati z Bas ti a n o m. ki razlaga vse njene faze iz dveh činjenic, namreč iz identične psihične naravnave človeka (Elemenfar-gedanke), iz katere bi se dali razložiti vsi analogni pojavi kulture, in iz geografskega okolja, ki naj je ustvarilo vse konkretne razlike narodnih kultur (Völkergedanke). Nekaj vzgledov naj to pojasni. Omenili smo, da je arktična kultura ista od Laplanda do Groenlanda; vendar to ne velja za vse panoge kulture. Dočim se pečajo arktični narodi v Aziji z jelenorejo, se v Ameriki niti Eskimi niti Atabaski niso lotili naloge, da bi udomačili severnega jelena ali ga vsaj prevzeli od Čukčev in Korjakov, čeprav so bili z njimi v stalnih stikih in je Alaska, kakor kažejo dosedanji poizkusi, prav primerna za to gospodarstvo.
Cromagnonsko pleme je ustvarilo v solutrejski in magdalenski dobi krasne risbarske in reliefne umotvore po paleolitskih duplinah, a v naslednji dobi ta umetnost izgine.
Feničani, Kartažani in Grki so ustvarili v Sredozemskem morju zelo živahno plovbo ob afriški, maloazijski, grški, italski obali. Na iste obale pridejo pozneje Arabci, zlasti pa nomadski Turki: plovba in pomorska trgovina zamre. V starem svetu se razvije najvišja kultura ob Nilu, Tigrisu, Gangu, jangtse-kiangu. V Ameriki se visoka kultura pojavlja za Kordiljerami
v Peruju in Meksiku, dočim zaostaja ob Mississippiju in Amazonasu kuK fura v primitivnih matriarhalnih oblikah: nov činifelj prihaja do veljave, narodni genij posamnih ras. Ta je pa že izven okvira skupne človeške psihične naravnave in geografskega okolja.
Resume. L’ article present esquisse les relations entre la geogrephie et 1’ ethnologie. Bien que chaque progres de la civilisation ne puisse pas etre explique seulement par la position geographique, comrae le voulaient quelques ethnologues anciens (Bastian), toujou^s est - il vrai que 1’element geographique joue un role considerable dans 1’ histoire de la civilisation humaine. Sur differents exemples, I' auteur examine les influences exercees par le terrain sur le developpement de la civilisation humaine, entre autres !a repartition de la terre et de la mer et releve brievement 1’ importance des grands „ponts terrestres“ entre les divers continents. L’ element constitue par le terrain est ä prendre en consideration p^rce que certaines civilisations exigent, ä cause de leur naturel, des territoires etendus (celles des nomades en Asie et en Afrique ou celles des chasseurs dans 1’ Amerique du Nord). Lors de leur migrations, les nomades et les chasseurs evitent les grands obstacles geographiques, p. ex. les forets vierges et les hautes montngnes. Ici se fait apercevoir un autre element constitutif geographique du developpement de la civilisation, la morphologic de la surface terrestre: eaux, montagnes, deserts, mnrais et lies empechent le developpement libre de la civilisation. Aussi le haut plateau de 1’ Asie Centrale divise-t-il les hautes civilisations du Sud de celles des peuples nomades du Nord. D’ autre part, des civilisations d’ ancienne date ont trouve leur refuge dans des hautes montagnes (p. ex. les Cordilleres), dans des landes (Kalahari), dans des forets viergps (dans 1’ Afrique Centrale), dans des lies (surtout en Oceanie), oil elles se sont conservees jusqu’ h nos jours. Des eaux et des hautes montagnes peuvent meme causer des civilisations tout ä fait pprticulieres (la navigation en Polynesie). II est, en outre, a faire ressortir, en ce qui est de la formation des types de civilisation, les conditions du climat et de la vegetation. Diverses civilisations anciennes n’ ont pu se developper que grace a des inon-dations regulieres des fleuves comme ce sont le Nil, le Tigre et 1’ Euphrete, le Gange et le Yangtse-Kiang; les forets de 1’ Afrique et de 1’ Amerique me-ridionale ont donne naissance ä des civilisations d’ agriculture et de matriarcat avec le culte de la vegetation. Un autre exemple de ce genre est fourni par les peuples arctiques: de la Laponie jusqu’ au Groenland on rencontre la meme civilisation. Dans des vastes proportions, la civilisation a ete influencee par 1’ epoque g'aciale, dont la source est a chercher, on le _ sait, dans les changements du climat.
JOŽE RUS : MORFOGENETSKE SKICE IZ NOTRANJSKIH STRANI 29 JOŽE RUS:
MORFOGENETSKE SKICE IZ NOTRANJSKIH STRANI. I.
NOTRANJSKI RAVNIK.
Notranjska polja: Loško, Cerkniško, Rakovsko-unško, Planinsko in Logaško, ki se v stopnjah spuščajo proti ljubljanskemu Barju, so del klasičnih tal kraškega raziskavanja. S problemom njihovega postanka se bavi ]. Cvijič1 že pred 32 leti, ko poudarja na podlagi raziskavanj predhodnikov - geologov njihove tektonske predispozicije. Mnoga vprašanja postopnih sprememb v erozijskem ciklu teh tal pa so ostala več ali manj prihranjena novejšemu času. In zopet nam ]. Cvijič v svoji razpravi „Hydrographie souterraine et Evolution morphologique du karst“2 ter v študijah o abrazivnih in fluvialnih „površčh“3 po manj uspelih poizkusih drugih raziskovalcev z novih vidikov obravnava ta kompleks vprašanj. Slično je začrtal F. Kossmat4 v svoji tehtni razpravi „Die morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegebiet“ jasne smeri bodočemu raziskavanju zlasti Notranjskega Krasa.
S teh vidikov se hočemo v naslednjih skicah približati predvsem rešitvi toliko občudovanega pojava cerkniških ojezeritev.
Glavni, temeljni obrisi v topografiji Notranjskega so bili zasnovani v prvih časih njegove stalne kontinentalnosti, to je po umiku srednjeeocenske Adrije5. Ob tedanjem gorotvornem gibanju in premikanju je med drugim nastala tudi velika idrijska prelomna črta. Ta prihaja kot jasna tektonska brazda od Tolmina preko Idrije v ozemlje notranjskih polj in je dala predispozicije postanku vejatega preddiluvialnega rečišča. Vodovje z njenih kril na notranjski strani je odvajala preddiluvialna Ljubljanica. Tej je od nasprotne, idrijske strani dotekala preddiluvialna Hotenjkal Obe reki pa sta se združevali na prostoru, ki je vanj danes vdelano Planinsko polje, in se skupno odtekali po tleh zahodnega kraka borovniške antiklinale ter preko današnjega Barja v nastajajočo Kranjsko kotlino7. Prvotno površje je bilo
1 J. U,BiijHfc, Kapci-. reorpa(J)CKa MOHorpacjwja, Beorpaa 1895, p. 145 ss.
2 Posebni odtis iz Recueil des Travaux de l’lnsütul de Gčographie alpine, Grenoble 1918.
3 r./iacHHK Teorp. RpywTBa y Beorpafty 1921, 1923; ]. R u s, Slovenska zemlja. Splošna knjižnica II, Ljubljana 1924, p. 14 s.
4 Zlschfl d. Ges. f. Erdk. Berlin 1916; ]. R u s, 1. c. p. 33 s.
6 ). R u s, 1. c. p. 6.
•	Imenujemo jo iako po mogočnem obrhu, ki prihaja danes obdobno Iz severno-zahodnega kola Planinskega polja.
7 J. R u s, 1. c., p. 9 s.
namreč pokrito s precej debelimi nepropustnimi plastmi eocenskega fliša; zato so tudi mogli na tem danes pristno kraškem svetu nastati tako veliki rečni sostavi.
Dolgotrajno gradbeno premikanje, ki sta vsled njega trpela zlasti slovenski del panonskega oboda in srbski Žerdap, je imelo za posledico, da je gladina panonskega morja ozir. jezera menjala svoj položaj nasproti kopnemu pretežno v negativnem smislu. Visoko ležeča erozivna baza se je torej spuščala, a reke so si v prvotno površje čedalje bolj poglabljale navzadno svoje doline ter razorale in razčlenile kraško kopno do njegovih sedanjih oblik.
Toda erozivna dinamika je na površju naenkrat oslabela. Obalna črta je zdaj za dalj časa obstala na eni izohipsi. Vsled tega je bil tudi rekam njihov padec zmanjšan. Stvarjale so vijuge, menjavale svoj tok, izpodre-zavale dolinske strani na levi in desni in s tem širile dolinske prereze. Dolgotrajna bočna rečna erozivnost je ustvarila dolge pasove širokih, plitvih, skoraj izravnanih oblik, ki jih bomo po razširjenem krajevnem imenu krstili z apelativom „ravnik“ (površ, pčnčplaine, Fastebene).
Priložena skica nam kaže ravnik, ki leži v podolju prvotne, preddilu-vialne Ljubljanice. Predstavlja nam več ali manj široko ulico nižjega ozemlja, ki je vložena med dve vrsti visokih gorskih plas, med notranjsko vrsto na eni, a srednjekranjsko na drugi strani. Od svojega spodnjega konca, ki se nahaja nad obodom Barja pri Vrhniki, sega ravnik proti SSW, dokler ne doseže idrijske prelomnice. Potem sledi tej tektonski črti v južnovzhodno smer tja do iznad Prezida, vsega skupaj na znatno daljavo 50 km. (Dalje proti NW se je ob isti črti in v podolju preddiluvialne Hotenjske izobrazil Idrijsko-hotenjski ravnik).
Dnišče ravniške ulice je lahko navzven nagnjeno. Njegova ravnotnost je od geološke zgradnje in tektonike neodvisna, ker gre preko hribinskih skladov razne starosti, seče hribinske gube in se tudi ne ozira na razsedne in prelomne črte, ki so vse starejše od ravnika. Vendar se sredi širokih izravnjenosti in plitvih zemeljskih oblik ponekod dvigajo tudi vzpetine (ba-binopoljski Kozljak, rakovski Stražnik, planinski Stari grad, logaško Gradišče in vrhniški Razkovec), katerih znatne absolutne in relativne višine se nam razodevajo kot preostale priče starega, predravniškega površja. Višavski okvir na levi in desni pa se dviga v pregibih, ki so redko ostri in strmi; večinoma so toliko zabrisani, da jih more zaslediti le pazljivo oko.
Omejena širina, znatna dolžina ter stalna nagnjenost ravnika so pač jasni razlogi za to, da ga smatramo deloma za dno doline preddiluvialne Ljubljanice iz časov njene bočne erozivnosti, deloma pa za znižane strani te doline, ki jih je še dosegla intenzivnost sočasne denudacije.8
Obršnji začetek Notranjskega ravnika se nahaja že na hrvatskih tleh. Na severni strani 850— 1000 m visokega razvodja — cesta Prezid-Čabar
8 J. 1J b h j h h, <t>;iyBHjajiHe noBpiun, T^acHHK TeorpaqjcKor ßpyuiTBa 9, 1923, p. 11.
čez Kozji vrh dosega 903 m absol. višine — je v gornjelriadne dolomite pri Prezidu zajedeno siaro pahljačasto povirje. Od treh dolinskih zagat imata dve še danes svoja vodotoka v ponikvaricah Trbuhovici in Mlaki11,
Skica Notranjskega ravnika, izdelka preddiluuialne Ljubljanice.
(Merilo 1: 400.000).
*8U
1010
*751
—-—1)10"
550'-
(Iz ,Splošne knjižnice“ II, Ljubljana 1924).
■•'1119
ki sta se v staro ravniško površje poglobili komaj za 15-20 m. Od tu je preko travne ravni Babinega polja do roba Loškega polja stara topografija ravnikova na dolomitskih tleh še prav dobro ohranjena.10
Drugi večji kos starega ravnika leži vzhodno od Logaškega polja na razsežnem prostoru od Planinskega polja do iznad obrhov današnje Ljub ljanice. ]e pa silno izprevrtan — ]. Cvijič11 je naštel na njem po 40 — 50
“ Dr. H i r c, jugozapadna visočina hrvalska, Rad jug. Akad XCVJH, p. 222.
10 N. Krebs, Fragmente einer Landeskunde des Innerkrainer Karsfes, 36opHHK paAOBa, nocBeheH JcmaHy U,BHjHhy, Beorpa« 1924, p. 61.
11 KapcT, p. 226.
vrtač na 1 km2, — ker se nahaja na skrasovalnih tleh apnenca. Vrhu tega je tudi prekrit z gostim gozdom. Vendar kolikor težje ga je prepoznati in razbrati, toliko bolj jasno nam ga označuje njegovo lastno ime „Ravnik“.11
Prostore nekdanjega ravnika od Babinega polja do blizu Logatca zavzemajo danes po velikem delu zgoraj našteta kraška polja in uvale. Imamo pa vmes med temi še preostale gorske prevore, križnogorski, ra-kovski in planinski, katerih absolutne višine nam v posameznih delih kažejo jasno še danes smeri, kam se je nekdaj tod po ravniku odtekala voda.
Na mnogih mestih tvorijo notranji okvir poljskega bas-reljefa tudi visoke skalne police in zaravni. Tudi te lahko smatramo za erozivne preostanke nekdanjega neprekinjenega ravniškega dnišča.
Sočasne s postankom ravnika so še dolinske zajede, ki gredo vejasto v ravnikove gorske okvirje. Opažamo jih ne le v vodoravnih obrisih skalnih polic nad polji (n. pr. nad cerkniškim dnom), temveč ob ravniku sploh. ]e pa dvoje vrst teh zajed. Ene, alpske, so nastale na tleh manj skrasovalnih dolomitov ter se dvigajo v konstantnem strmcu v sosednje višavje (na pr. vzhodno od logaškega Ravnika.13 Druge, kraške zajede imajo obliko dolinskih zagat, kar dokazuje, da je že ravniška Ljubljanica prejemala dotoke tudi iz močnih kraških obrhov. Obe vrsti sta že davno izgubili svoje hidrografske funkcije, vendar pa znatno olajšujeta transverzalne prometne zveze.
Erozivna baza je morala biti tedaj dolgo časa stalna, nepremična. O tem nam priča dejstvo, da sega široko ravniško dnišče daleč v notranjost, prav do razvodja nad Frezidom. Na katero obalo panonskega jezera se nadovezuje postanek ravnika, na to zanimivo vprašanje pa nam soglasno odgovarjata ]. Cvijič in F. Kossmat neodvisno eden od drugega. Oba namreč stavljata dobo erozivnega mirovanja v čas velikih ponlijskih jezer ob prehodu od miocena v pliocen. A ker je pontijsko jezero v Panonski kotlini imelo več faz razno visokega stanja, nam bodo šele natančna raziskavanja v Zasavju in Kranjski kotlini vedela povedati, katera pribrežna jezerska zaravan je po svojem postanku sočasna z notranjskim rečnim ravnikom.
Resume. L’auteur, dans cet article, esquisse 1’origine et la forme de la peneplaine fluviatile, placee dans la vallee de la Ljubljanica primitive, cest h dire prediluviale, dans te territoire karstique de la Carniole interieure.
1J N. K r e b 3, 1. c. p. 68 s.
11	K o s s m a (, I. c. p. 649.
Povprečne najmanjše mesečne vsote padavin na BALKANSKEM POLOTOKU.
Itrrito 7:71.000.000
'00 /(m
Povprečne največje mesečne vsote padavin na BALKANSKEM POLOTOKU.
Merilo /:7Z.000.000
1|5° vz/i. oc/ 6freejrwi.cA.ct,
115° rz/i. orf (free/i ivicAec	Z]	0	°
Jlx's-.-^. ’jravcxjjc-
ARTUR GAVAZZI:
GEOGRAFSKI RAZPORED NAJVEČJE IN NAJMANJŠE POVPREČNE MESEČNE MNOŽINE PADAVIN NA BALKANSKEM POLOTOKU.
I. del.
(Z dvema karticama, gl. prilogo 1.).
Brez dvoma so po našem današnjem pojmovanju hidrometeori naj-neslalnejši klimatski element, zlasti njihova mesečna množina. Radi tega vladajo na zemeljskem površju „nepravilne“ hidrografske prilike, s tem pa trpe škodo tudi hidrotehnične naprave. Mislim namreč na množino padavin, ki pade tekom enega meseca, ter na njih razpored tekom leta. Ti od-nošaji so na Balkanskem polotoku zelo komplicirani, ker posegajo v njegovo sosedstvo izrastki islandskega, (severnega oziroma južnega) azijskega in agorskega akcijskega centra, seveda z ozirom na letno dobo različno. Poleg tega se po samem polotoku in po sosednjih morjih razvijajo sekundarna akcijska središča, ki znatno vplivajo na množino in letni razpored padavin. Ti atmosferski pojavi se ne ponavljajo vsako leto ob istem času in z enako silo nad istim krajem. Zato pa nista niti razpored, niti množina padavin tekom leta vedno enaka.
Enega teh problemov se hočem tu dotakniti, namreč določiti oni mesec, ki ima povprečno največ, in oni, ki ima povprečno najmanj padavin. Na Balkanskem polotoku se namreč stika dvoje klimatskih tipov: marittmni in kontinentalni, ki ga označujejo v prvem slučaju zimske, v drugem pa poletne padavine. Z ozirom na bolj ali manj jaki vpliv glavnih, pa tudi sekundarnih akcijskih središč, se meja teh dveh tipov pomika sem in tja: ekstremne mesečne množine padavin se pomikajo iz enega meseca v drugi. Naj navedem dva primera 1 V Ljubljani izkazuje v času od 1. 1865.-1914., torej tekom 50 let, oktober največ padavin samo 15 krat, t. j. 30%. dočim odpade 70% na ostale mesece (le januar in marec nista imela v tem času največ padavin). V Trstu je imel tekom 60 let (1841 — 1900) oktober največ padavin 26 krat, t. j. 43%. medtem ko odpade na ostale mesece 57%. Ravno radi teh — sit verbo venia — „nestalnih* atmosferskih pojavov je potreben dolg niz opazovanj, da moremo določiti povprečno stanje, ki vlada na polotoku. Pri tem naj omenim, da se na Balkanskem polotoku s padanjem kulture od NW-SE vse bolj redči tudi število meteoroloških postaj; obenem se v tej smeri krči tudi opazovalna doba in postajajo rezultati raziskavanj vse manj zanesljivi.
Slovenija, Primorje, Hrvalska in Dalmacija imajo mnogo posfaj z dolgim nizom opazovanj. Srbija pa je bila v neugodnih razmerah ter je imela zalo malo postaj, ki so dalj časa redno delovale. Ker so opazovanja tiskana le za malo let, sem se mogel poslužiti le podatkov, ki jih je publiciral V. Conrad.1 Vpošteval sem postaje, ki imajo daljšo dobo opazovanj: Bukovo (16 let), Kragujevac (14 let), Niš (17 let), Užice (14 let) in Vranje (15 let). Te postaje je C. menda po Beogradu reduciral na 20 letno dobo od 1891 — 1910.
V	Bosni in Hercegovini so začele delovati postaje po okupaciji in sicer najprej v nekaterih važnejših krajih, kot v Sarajevu, Mostaru, Banji Luki, Tuzli itd. L. 1892. pa je pričelo funkcijonirati veliko število novih ombrometerskih postaj, tako da so te imele do 1. 1912., za katero je tiskan zadnji „Godišnjak“, 20letno opazovalno dobo. Vse te bosansko-hercego-vinske postaje sem sam na novo predelal, ker je izračunala ]. M os c h el es2 le 10 letni povpreček, ki mi seveda ni zadoščal.
Bulgarska je začela po svojem osvobojenju ustanavljati meteorološke postaje (Sofija, Gabrovo, Pleven itd.), a šele 1. 1899. se je število ombrometerskih dvignilo na približno 60, pozneje pa še bolj. F. Tr z e b i t z k y:i je v svoji razpravi uporabil vse postaje brez ozira, ali se je opazovalo 5 ali 25 let. Radi te nekritičnosti nisem mogel od njega ničesar prevzeti in sem vse potrebno bulgarsko gradivo sam predelal. Tudi sem predelal sam materijal za vse slovenske in za dalmatinske postaje Zadar, Split, Hvar in Pelagruž.
Nekaj zbranega materijala sem našel v Ha n novi klimatologiji, III. zv. in sicer za postaje Videm (Udine), Trst, Pula, Dubrovnik, Crkvice, Cetinje, Duresi (Drač), Vlone (Valona), Sulino, Bucuresti in Carigrad. Za postaje v Hrvatski sem našel podatke v še ne izišli razpravi St j. Škreba „Oborine u Hrvatskoj i Slavoniji*, kjer so zbrani z vzorno kritičnostjo. Iz razprave E. Kuhlbrodta „Klimafogie und Meteorologie von Mazedonien“ (Hamburg 1920) sem prevzel vrednosti za Bitolj in Solun (bulgarska postaja), pri Skopju pa sem se oziral le na maksimum, ker K. povsem upravičeno trdi, da zimski meseci, pa tudi november in zlasti marec (20 mm) izkazujejo zelo malo padavin; gotovo opazovanja tu niso zanesljiva. — Za helenske postaje sem prevzel podatke iz disertacije O. Schellenberga „Studien zur Klimatologie Griechenlands“ (Leipzig 1908). Čeprav je opazovalna doba 10 let (1894 — 1903) kratka, vendar povsem zadošča, ker ue že v njej jasno odražata oba ekstrema.
1	V. Conrad, Beiträge zu einer Klimalographie von Serbien, S. A. Silzb. d. k. Ak. d. Wiss., Malh.-nal. Kl., Abi. II. a, Wien 1916, p. 1377. — Avlor je bil med vojno v Beogradu, kjer je pregledal arhiv Meleor. observalorija, da dobi potrebne podatke.
')• Moscheies, Das Klima von Bosnien u. d. Herzegovina. »Zur Kunde der Balkanhalbinsel" 1., H. 20, Sarajevo 1918.
3	F. Trzebilzky, Studien über die Niederschlagsverhältnisse auf der siidosl-europäischen Halbinsel. „Zur Kunde d. Balkanhalbinsel" I., H. 14, Sarajevo 1911.
V	svrho lažje vzporedifvc podalkov sem vse prefvoril v odsfolke letne vsote.
Na vsem Balkanskem polotoku je malo postaj, ki imajo daljšo dobo zanesljivih opazovanj; te so Ljubljana, Zagreb, Celje (prekinjeno), Videm (Udine), Trst, Pula, Rijeka, Hvar in Carigrad. Pri njih se jasno odražajo meseci, ki izkazujejo ekstreme. To dejstvo je opaziti tudi pri mnogih sekundarnih postajah, ki imajo kratko opazovalno dobo, a so daleč od one mejne črte, ki loči dvoje različnih ekstremnih pasov. Zato jih ni treba reducirati na daljšo periodo. Redukcija onih sekundarnih postaj pa, ki so blizu meje dveh pasov, je prav nezanesljiv račun, ki vodi lahko do popolnoma napačnih zaključkov. Lahko se dogodi, da ima postaja v krajšem razdobju maksimum v enem, v daljšem pa v drugem mesecu. Za primer naj navedem Hvarl V času od 1. 1891. - 1915., torej v 25 letih, izkazuje maksimum december (13-6%)i doba od 1. 1866. - 1915. (50 let) pa november (13-5%), dočim odpade na december le 13% povprečnih letnih padavin. Že to dejstvo me je napotilo, da bolje pregledam celo to razdobje.
Kakor znano, obstoja 36letna perioda, ki jo je dognal E. Brückner, To je ciklus, ki se v njem ponavljajo maksima in minima padavin. l.Hann* ga je v toliko popravil, da suhi del te periode ne znaša 17V2. ampak 21 let, vlažni pa 15 let.
Beležke o padavinah imam razporejene po kvinkvenijih. Zalo sem razdelil na Hvaru periodo v 35 let namesto 36. Razlika med obema vrstama period bo le neznatna, zlasti ker prihajajo v poštev le povprečne vrednosti. Na podlagi 50 letnih opazovanj sem za oktober, november in december kombiniral te kvinkvenije v 35 letne periode| ierj sem dobil sledeče rezultate (v mm):
Hvar	oktober	november	december
1866 -1900 		. . . . 99	119	105
1871 -1905 		... 102	115	102
1876 -1910 		... 105	108	107
1881 — 1915		... 107	103	108
povprečna vrednost za 50 let znaša . .	. . . . 103	108	104
lz tega je razvidno, da prehaja maksimum vedno izraziteje v december, čim kasnejša je 35 letna perioda, t. j. čim bolj se bliža letu 1915.
V	zvezi s tem pa je dejstvo, da v teh 50 letih na Hvaru novemberska povprečna vrednost postaja v kasnejši dobi 35 letne periode vedno manjša, tako da jo prekaša oktoberska perioda od 1.1881.— 1895., dočim postaja decemberska po periodi 1871 — 1905 vedno večja. Ker so podatki za Hvar pred 1.1866. nepopolni, ne morem priti na jasno glede dolgosti tega cikla, to je v kateri 35 letni periodi nahajamo največji novemberski oziroma najmanjši decemberski povpreček. In še to: ali je maksimalni povpreček v
*	|. Ha n n, Die Schwankungen der Niederschlagsmenge in größeren Zeiträumen,
S. A. Silzb. d. K. Ak. d. W.; Malh. — nal. Kl. Bd. 111, Wien 1902, p. 61.
decembru s 108 mm dosegel res svojo kulminacijo fer se zmanjšal v 35 letni periodi 1886 — 1920, ali pa je še ni dosegel in je še vedno naraščal? To velja tudi za november: ali je minimalni povpreček 103 mm še nazadoval, ali pa je nastal preokret navzgor? Ob drugi priliki se bom na temelju še daljše opazovalne dobe, čeprav morda na podlagi podatkov kake tuje meteorološke postaje, bavil še s tem vprašanjem. Dejansko pa ni vseeno, katero 35 letno (pravzaprav 36 letno) periodo vzamemo za podlago pri reduciranju onih postaj, ki so na meji dveh pasov, n. pr. oktobra-novembra ali novembra-decembra. Nedvomno je rezultat daljših period zanesljivejši. Tri postaje: Split, Pelagruž in Metkovič se nahajajo na meji oktobra in novembra. Da pa bo mejna črta na karti zanesljivejša, sem jih reduciral na 50 letno periodo Hvara in to na sledeči način.
Vzporejal sem odstotne vrednosti Hvara za splitsko, oziroma pela-gruško in metkoviško periodo z njegovimi odstotnimi vrednostmi za 50 let ter sem razlike prištel oziroma odštel od odstotnih vrednosti omenjenih postaj. Tu primere le za nekaj mesečevi
		oktober	november	december
Hvar 50 let . . . .			 129	13-5	13-07«
Hvar 20 let 1896 -	1915		130	12-0	12-8%
razlika				—o-i	+1-5	+0-2 %
Split 20 let 1896 -	1915			 12'4	11-5	10-9°/„
Split 50 let ... .			12-3	13 0	11-1%
V Splitu bi torej v 50 letni periodi november izkazoval maksimum. Ta pa izkazuje maksimum v Pelagružu ne le v času 1895-1910, temveč tudi v reducirani periodi. A Metkovič ima v obeh slučajih maksimum v oktobru. Ali pa vse to tudi odgovarja dejanskemu stanju?
Pogled na priložene kartice Balkanskega polotoka (priloga 1.) nas takoj pouči, da izkažeta po dva nezaporedna meseca povprečne največje in po dva prav tako različna meseca povprečne najmanjše mesečne vsote.
V	eno skupino spadata maksimum v juniju (in juliju) ter minimum v lebruarju, v drugo pa maksimum v oktobru-novembru-decembru ter minimum v juliju.
A.	Mejna linija, ki loči junijski maksimum od oktoberskega, poteka približno od Kaple na Dravi proti SE na Zagreb, mimo Ključa, severno od Sarajeva, južno od Pljevelj, dočim njena nadaljna smer ni povsem gotova. V Srbiji pogrešajo namreč postaje Vranje, Skopje in Bitolj opazovanja skozi dolgo vrsto let. Vranje ima za julij in oktober skoro iste vrednosti (76 odnosno 77 mm), dočim ima Bitolj svoj izraziti maksimum v oktobru. Ker ima Skopje le 9 let opazovanj in še ta niso povsem zanesljiva (zlasti za minimum), njegovega maksima ne moremo točno določiti. Po nereduciranih podatkih pada v maj-junij (58 odnosno 57 mm), vendar pa zaostaja za njim oktoberska vrednost (57 mm) le prav malo. Z ozirom na vse to poteka mejna črta skozi Vranje in nedaleč od Skopja — pripo-
minjam pa, da sem lo posfajo zaenkrat priključil junijskemu pasu. Radi tega sem na kartici ukrivil mejno črto, mesto da sem jo nadaljeval naravnost na Rodope. Od tu gre črta na vzhod do obale Črnega morja južno od Burgaza. Vse postaje torej, ki se nahajajo severno od te črte, imajo maksimum v juniju (juliju), vse južno ležeče pa v oktobru, novembru ali decembru.
B.	Linija, ki loči poletni minimum od februarskega, poteka nekako severno od Pule, obkroža Reški zaliv na višjih vzpetinah, gre nato preko Kapele, Plješevice in Cvrljivice čez sredino Bosne in Novega Pazarja, preko Proletja na Šar-planino (?) in Jakupico (?), končno po bulgarsko - helenski meji ter doseže Črno morje med Burgazom in Varno. Ta črta se, izvzemši na skrajnem severozahodnem delu, prav dobro zlaga s črto, ki loči poletni maksimum od jesenskega.
Linije, ki označujejo meje mesečnih največjih, odnosno najmanjših povprečnih vsot padavin (v %), menjajo tekom let svojo lego: one se pomikajo na desno ali levo vsaksebi in to ponekod bolj, drugod manj. Če bi začrtali na karti ekstremne lege teh mejnih linij, bi opazili, da leže med njimi ožji ali širši pasovi. Radi tega se nahajajo — kot že omenjeno — v območju takega pasa tudi postaje, ki imajo v enem letu maksimum v tem, v drugem pa v drugem mesecu. Take postaje zahtevajo za končno stalno uvrstitev v ta ali oni pas dolgoleten niz opazovanj.
Pomikanje mejnih linij odvisi seveda od neenakega zračnega tlaka v mesecih in letih, temu primerno pa tudi od smeri vetrov. Prav vetrovi so oni faktor, ki pač z ozirom na svoje izhodišče in smer prinaša padavine oziroma sušo.
V	drugem delu razprave bom razložil te faktorje, ki vplivajo na raz-poredbo ekstremnih mesečnih vsot.
Pripomba k razpredelnicam. Ker nisem razpolagal z izvirnimi podatki za srbske postaje (niso namreč izšli v tisku), sem jih moral povzeti po Conradovi razpravi: poleg njegovih reduciranih vrednosti (ki so označene z *), sem navedel za 10 oziroma 15 let tudi nereducirane podatke, ki jih je C. objavil v obliki dveh oziroma treh kvinkvenijev. Enako sem postopal s tremi dalmatinskimi postajami Splitom, Metkovičem in Pelagružom: podal sem vrednosti po dejansko merjenih in poleg tega one po reduciranih podatkih.
Od velike množine podatkov, ki sem jih porabil za določitev mejnih črt, objavljam za kontrolo gradivo 102 postaj. Razdelil sem ga v 2 skupini: a) V prvo skupino sem uvrstil vse postaje, ki se nahajajo v primorju Balkanskega polotoka od Vidma (Udine) do Suline, in pa postaje na njegovi kontinentalni osnovnici in v njenem sosedstvu.
b) V drugo skupino sem uvrstil ostale kopnene postaje, pričenši od NW proti SW z ene in druge strani mejne črte maksimalnih mesečnih vrednosti; nato sem navedel srbske in ostale kopnene bulgarske postaje.
Postaja	abs. viš. v m	štev. let	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX	X	XI	XII	mm
Videm ....	110	78	5-4	4-7	&2	8-1	9*4	10-7	9-4	8-4	104	11-5	8-9	6-9	154?
Trsi		30	60	56	5-2	6-5	7-3	8'9	93	7-1	8-2	11-3	14-3	96	6-	ln88
Pula		30	35	62	54	7-8	8'2	7.9	80	5-0	7-5	10-?	137	10-1	10-0	902
Rijeka ....	20	45	6-2	6-2	7-9	7-6	7-8	8-3	4-8	65	10-7	139	10-8	94	1586
Fužine ....	764	18	6-2	8-1	101	9-1	7-3	8-4	4-8	48	8-3	130	11-2	8-7	2854
Leskova dolina	801	22	63	6'6	8-0	8'5	7'9	75	&2	6-6	8-0	140	107	9'7	2244
Malo Selo . .	8	24	79	5-8	8-9	7.7	6-0	7-0	3-5	67	10-1	14-7	11-6	101	1008
Zadar ....	6	21	7-9	8-3	7-5	7*0	7'8	6*7	3-9	3-8 11-2		12-4	11-3 12-2		935
Split			20	8-6	7-4	9-8	9’4	7*5	5-8	3-5	4-0	92	12-4	11-5	109	968
	1 /	50*	93	6-7	9-2	93	6-2	57	3-0	46	9-6	12-3	130	11-1	•47
Hvar		20	50	10-2	7-8	92	7-9	5-3	4-8	2-9	4-5	8-0	12*9	13-5	13-0	797
Mofknvir n		20	11-8	7-4	93	8-7	6-4	45	4-0	2-5	7-0	139	11-7	12-8	1052
1 ICIIUTIV. u .	•J £•	50*	11-5	7-1	100	7-7	5-3	49	32	3-2	7-1	14-7	13-1	12-2	992
Pelagruž . . .	Q	15	12-0	8-3	10-4	9-5	6-2	46	2-3	35	7-4	129	12-3	10-6	433
	7	50*	12-8	68	9-7	8-3	5-2	51	2-6	44	7-8	12-7	13-5	11-1	385
Dubrovnik . .	15	32	11-8	8-1	9t	8-3	5-6	4-2	24	4-7	65	12-7	137	129	1500
Crkvice . . .	1097	22	10-3	101	10-7	9.9	6-0	3-4	1-4	1-5	5'2	12-2	147	146	4642
Cetinje ....	672	10	12-4	6-8	10-1	9.9	5-6	39	1-8	39	6-6	11-7	142	131	3530
Duresi ....	?	10	69	7-7	9-2	5-2	3-7	45	1-1	4-4	3-9	16-6	197	17-1	1090
Vlone ....	10	25?	9-4	8-2	9.9	55	3-3	4-4	1-2	4-4	94	12-7	18-1	135	1080
Kerkyra . . .	30	10	12-1	11-5	8-4	5-8	41	1-7	0-4	1-7	6-7	12-2	16-4	188	1314
Palras ....	5	10	12-3	10-0	8-5	7-2	5-8	?-3	0-i	1-4	4-0	13-3	15-3	19-8	693
Zäkynlhos . .	3	10	12-4	9-4	7-1	5-3	3-4	0-7	0-2	0-2	2-9	10-3	21-4	267	976
Kalamai . . .	32	10	12-0	13-1	7-6	7-0	74	1-5	0-2	1-7	31	9-7	154	21-3	828
Kythera ....	175	10	16-7	154	5'6	4-1	3-3	0-3	00	1*5	2-3	10-1	15-8	250	564
Naüplion . . .	6	10	107	9-8	8-0	4-1	4-8	3-4	0r7	2-5	3-7	10*7	18-7	229	437
Thera ....	226	10	20-3	8-7	91	69	63	0-2	01	o-o	2’4	4-2	203	215	303
Syros ....	24	10	17-9	125	101	6-4	4*7	1-2	0-4	0-2	1*6	7-4	17-2	204	494
Andros ....	47	10	21-1	14-7	92	44	35	2-5	01	01	0-9	6-7	15-6	21-2	601
Smyrna ....	10	40	168	12-9	12-4	6-6	49	21	0"5	0-3	2-8	67	13-9	20-1	653
Athenai . . .	107	47	13-3	9-5	8-7	5-4	5-1	44	±8	23	3-6	11-3	18-7	159	390
Bolos ....	8	10	81	65	6-5	5-9	7-3	7-1	1-7	6-6	10-5 11-3		167	11-8	408
Solun ....	39	18	6-8	6-2	7-5	9'0	10-6	80	49	5-7	7-9	10-0	128	10-6	560
Carigrad . . .	75	48	11*9	94	8-5	5-7	4-1	4'6	3-7	5-7	7-1	8'7	139	16-7	733
Burgaz ....	17	24	8-3	8-1	6-7	7-0	8-8	124	9-2	4-1	6-8	90	110	8-6	556
Varna ....	35	29	7-3	5'5	5-7	6-5	96	140	9*2	8-4	7-t	9-2	96	79	509
Sulina ....	2	23	6-7	51	7-2	8-0	8-2	135	8-2	6.3	10-4	9.9	9-7	6-8	414
Bucuresli . . •	85	3t	53	46	7-2	8-8	10-8	144	12-3	8-2	6-3	6-5	8-1	7-5	583
Ruse		40	28	5-7	4-9	6-8	7-0	9-6	150	11-7	8-4	7-7	7-3	9-8	6-1	573
Vidin		35	24	6*9	5-7	6'7	8-6	113	111	8-6	5-9	8'2	11-2	9-3	65	612
Beograd . . .	140	23	4-8	5-3	6-8	94	11-5	12-8	11-6	7'3	72	96	7'3	6-4	627
Osijek ....	94	28	5-2	4-6	7-0	10-1	11-4	12-2	8-9	9-2	8-3	93	7'5	6-3	711
Pečuh ....	253	35	4'4	43	7-1	96	12*0	11-5	8-6	8-9	8-0	121	7'8	5'7	870
Čakovec . . .	170	40	51	4-7	6-2	9-1	10-1	107	9-8	10-2	9’2	10 6	7-6	6-7	948
Orsova ....	53	26	7-4	5-5	6-6	90	113	11*1	7-3	6*3	7-6	112	8'7	80	909
Ptuj		223	34	44	4-3	6*4	8-0	10-8	11-8	10 8	9'8	10-0	98	80	5-9	t029
Radgona . . .	220	20	4-7	2 8	5-9	7-9	12-2	135	12-1	11-9	8-9	9-0	6‘3	4-8	974
Maribor . . .	270	29	4'2	40	67	9-3	7-3	12*3	11-8	11-0	104	9.7	71	6-2	996
Dravograd . .	360	33	3-8	3-6	60	80	10-8	11-9 121		12-0	103	102	5*8	55	1092
Celovec . . .	440	50	3 8	3'3	6-0	6-8	9-8	109	124	12 0	10-7	108	7-9	56	984
Kapla n. Dravi	560	16	41	3'6	7-1	7-5	96	11-0	11-5	10-7	8'9	12-4	7-2	54	1208
Rabelj ....	980	37	4'9	40	7-3	8-2	9-1	84	9-0	93	90	14 4	94	7-0	2199
Ljubljana . . .	306	50	5-3	4-7	6-9	7-1	8-0	10-2	9.9	10-2	9.7	11-9	8-5	7-6	1415
Krško ....	168	24	5-0	44	6-2	7*8	9-2	11-7	111	10-1	9'5	10-9	7-7	6-4	1036
Celje		234	45	4-0	4-3	6-3	7-3	9-9	11-4	106	110	9.9	10-9	70	7-4	1215
Kočevje . . .	460	39	5-4	5-5	7-5	8-3	8-3	10-1	7'7	79	9-8	124	9*3	7*8	1525
Črnomelj . . .	156	29	5-3	4-9	7-4	84	85	11-1	T-9	8-9	97	120	86	7-3	1347
Gornji grad . .	428	22	4-5	5-8	6-4	8-2	91	9*8	8’8	9-4	96	10'8	9-2	84	1507
Karlovac . . .	111	21	56	4-2	68	8-8	8-9	10-3	7-0	9-3	90	11-9	10-0	8-2	1082
Zagreb ....	162	49	5‘4	5-0	6-6	7*9	93	11-2	9i	97	88 112		8-7	7-1	885
Postaja	abs. viš. v m	štev. lel	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX	X	XI	XII	mm
Bjelovar . . .	135	19	55	5-0	6-6	8-1	11-1	12-4	9-0	106	7-5	109	6*9	64	838
Petrinja . . .	106	21	5-6	5-5	7-3	10-0	103	10-3	8-0	8-9	8-5	10-3	7'4	7'7	1047
Velika Kladuša	161	21	52	49	6'2	104	9-6	11-6	7-6	83	8-3	11-9	8-0	7-0	1126
Sunja ....	100	14	59	5-9	66	80	98	128	10*1	85	9-0	9-4	7-2	7-0	834
Kostajnica . .	110	18	48	5-3	6 0	9-9	10-4	11-7	9-0	87	8-6	106	7-7	7-3	909
Bos. Novi . . .	120	21	5-4	55	69	96	102	11-6	7'4	8-0	93	10-7	7-6	7-8	997
Bihač ....	227	17	6-0	66	6-8	98	94	9-8	7-3	7-3	89	104	90	8-7	1447
Korenica . . .	650	15	5-7	61	5-8	92	10-7	8-6	60	62	9-1	142	93	9-1	1343
Požega ....	152	18	5-1	43	6-4	8-7	10-8	11-7	10-4	8'6	91	9.9	7-4	7-6	768
Banja Luka . .	163	24	55	5-4	6-8	10-2	10-7	11-2	8-8	84	91	9-3	8-0	6-6	1080
Ključ		260	21	6‘3	5-1	7-1	9-4	10-7	11-3	7'6	7-5	96	96	7-9	6-9	1156
Arežin Brijeg .	850	19	6'2	7-3	7-8	8-7	8-8	69	5-1	5-t	93	127	111	11-0	1596
Petrovac . . .	650	21	58	5-8	6-6	8-1	105	105	7-9	64	97	11-6	95	8-6	1083
Jajce		341	21	64	5-4	7-7	83	11-4	109	8'8	7’8	90	96	7-7	6-8	926
Tešanj ....	238	21	63	&0	69	8-8	11-8	134	8’4	8-1	8-3	8-6	62	7-2	1090
Travnik ....	500	24	7-9	6-2	8-3	8-1	9-7	93	8-1	66	8-7	107	8-2	8-2	852
Bugojno . . .	569	21	63	5-8	79	8-0	10-3	9-3	103	63	»•3	10-5	9-7	7-3	820
Donja Tuzla	234	31	65	5-0	6-5	8-7	11-2	12-8	10-2	7-5	85	96	69	66	875
Sarajevo . . .	637	33	7-7	&3	8-7	7-3	92	97	69	7-8	91	11-2	8-7	7-4	881
Rjelašnica . .	2067	18	10-6	11 0	101	98	8-9	6-4	4-7	4-5	63	95	8-5	9-7	2067
Sarajevo . . .	537	18	7-5	69	93	81	9-8	9-9	70	64	90	103	83	7-5	941
Užice		424	17	6-2	5-6	7-5	8-0	110	14- 4	11-0	60	63	7-7	8-6	6'7	853
Višegrad . . .	344	20	7'4	&2	7-6	65	10-3	110	83	8*2	9-0	9-7	89	69	721
Ooražde . . .	345	21	6-7	5-6	8-4	7-2	9-7	11-1	7-3	7-6	9'4	10-3	9-3	7-4	767
Metallka . . .	1388	21	7-5	6-7	8-3	7-4	10-3	105	7-5	7-6	7-8	8-9	93	7-3	1055
Dlje vija . . .	840	16	6-5	&3	7-7	8-0	9-5	11-7	8-2	66	8-1	11-0	8-1	8-3	767
Kalinovik . . .	1090	21	63	6-7	8-5	91	9-0	7-5	5'5	55	9-7	13-0	11-3	7-9	1059
Čemerno sedlo	1329	21	7-9	7-7	8-1	97	9-8	68	4-8	4-2	7-8	12-8	10'9	95	1513
Moslar ....	89	30	5'8	7-4	10-9	10-3	7-8	7-6	3-7	4-0	7-9	12-4	11-2	10-0	1310
Kragujevac . .	140	10	53	6-7	4-0	7-9	13-5	14-5	8-1	9-1	5-7	10-8	7-4	7-0	632
	140	20’	64	8-6	5-8	7-8	11-0	137	82	8-0	60	7-9	9-4	7-2	637
Vranje ....	502	10	64	7-0	5-6	94	12-0	12-0	7-5	7-5	5-6 137		7-1	6*1	662
	502	20*	7-3	7-5	7-0	93	10-4	10-5	76	5-9	6-9	10-4	10-2	7-0	724
Skopje ....	250	9	7-3	5-7	4-1	8-7	11-8	11-6	7-5	8’5	6-1	108	7-7	10-2	487
Niš 		214	15	5-4	63	5-6	96	9-8	123	8-3	8-5	7-2	11-2	102	5-6	575
	214	20*	5-8	7-2	6-5	9-5	8-7	11-9	7'5	7-8	7-3	11-3	10-4	f,-|	587
Bukovo ....	133? 133?	10 20*	3-9 4-7	8-1 7-1	7-3 80	9-8 9-7	12-6 11-3	8-8 10-8	6-0 4-9	104 8'9	5-8 6-7	133 133	7-3 7'5	67 71	599 549
Vratca ....	380	28	51	4-4	6'5	8-3	11-8	137	10-3	11-9	7-5	8-2	7*9	4-4	883
Bitolj ....	618	11	68	92	69	8-7	101	96	63	62	4-8	108	10-5	fl	726
Gabrovo . . .	375	32	64	4-7	7'8	8-2	12-9	13-0	11-9	8'2	63	6-9	8-1	56	869
Šumen ....	228	24	6-2	5-2	6-1	8-1	12-0	14-3	10-9	77	5-6	8-8	93	5-8	658
Sofija ....	550	36	5-4	4-8	6-4	82	13-0	130	102	8-2	8-7	9-5	7-8	4-8	645
Sliven ....	276	30	7-6	&2	6-9	7-1	123	153	8-6	69	6-4	7-6	8-9	6-2	594
Bosilegrad .	725	22	65	5-3	5-8	96	10-8	108	8-1	7-6	8-3	10-8	9-2	7-2	554
Plovdiv ....	160	28	7-0	&0	7'2	7-8	10-7	11-9	100	76	7-3	7-4	9-9	68	524
Kavaklii . . .	285	24	93	8-3	102	68	7-6	11-1	7-5	51	5'1	6-5	125	100	630
Gr. Džumaja	340	10	6-8	47	7'8	100	9-2	9-4	61	53	6-0	17-6	105	66	512
Haskovo . . .	195	24	8’7	7-8	8-1	8-0	8'4	123	87	7-0	69	6-5	10-4	7-6	642
Resume. L’ auteur, dans cette premiere parlie de son etude, tache de tracer les lignes qui separent, dans la Peninsule Balkanique, les plus grandes ou les plus petites quantites mensuelles moyennes des precipitations et qui sont dessinees dans les cartes ajoutees. Dans la seconde partie qui va suivre 1’ auteur expliquera les elements qui ont de 1’ influence sur la distribution des precipitations sus mentionees.
FRANJO BAŠ:
HMELJARSTVO V SAVINJSKI DOLINI.
(S karfo, gl. prilogo 2.).
I.
Hmelj nam služi kot ohranjevalno sredstvo pri pivu in to s tremi bistvenimi sestavinami svojega cveta: hmeljev prah mu daje aroma, hme-ljeva grenčica grenkasti okus, hmeljeva smola pa onemogoča razvoj mlečno-kislih bakterij.
Tam kjer neha produkcija vina, sledi v pokrajinah visoke civilizacije zmernotoplega pasu največja produkcija in uživanje piva, s tem pa tudi intenzivna gojitev hmelja. V severnoameriški Uniji nahajamo ostanke tradicionalne velike produkcije in porabe piva pred prohibicijo v Oregonu, Kaliforniji (okoli Sonorne v dolini Sacramenfa), v Washingfonu (v zahodnem delu ter v dolini lakirne) in v državi New York. Washingtonskemu hmelj-skemu ozemlju se v Kanadi priključuje otok Vancouver, newyorškemu pa onkraj Eriejskega in Ontarijskega jezera polotok Toronto. V Južni Ameriki se goji hmelj v Chileju in Patagoniji, v Avstraliji v njenih južnih pokrajinah ter na južnem otoku New Zealanda. V zahodni Evropi so najvažnejša produkcijska ozemlja North in South Downs v Veliki Britaniji, Poperinghe in Alorst v Belgiji ter Cöte d’or, departement Nord in Hagenau v Franciji.
V	Nemčiji so glavna hmeljarska ozemlja Schwetzingen na Badenskem, Rottenburg, Tübingen in Tettnang na WürttemberSkem ter Spalt, Hallertau in Kindinger Land na Bavarskem. V večji meri se še prideluje hmelj na Češkoslovaškem okoli Žatca, Doubč in Ušteka, v manjši pa na Poljskem v Galiciji, na Poznanjskem in v Voliniji1, ter v Jugoslaviji v spodnji Savinjski dolini in v Bački okoli Petrovca.
S tre bel2 smatra hmelj za rastlino, ki ji je bila prvotna domovina Srednja Evropa in je služila prvotno človeku za zdravilno sredstvo. V tem nas potrjuje Reinhardt8, ki pravi, da je igral pri Grkih in Rimljanih kot Plinijev humulus lupulus isto vlogo. Hehn4 se nasprotno pridružuje Linnč-j e ve mu naziranju, da je prišel hmelj za časa preseljevanja narodov iz Azije v Evropo. Müller5 navaja Izidorja Sevillskega, ki omenja, da se v Italiji dodaja pivu hmelj. V srednjeveških listinah se prvič navaja hmelj leta 768. v daritveni listini kralja Pipina samostanu St. Dčnys. Iz obmejnih pokrajin današnje Francije, Nemčije in Belgije se je hmeljarstvo razširilo
' Andree’s Geographie des Wellhandels IV, Wien 1921, p. 211.
5 E.V. Strebei, Handbuch des Hopfenbaues, Slultgarl 1887.
3 L. Reinhardt, Kulturgeschichte der Nutzpflanzen l, München 1911, p. 542.
4 V. H eh n, Kulturpflanzen und Haustiere, Berlin 1911, p. 481.
5 F. Müller, Festrede anläßlich der von der Filiale 11z der k. k. Landwirfschaft-
gesellschaft in Steiermark am 15. Aug. 1888 veranstalteten Säcular-Feier der Einführung
Oes Hopfenbaues, (litografija).
na vse strani do Češke, Branibora, Holandske in Anglije ler daleč na jugovzhod. S hmeljem pa niso bila zasajena večja sklenjena ozemlja, temveč so ga gojili posamično zlasti samostani, pozneje pa pivovarska mesta, ki so pritegnila k pridelovanju tudi podložne kmete.
Pod vplivom Nemcev se je tudi na slovenskih tleh uvedel nemško-bavarski način gospodarstva in ž njim hmeljarstvo, ki ga na posestvih freisinških škofov v okolici Škofje Loke prvič omenja 1. ! 156. urbar Notitia bonorum de Lonca. V poznem srednjem veku je bila uporaba hmelja že splošna; dočim so preje hmelj nabirali, ga odslej smofreno goje. Viharni dogodki koncem srednjega in začetkom novega veka, zlasti tridesetletna vojna, pa so skoro v vsej srednji Evropi uničili cvetoče nasade. Le kvalitativno najboljša zemljišča kot n. pr. Žalec so se deloma ohranila.
Tudi v naših vinorodnih krajih z nerazvitim pivovarstvom je hmeljarstvo v korist vinarstva polagoma popolnoma propadlo. Ta razvoj je še pospeševala cerkev, ki je podpirala vinarstvo tudi v klimatsko manj ugodnih krajih, samo da si zagotovi vino za cerkveno rabo. Šele začetkom 19. stoletja se začne pri nas nov razvoj hmeljarstva. Med leti 1821 — 18256 se hmelj goji okoli Št. Andraža pri Velenju, še prej omenjajo listine hmeljske nasade okoli Maribora in Ptuja, pozneje pri Račjem. Pred 103 leti je bilo v	bivši Štajerski zasajenih	s	hmeljem	nad	50	oralov	s	povprečnim	letnim
pridelkom 340 centov7, to pa	večinoma	v	nemškem	delu	dežele;	dol.	1852.
je že narastla produkcija na 875 centov na 140ih oralih. Med tem je živel savinjski kmet še od izkupička pšenice, veleposestnik-grajščak pa poleg tega od izkupička lesa. A ker srednjeevropsko žito radi tedaj že razvitega parniškega prometa s prekmorskim ni moglo uspešno tekmovati, je vsled trajnih finančnih in zunanjepolitičnih kriz že itak onemogli poljedelec zahajal v vedno težji gospodarski položaj. Posestva v spodnji Savinjski dolini so srednje velika in so zato le težko preživljala večje rodbine. Tudi gozdarstvo in živinoreja tu skoro ne prideta v poštev, kajti gozdovi se omejujejo le na obrobne diluvijalne in pliocenske terase ter na borove in topolove loge na inundacijskem ozemlju Savinje. Tako se mora les celo uvažati iz obrobnih gora, dočim je vsled malega obsega posestev nedostajalo — in še nedostaja — kmetu zemlje za pašnike in travnike, ki se razprostirajo le na vlažnih in popolnoma izpostavljenih tleh kraj potokov. Glavni vir dohodkov je torej kmetu dajalo le žito, kar pa je zadostovalo komaj za davke. Ker tudi vino, ki se odlikuje po svoji kislici, za izkupiček ni prišlo v poštev in še ni bilo nikake industrije, je kmet životaril v dolgovih. Pel je boben, dela zmožna mladina pa se je izseljevala. Iz le krize je iskalo izhoda zlasti veleposestvo in našlo ga je v hmeljarstvu; njegovemu vzgledu so polagoma sledili drugi. Tako navaja Geršak8 za leto 1865. produkcijo
‘ F. M ü 11 e r, ibid.
7	F. M ii 11 e r, ibid.; ceni	=	56 kg.
8	J. Oeršak, Slovenski Šlajer. Dežela in ljudstvo, Ljubljana 1870.
hmelja v celjskem okraju (»v Žavcu*) v količini r/3 cenfa, v slovenjgraškem 35, v šentlenartskem 19, v gornjeradgonskem in šmarskem 5 cenlov. Malo kasneje omenja Müller“ hmelj v Celju, na Vranskem, v Konjicah, Šmarju pri jelšah, Gornjem gradu, Laškem, Sevnici, Brežicah, Ormožu, Rogatcu, Mariboru, Slovenski Bistrici in Šoštanju. Že 1. 1865. je napisal Bleiweis10 'poročilo „Pridelovanje hmelja“. Na Kranjsko je prodrl hmelj šele v začetku 20. stoletja in so ga do svetovne vojne v malih količinah gojili pri Sv. Križu^in Št. Vidu nad Ljubljano. Od vseh teh poizkusov se je hmeljarstvo do danes obdržalo le okoli Marenberga, v Ptujski okolici ter pri Žičah.
Krepko pa se je razvilo le v Savinjski dolini. Tu so se vršili prvi poizkusi gojitve hmelja v letih 1855 do 1860, a brez uspeha". Fina ža-teška vrsta, ki so jo skušali tu uvesti, se geografskim razmeram doline ni mogla prilagoditi. Šele z letom 1870., ko je prišel na grajščino Novo Celje oskrbnik Josip Bilger12, počenja trajna gojitev hmelja. Doma iz hmeljarskega ozemlja Tettnanga na Wiirttemberškem, je obnovil poizkuse, a ne več z žateškim, temveč z manj občutljivim, kvalitativno slabšim tettnan-škim poznim hmeljem. Sledila so mu zaenkrat le veleposestva, kajti kmet ni zmogel visokih investicij za hmeljske nasade, a tudi ni imel pravega zaupanja v novo kulturo. Šele visoke hmeljske cene 1. 1882. so pospešile razvoj hmeljarstva tudi med kmeti in je napredoval zlasti po 1. 1886., ko se je rešilo kočljivo vprašanje, kateri vrsti hmelja najbolj prijajo geografske prilike v Savinjski dolini. Kot vsaka rastlina, reagira tudi hmelj pri preselitvi na pedološke in klimatološke razmere, le da še v prav posebni meri. Kraffl13 pozna n. pr. za isto vrsto hmelja različne krajevne modifikacije; kajti tlo, zračnost, solnčnost, padavine, vetrovnost in temperatura ga modificirajo že pri malih razlikah. Tako je n. pr. svetovno najboljši žateški mestni hmelj, ki so ga nasadili v južni Rusiji, v treh letih popolnoma izpremenil za pivovarstvo važne sestavine14. Z ozirom na te posebne lastnosti hmelja so dolgo iskali geografskim razmeram Savinjske doline odgovarjajočo vrsto, ki bi bila kvalitativno dobra, dokler je nista 1. 1886. ugotovila pl. Haupt in 1. Hausen* bichler15. To je takozvani g old in g, ki so ga prenesli iz Anglije in tvori danes s/* savinjskih hmeljskih nasadov, je jako občutljiv proti suši, rodi srednje, je pa kvalitativno izboren ter presega povprečno svetovno kakovost, čeprav ne dosega žateškega hmelja. Goldingu ima zahvaliti Savinjska
9	F. M ü 11 e r, I. c.
'° .Novice“ 1865, p. 221 ; Bleiweis priporoča lu zlasli sviloprejo, češ da bo le la mogla pomagali slovenskim deželam.
11	A. P e I r i č e k, Der Hopfenbau in Südsleiermark, Sonderabdruck aus Nr. 7 der Landwirlschafflic’nen Mitteilungen für Steiermark, vom 1. April 1909.
” A. P e 1 r i č e k, ibid.
'* G. Kraffl, Die Pflanzenbaulehre, 12. Aufl. bearbeitet v. E. Früh wir Ih, Beilin 1920, p. 112.
14	]. Schöffl, Der Saazer Hopfenbau, Leipzig 1904.
15 A. Pelriček i. dr. Navodilo k umnemu hmeljarstvu, Dunaj 1910,
dolina sijajni dvig svojih gmotnih razmer. Dvignil je ljudsko samozavest in blagostanje, v prej revni dolini je nastal zavidljivo ponosen in trden kmetski stan. Izginila sta boben in slamnata streha. Iz potrebe hmeljarstva po sušilnicah in shrambah za hmelj ter vsled dobičkanosne kulture so vzrastla ponosna gospodarska poslopja; majhni kozolci so se umaknili prostornim, revne koče pa prijaznim, mičnim domovom. Razvila se je obrt in trgovina: v Žalcu se je osnovala industrija sušilnic za hmelj — tipičen izraz nove kulture. Žal pa je tudi alkoholizem prišel na svoj račun. Tudi je premalo odločnosti za borbo proti degeneriranju goldinga, ki se pojavlja v novejšem času.
II.
Spodnja Savinjska dolina je vdorna tvorba. V njej se združujejo številne ozke doline, ki jih namakajo Boljska, Paka, Hudinja in Voglajna, dočim prehaja Savinja ob tektonski prelomnici med Celjem in Zidanim mostom zopet v sotesko, južni rob doline tvori v smeri Celje-Vransko alpski prelom, medtem ko se na severovzhodni strani pogreza med Pako in Hudinjo hribovje v smeri severozahod-jugovzhod pod aluvijalne naplavine. To smer nam kaže tudi Ložnica od Založ do Celja. V isti smeri poteka severno od tu tektonska črta Šoštanj (Topolšica)-Dobrna, ki se nadaljuje proti Rogaški Slatini in Krapini.
Na jugu oklepa Savinjsko dolino sklenjeno triadno gorovje z najvišjimi vrhovi Veliko Planino (1206 m), javorjem (1131 m), Mrzlico (1051 m) in Gozdnikom (1092 m), pred katerimi se nahaja niz nižjih vrhov, Zahomec (700 m). Reška planina (910 m) in Hum (576 m). Slednji padajo v dolino strmo na diluvijalne terase, vendar pa se proti vzhodu vedno bolj znižujejo in postajajo položnejši, dokler ne preseka te gorske skupine že omenjeni prelom južno od Celja. Severna pobočja tega gorovja so razrezana po vzporednih ozkih erozijskih dolinah, iz katerih se vzpenjajo baš najvišji vrhovi. Z zahodne strani obdaja dolino v polkrogu dvoje strmih gorskih skupin Šavnice in Dobrovlje, ki jih od gorovja na jugu loči dolina Motnišnice. Onstran nje dosega gorovje v Šavnicih največjo višino 1426 m, od tu pa se proti severovzhodu postopoma znižuje. Med Savinjo in Pako se dviga hribovje Skornega (723 m) na sever na Sv. Križ (1044 m) in Sv. Uršulo (1696 m) ter na zahod na Boškovec (1590 m) in Smrekovec (1570 m). Le proti severovzhodu se dvigajo tla prav položno, tako da doseže južno od tektonske črte Topolšica-Dobrna, z izjemo osamljene 734 m visoke Gore Oljke, višine 600 m. Šele severno od te 300—400 m visoke tektonske črte nahajamo 15 km proč od Savinjske doline na Kozjaku (Bazališče 1273 m), Stenici (1092 m) in Konjiški gori (1014 m) višine, ki nekako odgovarjajo najvišjim grebenom južno od doline že v oddaljenosti 5—6 km. Ta razlika v oddaljenosti in strmini se na zunaj odraža že v dolžini levih pritokov Savinje, napram mnogo krajši desnih pritokov Savinje in Boljske. Nekako nadaljevanje Savinjske doline proti vzhodu je Hudinjska dolina, ki jo od
nje loči lahek vzpon od Gavžnika na sever proti Prekorju (356 m). To dolino obkroža na vzhodni sfrani valoviio gričevje, kjer poteka preko njega v višini izpod 500 m razvodnica med Voglajno in Sotlo.
Da povzamemo 1 Dočim je Savinjska dolina na jugu zavarovana že v daljavi 5—6 km po preko tisoč metrov visokem strmem gorovju, je od severovzhodne strani odprta, kajti šele v trikrat večji razdalji nahajamo tu grebene z enakimi višinami, ki pa se tudi polagoma znižujejo v dolino samo. Slično odgovarja preko 1000 m visokemu gorskemu zidu na zahodu Hudinjska dolina z nizkim valovitim ozadjem na vzhodu, lzpadna točka zračnih mas je torej na severu bolj oddaljena od doline, tem se v njo odpira položno valovita pot, vsled česar se sever pomika le polagoma in nastopa v dolini le kot zmeren veter. Iz južne in zahodne strani pa vpadajo vetrovi vsled neposredne bližine in strmine gora s silno brzino kot burja v dolino. Poleti prevladujoči jugozahodnik nemoteno veje po dolinah Boljske in Motnišnice ter ima odprto pot tudi dalje proti severovzhodu. Zato silovitosti juga in severozahoda, ki povzročata škodo kulturam, izda-leka ne dosega, jarki Savinje, Pake, Hudinje, Voglajne in Boljske z nizkimi prehodi v druge rečne sisteme ter vsestranost njih smeri torej omogočajo veliko zračnost hmeljskega ozemlja, s čimer je izpolnjen eden predpogojev za uspevanje kvalitativno dobrega hmelja.
Jedro hmeljarstva, kjer tvori hmelj najmanj 70 —80% vseh kmetovih dohodkov, se omejuje na dolenjo Savinjo; ozek, grobo prodnati obrežni pas ga deli na dvoje. Prvo ozemlje se nahaja na aluvijalnih tleh18 med Savinjo in Ložnico okoli Polzele, Šempetra, Žalca, Petrovč in Levca, drugo pa tvori na desni strani Savinje ležeči aluvij ter diluvij s kraji Letuš, Braslovče, Orla vas, Št. Pavel pri Preboldu, Kaplja in Vransko. Tudi na majhnem prostoru okoli Griž na diluviju in pliocenskih konglomeratih se goji pretežno hmelj. Ozemlje, kjer ni več glavni, a vendar še važen poljski pridelek, ie mnogo večje ter sega do Celja in v Hudinjsko dolino do Škofje vasi, Vojnika ter preko nje do Dobrne. Sicer pa se redkejši hmeljniki porajajo na severu do črte Velenje-Šoštanj, na zahodu do Mozirja, Dobrovelj in Ločice ter na jugu do severnih obronkov hribovja med Trojanami in Celjem. A dočim sega hmelj na zahodu in jugu na poedinih mestih še do 600 m visoko, se na severu, med Celjem, Šoštanjem, Velenjem in Vojnikom umakne že v višini izpod 500 m drugim poljskim kulturam. Vzrok temu nasprotju je pretežno hribovito ozemlje na severu, kjer pridejo za gojitev hmelja v poštev le manjše ravnice in položna pobočja; kajti obdelovati ga je možno le na položnejših in ravnih tleh. Tudi prevladujejo tu v primeri s Savinjsko dolino večja posestva in ker se kmet preživlja ob lastnih poljskih pridelkih in mu donaša znatne dohodke še gozdarstvo in živinoreja ter v manjši meri vinska trta, ga tudi gospodarski položaj ne sili k
18	F. Teller, Erläuterungen zur geologischen Karle SW Oruppe Nr. 84, Wien 1898, p. 136.	-v
intenzivnejši gojitvi hmelja. Neposredni vpliv jedra hmeljarstva na gojitev hmelja je na malih ravnicah severnih gorskih obronkov na prisojni strani vsled večje bližine mnogo jačji nego na oddaljenejših višje ležečih tleh na severu. Ilovnata tla pri Št. liju, Galiciji, Brezovi pa zopet ne zmorejo pridelka hmelja, ki bi bil enakovreden savinjskemu.
Izven pravkar označene meje hmeljarskega ozemlja se še goji hmelj v bližini Št. jurja ob južni železnici, ob Savinji južno od Celja, južno od Griž proti Zabukovici, v dolini Reke in Motnišnice, vendar v tako neznatni meri, da se nanj ne moramo ozirati. Če se torej jedro hmeljarstva omejuje izključno na Savinjsko dolino, tvorijo obronki in nižja gorska pobočja na jugu in zahodu ter valovita tla severno od spodnje Savinjske doline sekundarno hmeljsko ozemlje, kjer hmelj ni več glavni, vendar še vedno važen vir dohodkov. Izven tega sklenjenega sekundarnega hmeljarskega ozemlja se vzporedno z drugimi gospodarskimi panogami goji hmelj še okoli Maren-berga, kjer znaša letna produkcija krog 400 bal,17 v manjši meri pa pri Žičah (krog 20 bal), v Ptujski okolici (krog 60 bal) in v Blagovici, kjer so ga začeli gojiti v najnovejšem času (krog 20 bal).
Obrežni pas ob Savinji, ki je pokrit z grobim prodom, je do njenih inundacijskih teras, ki se v smeri proti Celju vedno bolj izgubljajo, še danes ozemlje, kamor hmelj in poljedelstvo sploh nista mogla prav prodreti. Tu se nahajajo le skromni borovi in topolovi logi, takozvane gmajne. Sicer se je z regulacijo Savinje, z izkopanjem strug in po zgraditvi železnice pridobil velik del inundacijskega ozemlja za hmeljarstvo, vendar loči še danes izrazito hmeljarsko ozemlje na levem oziroma desnem bregu Savinje v dva dela. Temu obrežnemu grobo prodnatemu pasu ob Savinji se na obeh straneh priključuje zelo rodno ozemlje, ki ga pokrivajo razen diluvija med Čepljami, Kapljo in Grajsko vasjo ter pri Št. Pavlu pri Preboldu s peskom in prodom pomešane aluvijalne naplavine.18 Te „lahko uvrstimo med glinaste zemlje“.19 Kjer ta nastopa na površju kot humus, oziroma prevladuje nad glino in ilovico, tam je obenem tudi najbolj razširjen hmelj. To pa je ozemlje med Ložnico, Savinjo in Boljsko ter ob Boljski in Hudinji. Z ozirom na vlažnost tal se tu izmenjavajo hmeljski nasadi in travniki. Slednji se širijo na mokri, deloma grobo prodni zemlji ob potokih, zlasti v širokem pasu ob Boljski in Ložnici, ki nima tako izrazitega inundacijskega ozemlja kot Savinja. Čim bolj se Ložnica in Savinja približujeta Celju, tem mokrejše postaja ozemlje ob njih. Severno od Celja je gojitev hmelja na diluvijalni ilovici med Celjem in Ljubečnim že popolnoma onemogočena. Posebno važno je, kako globoko sega humus (živa prst), ter v kateri globini nastopa preperela zemlja (mrtva prst) in lapor. Čim debelejša je namreč plast preperele zemlje, tem povoljnejši so pogoji za hmelj; ven-
” Bala je trgovska enota za hmelj = vreča hmelja, ki tehta 50 kg.
18 Geologische Spezialkarte, SW Gruppe 93, 1907.
19 A. P e t r i č e k i. d r., Navodilo k umnemu hmeljarstvu, Dunaj 1910.
dar pa je potrebno, da sledi prepereli zemlji nepropustna plast, n. pr. lapor.
Ob Boljski so diluvijalne terase pokrite s humusom, drugod pa prevladuje ilovica, tako na diluviju med Pirešico, Bukovžlakom in Vojnikom, kot tudi na diluvijalni terasi med Rakovljami in Olinjami pri Braslovčah. Na tej ilovici stopa hmelj v ozadje. Tudi ierciarni sedimenti z izrazito ilovico med Gornjimi Gorčami in Selom pri Vranskem ter na severnem vznožju gorovja med Celjem in Trojanami ne prijajo hmelju, ki radi pomanjkanja humusa ne sili na gozdna ilovnata tla terciarnih teras. Čim več je namreč humusa, tem boljša je podlaga za hmelj (radi dušika). Ta predpogoj je izpolnjen na aluviju, ki se priključuje inundacijskemu ozemlju Savinje in njenih pritokov ter na diluviju ob Boljski. Čista glina in ilovica onemogočata radi svoje vodne kapacitete in kapilaritete rahlo prst in s tem vsled pomanjkanja zraka intenzivno gojitev hmelja. Črta Letuš-Male Braslovče-Preserje-Parižlje-Orla vas-Latkova vas na desnem ter Polzela - Doberteša vas - Vrbje • Dobrišnja vas na levem bregu Savinje znači mejo intenzivne gojitve hmeljarstva proti Savinji, obenem pa tudi mejo njenega inundacij-skega ozemlja. Proti vlažnemu ozemlju Ložnice omejuje jedro hmeljarstva črta Grušovlje - Gotovlje - Arja vas.
Severno od tu v hribovju pa ločimo pedološko troje ozemelj: 1. ande-zitno ozemlje okoli Galicije tvori ilovnata tla; andezit kot silikat hitro preperi in končni rezultat njegovega preperevanja je glina. Hmeljarstvo je tu razvito le na položnih mestih, kjer pokriva ilovico dovolj debela z organskimi snovmi pomešana plast prsti. Sicer pa prevladuje gozd, kot sploh povsod na teh valovitih tleh. 2. Prevladujoči apnenec v ozemlju Ponikve daje dve vrsti prsti: pešec in puhlico.50 Pešec tvori prevladujoči apnenec, ki še prepereva: puhlica pa je v zvezi z organskimi sestavinami mnogo bolj prepereli apnenec, ki vsled svoje rahlosti in prhkosti silno prija hmelju.
V	tem temelji možnost produkcije in kvaliteta tamošnjega hmelja, ki ga še znatno podpirata lega in podnebje. 3. Hribovito ozemlji miocenskega groha med Šoštanjem, Št. lijem in okoli Št. Andraža je ilovnato. Humus nastopa v večji meri le v nižjih legah in tam se goji hmelj. Njegova produkcija pa proti severu z vedno večjo razprostranjenostjo ilovice postopno pada. V Hu-dinjski dolini pokriva humus v največji meri aluvij okoli Škofje vasi in Vojnika ter se nadaljuje ob Dobrnici, kjer že vse češče nastopa finejši prod. Tu poneha gojitev hmelja prav tako kot na mokrih ilovnatih tleh okoli Šoštanja in Velenja. Andezit, ki se nahaja na nekaterih mestih v obeh teh ozemljih, tvori izrazito ilovnate predele in onemogoča uspešno rast hmelja. Tu se torej javlja poleg višinskih razmer kot drugi faktor ilovica, s čimer so možnosti intenzivnega hmeljarstva začrtane meje. Humus na aluviju in diluviju tvori torej njegov pedološki temelj, v skladu s tem je razvito najbolj tam, kjer je največ humusa.
*• Lokalna izraza v teh krajih.
III.
Kot rastlina, ki zahteva zmernomokro podnebje,21 se hmelj približuje klimatu, ki prija vinski trti. Prevelika vlaga daje slabo kvaliteto, pravtako vpliva nanj tudi mraz. Kar se tiče toplote, ne prenese velikih razlik. V primeri z vinsko trto zahteva manj toplote in več padavin. Kjer manjka v subtropih poletno deževje, tam ne uspeva. Švedsko podnebje n. pr. je zanj prehladno, moldavsko - vlaško prevroče.22 Najboljša je taka lega, da je hmelj zavarovan v času pred obiranjem cvetov pred jugozahodnimi vetrovi in obenem pred mrzlim severom, torej jugovzhodna. Ta mu tudi v veliki meri nudi potrebno solnčnost.
V	Savinjskem hmeljskem ozemlju ima najpovoljnejšo lego hmelj okoli Ponikve, Galicije in Št. Andraža, kjer ga goje pretežno na jugovzhodnih pobočjih. Pri Braslovčah ga med Gorčami in Glinjami ščitijo diluvijalne in terciarne terase pred jugozahodom, ki poleti prevladuje v naših krajih. Ta hmeljišča imajo le to slabo stran, da so izpostavljena severu; vendar ta veter v vegetacijskih mesecih april-avgust ne pride prav do veljave; češče nastopa le še v aprilu in maju, ko hmelj še ni občutljiv, ker prične cveteti šele junija. Ker pa je sicer spodnja Savinjska dolina odprta vsgm vetrovom, ki znižujejo hmeljevo kvaliteto, ima v tem hmeljarsko ozemlje svojo šibko stran.
Hmelj zahteva letno 2000 — 2800° C.23 Če vzamemo za podlago meteorološke podatke za Celje24 — tu imamo namreč najdaljšo opazovalno dobo — dobimo v višini 234 m povprečno letno temperaturo 950C; ako vpoštevamo hmeljevo rast, dobimo za mesece april-avgust vsoto temperature 2472 ° C. Ker pa hmelj navadno pričenja rasti že pred začetkom aprila ter raste še početkom septembra, “ko je hmeljev cvet že obran, se vsota toplote vkljub temu, da leži hmeljsko ozemlje višje od Celja, zviša na preko 2472 ° C, kar je za uspevanje hmelja nad vse ugodno. Toplotna amplituda v poedinih mesecih, ki pridejo za hmeljevo rast v poštev, je sledeča (za dobo 1864— 1883):
		april	maj	junij	julij	avgust	
	Maksimum	22-4	278	29-8	31-7	30-2	
	Minimum	-1-7	35	93	10-9	91	
	Amplituda	241	24-3	20-5	208	211	
11 E. V. St rebel, Handbuch des Hopfenbaues, Slullgarl 1887.
2’ E. Pol I, Reformen beim Hopfenbau (v Zeitschrift zum Andenkem an das 50 jährige Jubiläum des Stadt Saazer Hopfenbauvereines 1883 in Saaz), Saaz 1883.
” O. K r a f f t, Die Pflanzenbaulehre, XII. Aufl. bearb. v. E. Fruhwirlh Berlin 1918,
p. 113.
** R. K 1 e i n 1. c. p. 144.
Nahajamo torej toplotne ekstreme, ki hmelju ne škodujejo. Sicer pade v aprilu temperatura izpod 0°C, vendar to navadno za hmelj nima pomena, ker še sploh ne poganja. Če pa hmelj že raste, uniči temperatura pod 0°C mladike, kar se pri nas le redko zgodi. Pa tudi v tem slučaju zrastejo znova.
Na rast hmelja vpliva poleg temperature zraka tudi temperatura tal. Če vtaknemo termometer 31 - 35 cm globoko v zemljo in merimo temperaturo junija in julija vsak dan zjutraj in zvečer ter ne nahajamo nikdar toplote izpod 12'5°C in nad 18 8° C, imamo, kar se tiče temperature tal, pred seboj pravo hmeljsko tlo. Žal nimamo pri nas še nikakih tozadevnih opazovanj.
Va2no je, da je savinjsko hmeljsko ozemlje eno najbolj mokrih hmeljskih ozemelj sploh.
Množina povprečnih mesečnih padavin v mm (1899 — 1912).25
	Postaja	april	maj	junij	julij	avgust	leto
	Celje i . . . .	105	115	145	107	140	1202
	Vojnik		89	99	128	107	112	1071
	Dobrna ....	89	114	127	104	105	1156
	Velenje ....	94	106	156	108	114	1176
	Mozirje ....	94	126	155	125	130	1279
	Polzela ....	102	112	152	93	119	1247
	Vransko ....	164	127	157	117	150	1486
Menina tvori na vzhodu Savinjskih Alp zadnji večji kondenzator ter pripomore z orografskim dežjem Vranskemu, Mozirska planina Mozirju, Kozjak s Konjiško goro pa Dobrni do maksimov padavin. Vojnik zaostaja za drugimi kraji, ker pogreša kondenzator, dočim zapira Celje na jugu Tolsti in Goli vrh. Največ padavin pade poleti, sledita jesen in pomlad, najmanj jih je pozimi.
Ako smo prej radi jugovzhodne lege, ki ščiti hmeljev cvet pred škodljivimi vetrovi, ugotovili na neilovnatih tleh nad Ložnico izborno kvaliteto hmelja, mu tu prija tudi manjša množina padavin. Peščena tla paralizirajo kolikortoliko vpliv dežja, zato pa rodi glinasto tlo ali humus brez peščenih primesi radi velike množine padavin slabši hmelj. Tudi je v glini
15	Jahrbuch des hydrographischen Zanlralbureaus, Wien 1902-1915. Vpošfeval sem le opažanja za 1. 1899 — 1912, ker nekalere poslale (Mozirje, Polzela) nimajo podatkov za prejšnja lela, poznejši pa mi niso bili prislopni. Pogrešne podalke tekom le
14	leine opazovalne dobe sem nadomeslil polom inlerpolacije sosednjih poslaj. Prim. le povprečne mesečne in lelne podalke padavin Celja z onimi v Kleinu (za dobo 25 tel) in v Traberlu (za dobo 50 lel)!
vsled majhne rahlosti in prhkosli ob številnih padavinah onemogočeno intenzivno obdelovanje hmelja. Toda kljub temu, da nahajamo največ dežja poleti, so poletni meseci vendarle najjasnejši čas, ker pada dež razen v juniju pretežno v obliki kratkotrajnih ploh'26. Povprečno število deževnih dni znaša v mesecih (v 25 letih, 1864 — 1889):
april,	maj,	junij,	julij,	avgust
12-0	15-8	14-2	13-8	12'6
Kot pade torej v teh petih mesecih povprečno največ padavin, tako obenem nudijo številni brezdeževni dnevi toliko solnčnosti, da ta hmelju popolnoma zadostuje. Upoštevajoč ciklonalni značaj dežja in povprečno oblačnost 56, moramo reči, da je kljub številnim padavinam izdatna; vendar pa onemogoča produkcijo žateškemu mestnemu ali okoliškemu kvalitativno enakovrednega hmelja. Viharji, posebno jug, so poleti redki; a če nastopijo, hmelju silno škodujejo, zlasti kadar divjajo v hmeljevi cvetni dobi. Tudi preobilica dežja v času razcvita in zorenja znižuje kvaliteto in kvantiteto pridelka.
Značilno za deževno leto 1924 je bilo veliko povpraševanje po kvalitativno prvovrstnem žateškem hmelju, ker takrat n. pr. savinjski hmelj radi prevelikih padavin in vetrovnosti ni dosegel povprečne kakovosti. Kakor je odvisna od množine padavin kakovost hmelja in jo zmanjšuje izpostavljenost vetru, tako vpliva nanjo tudi suša. Glede savinjskega goldinga nam kaže ta vpliv najjasnejše statistika produkcije; le žal, da je tu vštet tudi tettnanški hmelj, ki na sušo le malo reagira.
a s
Povprečni areal, oziroma areal za 1925, 1924.
Povprečna produkcija, oziroma produkcija za 1923, 1924.
1900-1909
1910-1919
1923
1924
1466 ha 1087 . 800 . 920 .
18.200 bal*’ 13.880 . « 16.000 . *• 14.720 . *•
Tu je všteta tudi izvensavinjska produkcija slovenskega hmelja; vendar pa producira jedro hmeljarstva najmanj 2/a hmelja. Dvanajst let po uvedbi goldinga so obsegala hmeljišča okoli 1000 ha in se je pridelalo preko
’• R. Klein 1. c. p. 144.
17	Zapisnik občnih zborov Hmeljarskega drušlva — poročila tajnika (Arhiv Hmeljarskega društva v Žalcu).
je lbid.
29 J. Fischer — A. Bauer, Bericht über die Hopfenbesichtigungsreise der sild-slavischen Hopfenbaugebiete „Sanntal" und „Baczka*, Saazer Hopfen-und Brauerzeitung,
12.000 bal. V letih 1900— 1909 se povprečno zvišata areal in produkcija za eno tretjino (1466 ha — 18200 bal). Hmelj kot borzno blago silno menja cene. Razporedba hidrometeorov ima nanj — kot smo videli — kvalitativno in tudi kvantitativno velik vpliv. S padcem cen se je krčil areal hmeljišč. L. 1902.se je pridelalo na 1100 ha 12.000 bal, l. 1906. na 1800 ha
30.000 bal. Kako vplivajo vremenske spremembe, kažejo leta 1908, 1909, 1911. Na isti površini 1700 ha se je pridelalo 1.1908. (radi suše in toče) 12.000, 1. 1909. (radi izvrstnega solnčnega vremena in zadostnih nepreko-mernih pomladnih in poletnih padavin) 25.000, 1.1911. (radi zopetne suše) komaj 9000 bal.
Zračnost, solnčnost in toplota ugodno pospešujejo v savinjskem hmeljarskem ozemlju gojenje hmelja, vetrovi ter nestalnost padavin in njih množina pa ga ovirajo.
V	letih 1910	— 1919 producira	povprečno	1078 ha	povprečno 1388
bal	hmelja. Padec	teh številk napram	prejšnjemu	razdobju	ima svoj vzrok
v skrčenju areala hmeljišč za časa svetovne vojne. Tako stoji 2400 ha in
30.000 balam 1. 1912. nasproti 550 ha in 7000 bal l. 1917. V vojnih letih je bil namreč izvoz hmelja onemogočen. Vsled primanjkovanja ječmena za slad in radi manjše porabe piva je postalo povpraševanje po hmelju neznatno. Tako je njegov pridelek nazadoval pod vplivom padca cen in potrebe hmeljarjev po žitu. V jedru savinjskega hmeljarskega ozemlja je bilo pred vojno in je danes zopet hmeljarstvo tako razvito, da so hmeljarji-poljedelci pridelovali hmelj, a kupovali moko in žito. Slednje pa je bilo med vojno vsled pomanjkanja živil nemogoče. Tako so razmere prisilile hmeljarje, da so opustili mnogo nasadov in pretvorili hmeljišča v žitna polja.
Po prevratu areal in pridelek zopet naraščata. Tako se je produkcija od	6000 bal 1. 1918. dvignila 1. 1924.	na 14.720.	In to so	podatki za leto,
ko	je bil pridelek	vsled prekomernih	padavin in	majhne	toplote kvantita-
tivno pod povprečnostjo! To nazadovanje postane posebno očito, ako primerjamo produkcijo in areal 1. 1923. in 1924. Iz tabele je razvidno, da se je na večji površini pridelalo 1.1924. manj hmelja, kot leto preje. Če pa se v §vojem jedru približuje hmeljarstvo predvojnemu stanju, se izven njega še danes znatno poznajo posledice padca med vojno. Da navedem le tri primere! Okoli Mozirja, kjer se je pred vojno znatno gojil hmelj, je danes pridelek malenkosten, dočim ozemlje od Mozirja proti Gornjemu gradu sploh nima več hmelja. Okoli Šoštanja in Velenja je padla produkcija na minimum, medtem ko je dolina pri Marincih nad Vranskim izza svetovne vojne še vedno brez hmelja. Nezaupanje v cene hmelja, velike investicije za nove nasade ter bivše visoke cene lesa in živine so vzroki, da hmelj po vojni le polagoma zopet prodira v ozemlje, kjer tudi prej ni tvoril glavnega vira kmetovih dohodkov.
Potreba jugoslovanskih pivovaren, ki producirajo letno povprečno
700.000 hi piva, znaša okoli 3800 bal hmelja. Ker pa pivovarne ne ku-
pujejo le domačega 31, temveč tudi prvovrstni žateški hmelj, krije naš hmelj domačo potrebo le teoretično, zato pa se ga tem več izvaža. Največji evropski hmeljski tržišči sta Nürnberg in Žatec. Preko njih pride	naš	hmelj
v Nemčijo, Češkoslovaško ter	v vse severne države,	neposredno	pa	se izvaža v Francijo, Belgijo ter v	vse balkanske države.
Produkcija v Bački je 1.	1924. na površini 1150	ha znašala	ca.	24.000
bal.32 Za isto leto odgovarja produkcija v Savinjski dolini (14.720 bal) povprečni vrednosti 65 miljonov dinarjev. Z ozirom na to, da krije polovico domače potrebe češki hmelj, preostane Jugoslaviji 36.820 bal hmelja za izvoz, kar odgovarja povprečni vrednosti 150 miljonov dinarjev.
Štejem si v prijetno dolžnost, da izrečem iskreno zahvalo za pomoč pri delu gg. A. Petričku, tajniku „Hmeljarskega društva v Žalcu“, ki mi je dal na razpolago statistični materijal društvenega arhiva in številno literaturo, ter V. Vabiču, hmeljskemu trgovcu v Žalcu, ki mi je drage volje dal več pojasnil.
Resume. Au milieu du XIX. siecle, quand 1’ agriculture europeenne avait subi une crise & cause de la concurrence d' outre-mer, on avait commence ä cultuver le houblon dans la vallee de Savinja en Slovenie, d’ abord les grands possesseurs et puis les paysans. Avec 1’ introduction du Golding anglais dan9 la vallee de Savinja est venu la sorte correspondante aux relations geographiques. Elle avait magnifiquement ameliore 1’ economie. La vallee de Savinja est ouverte par les vallees de Savinja, de Boljska, de Voglajna, de Hudinja et de Paka, qui sont la cause d’ une grande aeration. Les montagnes du sud et de 1’ ouest, hautes 1200 m et plus, eloignees 5 — 6 km de la vallee, la lente elevation du terrain ä cöte du nord et de 1’ est modifie le vent du nord et de 1’ est si bien, que seulement le vent du sud et de 1’ ouest peuvent quelquefois nuire aux plantations du houblon. Le houblon est le plus etendu pres de Savinja, sur le plaine alluvienne entre Ložnica et Savinja, et sur le terrain sembiable ä 1’ ouest de Savinja avec le diluvienne aupres de Boljska. Dans ces deux parties, qui sont divisees entre eux par le gros terrain sableux d’ inondation de Sarinja, le houblon fait 70 — 80% des revenus des paysans. Its ne sont pas si importants au nord oil s’ etend le houblon jusqu’ au Vojnik et Ttharje, au sud et ä 1’ ouest jusqu’ aux penchants des montagnes limitrophes jusq’ aux 600 m (voir la carte ajoutee, tab. 2). Le terrain alluvial est couvert de humus, excepte pres des fleuves cela est tres favorable pour le houblon, parce qu’ il ne prospere pas dans 1’ argile, dans le sable et dans le soi humide. Les facteurs, qui pejorent la qualite du houblon de Savinja sont 1’ exposition du terrain au vent du sud - ouest pendant 1’ ete et une grande quantite de precipitations (1071 — 1486 mm par an). Les facteurs, qui ameliorent la qualite du houblon *ont le peu sableux humus *ur la base de
S1 ]. ] ovan: Poljoprivreda u Sloveniji, Nova Evropa, VII 3, Zagreb 1923.
,a I. F i s c h e r — A. B a u e r 1. c.
mame et la temperature. La somrae de temperature, qui est necessaire pour la vegetation du houblon est celle de 2000° — 2800" C. Dans lo vallee de Savinja elle monte en general k la somme de 2472° C, qui fait surmonter la qualite du houblon de la vallee de Savinja le terme moyen du monde. Pendant la guerre il devait ceder au ble ä cause de 1’ impossibility de 1’ exportation et ä cause du manque de nourriture et le terrain sur lequel on cultivait le houblon s’ est diminue de la production moyenne de 1’ avant-guerre 18200 bailes sur le terrain de 1466 ha dans 1’ annee 1917 ä 7000 balles sur 550 ha. Apres la guerre on cultive le houblon de nouveau en plus grande mesure et dans 1’ annee 1924 il arrive 14.720 balles sur 920 ha. Hors de la vallee de Savinja on cultive le houblon en Yougoslavie encore dans Bačka autour de Petrovac dans la quantite annuelle de 24.000 balles (1924). Dans 1’ annee 1924/25 on pourrait exporter de la Yougoslavie 16.760 q, aux brasseries yougoslaves süffisant 2100 q pour 700.000 hl. Nos brasseries emploient aussi le houblon tcheque, qui couvre la demie de notre besoin; cette quantite forme 1’ importation et pour la meme quantite devient aussi 1’ exportation du houblon plus grande.
IVO RUBIČ:
DUŽINA OBALE, BRO) OTOKA I LUKA DRŽAVE S. H. S.
Naša je obala dobro razvedena. Tu činjenicu isliču svi geografi, koji su je opisali, od Strabona1 pa dalje. Nekoji navadjaju i njezinu dužinu te broj luka i otoka, što se pred njom nalaze. Iza poslanka pak naše države mnoge rasprave donašaju podatke o dužini naše obale, a u torn broju neki se ni izdaleka ne slažu. Tako Melik kaže, da je duga 15706 km,2 slično i Juras, samo što on još veli, da je obala duga 570 km zračne črte.3 Lukas navadja, da ima 1700 km*, isto lako Gattin6, Filipič* i Capuder7; Matošič8 i Bervaldi9 vele, da ima 700 km; Šenoa navadja sad 965'°, sad 1550 km11, dok Ivaniševič drži, da je zračne erte 600 km, a preko 2000 km razvedene obale.12 Broj obala i luka rijetko kad
I Strabo, Geographica Vit, 317 (ed. Meineke, Leipzig 1866).
• A. M el i k, Jugoslavija (Zemljepisni, slalislični in gospodarski pregled) 1,2. izd., Ljubljana 1924, p. 9.
• I. jura s, Zemljopis Jugoslavije, 2. izd., Zagreb 1922, p. 31.
4 F. Lukas, Geografija kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Zagreb 1922, p. 51.
6 I. Gattin, Brodarslvo i pomorski saobračaj (Dalmacija, Spomen-knjiga izdana
o	kongresu udruženja jugoslavenskih inženjera i arhitekta), Split 1923, p. 293.
6 A. Filipič, La Jugoslavia economica, Milano 1922, p. 12.
7 K. Capuder, Naša država, Maribor 1919, p. 8. Dužina je uzela od Devina do sv. Ivana Meduanskoga. Za nju navadja i zračnu ertu 740 km (1).
8 D. M a I o š i č, Naše pomorske luke (Dalmacija, Spomen-knjiga) Split 1923, p. 247.
• ]. Bervaldi, Privredno značenje našeg primorja, Jadr. Straža 11, 1924, p. 172.
10 M. Šenoa, Načrt geografije države S.H.S.,Jugoslav.Kompas,Zagreb 1920,sv. 1.
II M. Šenoa, Geografija Jugoslavije, Zagreb 1921, pp. 1. i 15.
11 F. Ivaniševič, Blago nepoznato, Jadran. Straža 11, 1924, p. 176.
pisci navadjaju, kad ga spominju, onda samo ofprilike računaju. Fosfanak ovako raznoličnih mišljenja o dužini naše obale lumačimo tako, da su pisci crpili podatke iz različifih vrela ili su mjerili na kartama raznog mjerila, kad još nijesu točno bile utvrdjene naše medje na obali.
Da razna mišljenja svedem k jedinstvenom, ja sam se poslužio pri-ručnikom ratne mornarice13, koji je izradjen silnom preciznošču, te točnim podatcima Sobieczkoga.14 On je upofrebljavao za mjerenje naše obale karte u mjerilu 1 :28.800, a za neke manje dijelove obale i manja otočja karte u mjerilu 1 :7.500. Dužinu jednog dijela obale mjerio je Kleričevim precizijskim krivuljnim rektifikatorom firme L. Tesdorpf-Stuttgart, veči pak dio obale kartometrirao je precizijskim krivuljomerom firme C. Riefler-Nesselwang i München. Obziruči se na njegove podatke, obali naše države pridodao sam onaj dio nekadašnje črnogorske obale, a odbio zadarske, što je pripala Italiji, da doznam pravu njezinu dužinu. Zato sam upofrebio obalne specialne karfe 1 :80.000 (ispravljene zadnji put 1914. god ) i karto-metar firme L. Tesdorpf - Stuttgart. No kako več Penck upozorava15, da mjerenja dužina na kartama raznih mjerila (generalizacija!) ne daju obično istih rezultata, tražio sam korekciju, da vidim u koliko se ne slaže topografska točnost mojih specialnih karata i onih, po kojima je radio Sobieczky. Po toj korekciji dužine su na karti 1 :80.000 poprečno krače za 2 %. Razlika je dakle minimalna. Ali kako i instrumenti nijesu svi jednako sa-vršeni, mogla bi još postojati kakva razlika medju aparatom, kojim sam ja radio, kao i Sobieczkyjevim. Tu razliku nijesam uzimao u obzir, jer je neznatna. Uza sve mjere opreznosti moji rezultati o dužinama ne če biti potpuno točni, več nešto manji, jer su ipak one mjerene na kartama a ne na samom terenu. Ovom sam melodom došao dakle do slijedečih rezultata:
Naša obala počimlje kod tvornice Lazarusa u šušačkoj luci, pa prelazi na gat Franje Supila, te ide s njegove vanjske strane, okrenute prema otvorenom moru, do Rječine (dužina l-220 km). Ofale, obala Hrvatskog Primorja (205’9 km), pa dalmatinska (1319 6 km) i črnogorska (55-5 km) do Bojane iznosi 1582’220 km (ili morskih milja 854'6). Od ove dužine pripada kod Zadra Italiji 18-5 km10. ]ugoslavenska obala duga je dakle 1563720 k m (ili morskih milja 844 3).
13 Handbuch für die Navigation mit Torpedobooten I.-IV., Wien 1907.
14 A. Sobieczky, Die Kostenentwicklung der österr.-ung. Monarchie, Pola 1911.
15 A. Penck, Morphologie der Erdoberfläche I, Stuttgart 1894, p. 86.
,i; Rapalskim ugovorom (e ovako bilo odredjeno glede medja Zadra : »II lerritorio di Zara di sovranitä italiana comprende : la citta ed il comune censuario di Zara ed i comuni censuarii (frazioni) di Borgo Erizzo, Cerus, Boccagnazzo, e guella parte del comune censuario (frazione) di Diclo deferminata da una linea ehe, partendo dal 'nare circa 700 m a sud-esf sino alla guota 66 (Gruc). Una convenzione speciale sfabi-lirä guanfo aftiene alia esecuzione di guesfo articolo nei riguardi del comune di Zara e delle sue relazioni con il distretto e la provincia della Dalmazia .. .‘ A. Oiannini, Trattati ed accordi per la pace adriatica, Quaderni di politica 7, Roma 1923 p. 17. Ta se komisija saslala i točno je odredila medje zadarskog corpus separatum. Gosp. savj. Petru Benzonu, koji mi je na specialnoj karii (1 :75.000) točno označio medje Zadra uz more, zahvaljujem i na ovom mjestu.
Razvedenost naše cijele obale bolje nam odskače, ako usporedimo njezinu dužinu sa onom zračne črte, koja iznosi oko 550 km17. A nju još više karaklerizira veliki bro| otoka, koji se nanizao pred njom. Po So-bieczkomu bilo je uz bivšu austrijsku obalu (od Gradeža do Spiča) 71 otok, 641 otočič, 409 grebena i sika 18.	A	od svih	ovih otoka	mirovni	ugovor je
odredio našoj državi19: Plavnik	i	njegovu	skupinu (1	otok, 5	otočiča te
11 grebena i sika); Krk (3 otoka,	4	otočiča,	10 grebena	i sika);	uz Hrvat-
sko Primorje 1 otočič te 6 grebena	i sika; u	sjevernoj Dalmaciji	(od Raba
do rta Planke) 39 otoka, 358 otočiča, 156 grebena i sika; u južnoj Dalmaciji (od rta Planke do Spiča) 18 otoka, 168 otočiča, 153 grebena i sika; uz crnogorsku obalu 4 otočiča te 45 grebena i sika20. U sve je u našem posjedu: otoka 61, otočiča 540, a grebena i sika 381. Od tih je 52 otoka naseljeno.
Dužina svih otočnih obala iznosi 36077 km (ili morskih milja 1948). Naša obala kopnena i otočna, duga je dakle 5171‘4km (ili morskih milja 2792 4).
K ovoj bi se dužini mogla još pribrojiti ona iznajmljenih mola u luci Rijeke i Soluna, ali su oni iznajmljeni a ne naše vlasništvo, pak ih zato ne brojim.
A na kopnenoj i otočnoj obali nalazi se mnogo uvala, zaliva, draga i dražica, od kojih su se neke radi zgodnog morfološkog oblika, maritimne
15	Razvedenost se dade teorijski prikazali do Botheovoi metodi, kako je to pri-kazao M. Š e n o a, Razvedenost istarskih i dalmatinskih otoka, Rad ]. A. 198 (Mat.-prir.
odsjek) pp. 100-104; o lomu je još raspravio O. H en tz sch el u disertaciji : Die Haupl-
küslentypen des Milteimeeres unter besonderer Berücksichtigung ihrer honnzonlalen Gliederung, Leipzig 1903. Na žalosf nijesam mogao da se poslužim ovom rasDravom.
18	Naša morfološka terminologija u tom pogledu još danas nije konačno utvrdjena. Njemački Eiland (engleski island-otok) dobro se prevad'* riječju : otočič, a ne školi, kako je to uobičajen naziv u Dalmaciji. Za Klippe i Riff leže je nači dobar hrvafski izraz. Narod večinom oboje zove : sika. ali to je po lalijanskom jeziku. Klippe (engleski cliff) mogla bi se prevesii riječju : greben ili kamičič (usporedi Kamičič kod Murlera, a Greben kod Gruža, Hvara i Oliba. Greben je slojna glavica, koja je rezislentna proti morskoj abraziji, a uVjek je nad morem, dapače i za plime. Riff (engleski reef) je obično pod vodom za osjeke, a za plime svakako. Točnog prevoda za ovu riječ nemarno. F. Tetzner, Deutsches Wörterbuch, Leipzig (bez godlne), pp. 216 i 217 uspo-redjuje riječ Riefe (Rinne), koja je srodna riječju Riff, sa sfaronjemačkom riffila-Säge. Riefe bi prvotno značila »zubove* pile. Prema lomu točan bi prijevod njemačkoga Riff bio „kameni zub", ali loga naziva ne nalazimo nigdje medju olocima. Narod dakle ga ne zna, ali pozna ime .ploča* (kao kod rta Planke). Možda bi se dakle mogla uvesti u našu terminologijo za riječ Riff .zu^* ili »ploča*. Dok zub, odnosno ploča nije uvijek okružena morem, le prema fomu ne možemo ie ubrojiti medju otočje, greben (Klippe) i ako je uvijek okružen morem, nije otočič (Eiland), jer na njemu niti rasle, niti pri-blva išta živa, pa nili Chritmum mari'imum.
,s Pomorsku medju izmediu države S. H. S. i Italije uzeo sam po ribarskoj konvenciji : Službene Novine S. H. S., VI, 38, 18. II. 1924.
,0 Buduči, da Sobieczky ne navadja broja otoka, otočiča, grebena ni sika, šlo su pred crnogorskom obalom, ja sam ih polražio na specialnoj karti (1 : 80.000), le izmjerio njihov opseg. Kod svih grebena loga nijesam mogao učinifi, jer su na loj karti premaleni. Ovi su otočiči: 3 na ušču Bojane (največi ima obseg 6'3, drugi 10, Ireči 0‘8 km), Kruči (07 km). Grebeni su : Djerdan (0'3 km), u uvali Liman ih ima 7, u uvali Zule hodja 2, u uval: Lame 8, kot rta Debelog 1, kod rta Menders 2, kod Kručija 8. u uvali Kunja 2, u uvali Černjaka 7, kod rta Piska velikoga 1. Sike kod Djerdana su 2, u uvali Liman 1, kod rla Debelog 2, kod rla Menders 1.
vrijednosti i	gospodarskog	dofoka	iz	zaledja podigle	do luka, koje imaju
gospodarsku	važnosr. Tako	Gattin21	kao D a i n c 11 i22	navadjaju broj luka
za Dalmaciju, kojih je 329. Uz Hrvafsko Primorje ih je 22, a na otoku Krku 10 23. Od ovog broja imamo odbiti Zadar i Lastovo, što su pripale Italiji, a dodati 4 črnogorske24. Na naši su dakle obali 363 luke. Ovaj broj ne dokazuje direktno, ali svakako indirektno, veliku razvedenost naše obale.
Resume. Pour joinire les differentes opinions sur la longueur de la cote, le nombre des ports et des lies qui ont ete assignes au Royaume des Serbes, Croates et Slovenes par le Traite de paix, 1’auteur sur la base de textes (surtout sur ceux de A. Sobiezcky) et apres un cartometrage consciencieux sur la carte speciale 1:80.000, est parvenu au resultat suivant: la longueur de toute la cote de Sušak jusqu’	ä la Boyana,	s’ eleve	ä	1.563'720 km (en ligne d’air environ
550 km), le	nombre des iles est	de	61, des ilots de	540, des brisants et
seches 381, dont 52 habites. La longueur de la cote insulaire et continental monte ä 5.17T4 km. Le nombre des ports est de 363.
ARTUR GAVAZZI:
0 METEOROLOŠKIH POSTAJAH V SLOVENIJI.
(S karto, gl. prilogo 3.).
Slovenija, ki je že davno stopila v krog kulturnih dežel, je že sredi prošlega stoletja imela svoje prve meteorološke postaje. Ni ta kulturni pojav nastal morda pod pritiskom dunajske vlade, temveč iz lastne pobude slovenske inteligence. To dejstvo morem potrditi iz lastne, čeprav kratko-dobne izkušnje, ki sem jo tekom zadnjih štirih let stekel kot upravnik Zavoda	za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani.	Ni	mi	bilo	treba neljubega	moledovanja — že na prvi	poziv so se mnogi	rade	volje in z navdu-
šenjem odzvali moji prošnji, da vodijo meteorološka opazovanja. Nekateri so celo sami prosili, da se jim dajo v	to .svrho potrebni aparati. Zato ni čuda,
da obstojajo slovenske postaje, ki	so začele beležiti meteorološke pojave,
že 1. 1850. K tem spada Ljubljana, kjer je od marca 1. 1859. beležil brzojavni uradnik ]. Z e i 1 i n g e r.1 Od 1. 1855 je beležil svoja opazovanja za-
21 I. 0 a 11 i n : 1. c. p. 303.
22 G. D a i n e 11 i, La Dalmazia,	Novara 1918, p. 36.
23 Hardbuch für die Navigation mil	Torpedobooten 11, Wien 1907.
24 Buduči da ih priručnik mornarice	ne navadja, jer opisuje samo bivšu austrijsku obalu, ovdje ih navadjam. One su : Bar (Pristan), Ulcinj, St. Ulcinj, Sv. Nikola. Gosp. kapetanu 1. Gaftinu, koji mi je pomogao pri odredjivanju luka, ovdje mu lijepo zahvaljujem.
1 Obsežne podatke o teh starih postajah na bivšem Kranjskem navaja F. Seidl v svoji razpravi ,Das Klima von Krain* I. del v „Mitteilungen d, Museatverejnes in Laibach* 1891,
služni K. Deschmann, po njegovi smrfi (1.1889.) pa je fo delo nadaljevala njegova sestra Seraf in a do 1. 1896. Tedaj je prevzel poslajo M. Vodušek, danes profesor v pokoju, ki jo je zelo vestno vodil do počelka 1. 1919.
Skoro istočasno (1.1852.) so začeli beležili (udi v Celju, kjer se je poslej nepretrgoma opazovalo do 1. 1885., ter v sosednjem Liscu od 1.1851.—1868. Iz Gorij pri Bledu imamo opazovanja za 1. 1852—1853. Ko pa se je tamošnji župnik A. Aichholzer preselil v Sv. Magdaleno (nad Idrijo), je tu nadaljeval opazovanja od 1. 1854. — 1865. V Novem mestu je osnoval 1. 1858. postajo pater B. Vovk ter jo je vestno vodil do 1. 1885. Naj še pripomnim, da imamo izven mej današnje okrnjene Slovenije iz te dobe opazovanja tudi v Celovcu, Gorici itd.
Tekom časa so vznikle mnoge nove postaje; nekatere so sicer pozneje zopet prenehale (ponajveč vsled smrti ali premestitve opazovalca), druge pa funkcijonirajo še danes. Tako se je v M a ri b o ru začelo opazovati 1. 1863.; bilo pa je beleženje doslej trikrat prekinjeno: 1867—1875, 1879—1881 in 1891—1899. Zasluga dalekovidnega ravnatelja vinarske in sadjarske šole g. A. Žmavca je, da se opazovanja niso le nadaljevala, temveč da si je postaja Oskrbela tudi registrirajoče aparate (barograf, termograf, higrograf)
V Kočevju se opaža od 1. 1871., torej 54 let; le žal, da se nahaja v novejšem času termometerska hišica na nepovoljnem mestu, tako da beležke niso uporabne. Isto velja tudi za Krško, ki ima opazovanja od 1.1885.
V Kamniku se beleži od 1. 1871., v Dobrni od 1875., v Rogaški Slatini od 1882 do danes. Od postaj, ki so pozneje prenehale funkcionirati, a imajo daljšo opazovalno dobo, navajam zlasti Hotič (1883 — 1905), C ve n (1896 — 1918), Ptuj (1864—1887) ter Leskovo dolino, M a-šun in Gomanjče (okoli Snežnika), ki so sedaj v italijanski posesti (1889 — 1918).
Za osnovanje in funkcijoniranje meteoroloških postaj tudi v Sloveniji je skrbel „Centralni zavod za meteorologijo in geodinamiko' na Dunaju, kjer so se hranili vsi rokopisi. Ko jih je morala Avstrija predati nam, so jih poslali v Beograd, kjer se čuvajo v ondotnem vseučiliškem .Meteorološkem observatoriju“, mesto da bi se predale ljubljanskemu zavodu. Kljub moji pismeni in ustmeni intervenciji mi še ni uspelo, da jih prejmem. Če hrani Zagreb v svojem arhivu rokopisne beležke hrvafskih, a Sarajevo bosansko - hercegovinskih postaj, zakaj naj je baš Ljubljana izjema ter čuva rokopise slovenskih postaj beogradski in to univerzitetni observatorij?
Ker število od dunajskega meteorološkega zavoda vzdrževanih postaj, zlasti dežjemerskih, za tehnične svrhe ni zadoščalo, se je 1.1893. osnoval „Hidrografični centralni urad“ na Dunaju. Ta je uredil v poedinih tedanjih pokrajinah svoje posebne hidrografske ustanove, ki so skrbele za osnovanje In funkcijoniranje ombrometerskih in lermometerskih postaj (poleg
Dolenci
\anct
Mursb' Sobota
'Jllrcriin(L
V\Q. Mitrenbcrh
Vuh rra /	.
• MPrinioz
Sj) Martha**
;*v.
Do^Lendav,
-reti c
'Rib n ir rt
tfSovci
■tnjyradec H,.'h
• Manna %.7nnn
ojs'tnuta
(jg) Tržič
(§) Golnik ^florir'*
hstnert
Sv*ftarba\
I art rit/trt
BohBtsii-l
tmcet
\ • So r iftr
aslrnritcrc
tuniki
srnica
Slatjna)
-V»:. fftitjdalena
\amnii
cs konca
Ü use m
ifTrala
are.
% . abnJioojr
fcina
Vrhnika (	v
\pZloyatec provinca
VelRaaia
PO STANJU DNE 1. JANUARJA 1925.
» flerilo /' 750.000
• Rutica.
Manina
mr<i
Jo Km.
\. Sneinik
Stari Log
(S) Ubčica
fllibinn polji
□ rtgisfrirajoci aparati O barometer O termometri •	ombr ometel-
Print«!,
'S lev
\~zhjodno od Ciree.niPidiOL 3
j A ‘v .J?-* ■'1!*^' t j;
vodomernih) V lo svrho je izdal nemška navodila, ki jih je za naše opazovalce poslovenil Fr. Levec: „Predpisi o dežjemerskih opazovanjih z navodilom za opazovanje zračne toplote* (Ljubljana 1896).
Število meteoroloških, zlasti še ombrometerskih postaj je v kratkem času silno naraslo. L. 1918. ie bilo v okviru političnih mej današnje Slovenije ombrometerskih in ombrometersko - termometerskih postaj 86. Te je po prevratu prevzel „Hidrografični oddelek“ v Generalni inšpekciji vodä v Ljubljani. Danes jih ima 62 in to 27 111. reda (s termometrom in ombro-metrom) in 35 IV. reda (z ombrometrom). Ljubljanska meteorološka postaja pa, ki se je pretvorila v .Zavod za meteorologijo in geodinamiko', je zlasti po zavzemanju g. prof. S e i d 1 a prevzela postaje in naloge dunajskega «Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko“.
Ko mi je bila poverjena uprava ljubljanskega zavoda koncem 1.1920., so bile pod njeno upravo le 4 postaje: Ljubljana, Maribor, Grm in Celje lasno je. da je bilo to število za površino 16 000 km* povsem nedostatno. Zato sem ga takoj skušal povečati. Težkoče so bile velike z ozirom na skromna denarna sredstva; v proračunu je bila določena vsota 9000 Din in z njo bi bil moral nabaviti potrebne aparate, tiskati formularje, kriti vse pisarniške in manipulacijske stroške ter dajati nagrade opazovalcem. Ko pa sem uvidel, da je postaja v Ljubljani na neprimernem mestu (v drž. realki v Vegovi ulici), kjer se nahaja hišica s toplomerom nad podzemnim oknom prostorov za centralno kurjavo, sem moral najprej poskrbeti za njeno pravilno namestitev. Zato sem zaenkrat odložil vse ostale posle in nabavil registrira joče aparate (termograf in higrograf, ki sem jih v angleški hišici namestil najprej v Zgornji Šiški, odkoder pa sem jih moral pozneje prenesti na vrt današnje porodišnice, kjer še sedaj funkcijonirajo. Dasi tudi to mesto ni idealno, je vendar bolj odprto kot v državni realki.
Zatem šele sem pričel z ustanavljanjem novih in reaktiviranjem starih postaj. Da ne bi bili dve postaji na istem mestu, sem dogovorno s „Hidro-grafičnim oddelkom* z ozirom na teren in tek rek določil na zemljevidu mesta, kjer bi bile potrebne termomeferske in ombromeferske postaje, odnosno obe skupaj. Obrnil sem se pismeno, pa tudi ustmeno seveda v prvi vrsti do duhovnikov, učiteljev, samostanov in bolnic s prošnjo, da prevzamejo meteorološka opazovanja. A ker sem bil v Zavodu še sam brez pomočnika, je šlo delo le počasi od rok. Vztrajal pa sem v težnji, da vsaj malo pripomorem h kulturnemu napredku Slovenije. Ko pa je vstopil v zavod kot rač. asistent g. Fr. Blanč, mi je takoj odleglo, ker sem v njem našel vestnega in zanesljivega sodelovalca. Delo je poslej uspešno napredovalo, ker je vodil on poleg svojega rednega posla, zlasti analiziranja diagramov registrirajočih aparatov v Ljubljani in Mariboru, vso obsežno korespondenco.
L. 1923., a zlasti 1. 1924. je bilo osnovanih 125 postaj. Od teh so tri
I.	reda (z avtografi): Ljubljana, Maribor in Bohinjska Bistrica (ta ima baro-
graf in termograf, manjka ji še higrograf). Potrebno bi bilo, da dobe (poleg barome(ra) (ermograf in higrograf še: Celje, Kočevje in Jesenice. Postaja
II.	reda, ki ima barometer, vse termometre (navaden in oba ekstremna) in ombrometer, obstoja le ena: Novo mesto — Grm — Kandija2. Postaj III. reda, ki imajo navaden in ekstremne termometre, je 36. Naj tu omenim, da sem uredil dve vrsti postaj III. reda: poleg opazovanj na ekstremnih termometrih (ob 9. uri p. m.) beležijo nekatere teh na navadnem termometru trikrat dnevno (ob 7. uri a. m., 2. uri in 9. uri p. m.), druge pa le enkrat in to ob 9. uri p. m. Izkušnje, ki sem si jih pridobil kot dolgoletni opazovalec, sem zdaj vporabil pri ureditvi slovenskih postaj. — Zelo težko je najti primerno mesto za fermometersko hišico, da ne vpadajo v njo solnčni žarki. Če se to vrši zjutraj (do 7. ure a. m.), so vrednosti za to dobo previsoke in ne-vporabljive; ako vpadajo ob 2. uri p.m., a ne ob 7. uri a.m., imamo isto nepriliko. Radi tega sem opazovanja omejil le na 9. uro p. m., uvedel pa poleg tega opazovanja na ekstremnih termometrih. Z ozirom na to more biti hišica tako nameščena, da morejo v njo vpadati solnčni žarki zjutraj tudi še do 9. ure a. m., ne da bi vplivali na podatke maksimalnega termometra. Do te novosti me je dovedla tudi praktična stran: opazovalcu je delo olajšano, ker je vezan le na večerni termin, ko je redno doma.
Povprečna dnevna temperatura, izračunana iz maksima, minima in dvakratne vrednosti za 9 uro p. m., ne odgovarja podatkom, dobljenim potom fermograma. Naša naloga pa bo ta, da vprav na osnovi termograma, ozi^ma trikratnih opazovanj gotovih postaj v Sloveniji najdemo korekcije, 1	1 je treba dodati zgoraj omenjenim povprečnim vrednostim, da dobimo
urni dnevni povpreček. V kolikor sem doslej videl po termogramih Ljubljane in Maribora, so korekcije zelo majhne. Ako uspe ta kombinacija za Slovenijo, bo postala zelo važna, ker opazovalci ne bodo vezani na trikratno opazovanje.
Končno je postaj IV. reda, ki imajo le ombrometer, 81.
Vendar pa je mogel naš zavod osnovati toliko postaj le na ta način, da mu je blagovolil g. dr. Franc Kulovec kot minister za poljedelstvo nakapati v ta namen znatno denarno podporo. Naj mu na tem mestu izrekam toplo zahvalo 1
V	Sloveniji je torej 63 postaj III. reda, ki se po vrsti termometra delč v dvoje skupin: postaje ki jih upravlja naš zavod, posedujejo navaden in ekstremne termometre, one pa, ki so pod upravo „Hidrografičnega oddelka“, imajo le navaden termometer. Z ozirom na to število (poleg Ljubljane, Maribora in Bohinjske Bistrice) pride ena termometerska postaja povprečno na areal 242 km2, kar znači, da so postaje medsebojno oddaljene pov-
1 Tu obslojajo pravzaprav tri različne postaje: v Novem mestu ima g. prof. Seidl aneroid in psihrometer, v Kandiji (bolnici) je barometer, navadni ter maksimalni in minimalni termometer, v Grmu pa navadni termometer in ombromoter.
prečno za 16 km. Posfaj pa, ki beležijo le padavine, je v Sloveniji 183, (. j. ena na vsakih 87 km2; oddaljene so torej med seboj povprečno za 9V2 km. Na prvi pogled bi se morda zdelo, da je število takih postaj previsoko, toda polhograjska katastrofa nas je uverila o potrebi čim gostejše mreže ombrome-ferskih postaj po Sloveniji. K temu se pridružuje še dejstvo, da se v Sloveniji križa dvoje hidrometeorskih tipov: maksimum v juniju in oktobru. Če še pomislimo, da obstojajo na male razdalje znatne razlike v absolutni višini, je povsem upravičena povprečna oddaljenost postaj za 9 V* km Da navedem par primerov 1 Zračna črta med ombrometerskima postajama v Rudnem polju (1340 m) in Bohinjski Bistrici (ca. 500 m) je 8'/2 km, razlika v višini pa 840 m; med Rudnim poljem in Triglavom je razdalja 71/, km, višinska razlika pa znaša 1520 m. Triglav 1 Bo-li kdaj tudi ta ponosni gorski sklop imel na vrhu meteorološki observatorij, kot ga ima Bjelašnica pri Sarajevu?
Naj ob sklepu še nekaj dostavim 1 Ljubljana kot kulturno središče Slovencev bi morala imeti svoje kulturne, odnosno znanstvene institucije nameščene tudi v primernih prostorih. Ljubljanski meteorološki zavod še nima pripravnega observatorija, temveč so aparati razporejeni kar na treh mestih: v realki, na univerzi in v porodišnici, tako da je kontrola zelo ofežkočena. Tudi ni v teh zgradbah primernih prostorov, da bi se uvedla opazovanja s heliografom, aktinometrom, anemometrom, s termometri za temperaturo tal, z aparati za izhlapevanje vode, beleženje neviht itd. Ker se ni nadejati, da bi v doglednem času država zgradila primerno stavbo, se obračam s prošnjo na ljubljanski občinski svet, da si vzame za vzgled svojega druga v Splitu; ta zida na svoje stroške (na Marjanu) meteorološki observatorij, ki bo združil kot „Matica“ krog sebe vse stare in nove meteorološke postaje v Dalmaciji. Naj bi ne bil ta moj apel le vox clamant is in desertol
Meteorološke postaje v Sloveniji začetkom leta 1925.
A. Zavod za meteorologijo in geodinamiko (122 postaj):
Postaja	Geogr. širina	Geogr. dolžina	I Višina v m	Postaja	Geogr. širina	Geogr. dolžina	e _ c e *2 ► >
Adlešiči		45"31’	15°19’	22)	Celje		46"14’	15°16’	241
Ambrus		45°50’	I4049’	346	Cerklje	46"15’	14° 29’	399
Babino polje . . Banja Loka . .	45" 39’ 45°31’	14"33’ 14°53’	756 554	Črni vrh		46"5’	14° 15’	862
Bela cerkev . . .	45"52’	15" 17’	194	Črnomelj ....	45"34’	15°11’	156
Bele vode ....	46"2i’	14"57’	797	Dobova 		4 5° 54’	15° 40’	145
Besnica		46" 16’	14"17’	473	Dobrna		46°20’	15°14’	353
Bohinjska Bistrica	46"16’	13"57’	500	Dolenja vas pri			
Brezje 		46"20’	14°14’	48 i	Ribnici ....	45" 43’	14°45’	500
Brežice		4V54’	15"36’	165	Dolnja Lendava	46°34’	34°7’	163
Buče pri Kozjem .	46" 6’	15°35’	222	Dramlje		46" 16’	15" 24’	327
Bukovščic« . . .	46»13’	14"16’	453	Dravograd ....	46°35’	15°2’	365
Postaja	Geogr. širina	Geogr. dolžina	o = E >CA > *
Dražgoše ....	46°15’	14°10’	855
Dvor		45°48’	14°58’	205
Fram		46°27’	15°38’	333
Golnik 		46°20'	14“20’	500
Goriče 		46"19'	14°21’	472
Gornji grad . . .	46"18’	14°49’	428
Gornji Logatec	45°55’	14“13’	512
Horjul		46°1’	14"18’	342
Hudi vrh ...	46°28’	15"22’	1200
Izvir Savice . . .	46°17’	13"48’	59J
Jarenina		46° 38’	15°42’	2^5
Javorje		46°9'	14"11’	700
Jesenice		46°26’	14°3’	585
Jezersko 		46° 24’	14“ 30’	890
Kal		46° 1’	15°7’	505
Kapla pri Radencih	46”37’	16"3’	309
Klopni vrh ....	46"30’	15°26'	1269
Kobilje		46°41’	16°24’	190
Kočevje		45°38’	U»51’	460
Kočevska reka . .	45°34'	14"48’	572
Koprivna . . . .	46°27’	IV' 45’	1075
Koprivnica ....	46°2’	15°33’	327
Koprivnik ....	45° 36’	15°2’	628
KoitanJevlca . . .	45°51’	15°25’	158
Kostrivnica . . .	46° 16’	15° 36’	295
Krarj 		46"14’	14"2l’	385
Ljubljana ....	46" 3’	14"30’	306
Loški polok . . .	45"42'	14°36’	780
Mala Nedelja . .	46"31’	16"3’	279
Marenberg ....	46°37’	15“14’	371
Maribor		46“ 34’	15°39’	270
Martinček .	46“ l8’	14° 8’	1060
Medvode . .	46"25’	14"24’	860
Mežica		46"31’	14°51’	491
Mirna peč ....	45° 52’	15"5’	232
Mokronog ....	45“57’	15°9’	251
Mošnje		45°20’	14°13’	475
Moštjanrl ....	46°45’	16°9’	339
Murska Sobot«	46" 40’	16°10’	187
Nazarje		46“ 19’	14" 58’	380
Nova Štifta . . .	45"45’	14°40’	626
Novo mesto . . .	45“48’	15°10’	202
Ormož 		46°25’	16° 9’	220
Petešovci ....	46° 32’	16"28’	339
Planina		46° 28'	15°35’	670
Preska 		46°8’	14°24’	315
Prežganje ....	46" 2’	14°44’	656
Primskovo ....	45°59’	14°55’	592
Plul		46°25’	15°52’	230
Radna 		46°0’	15"18’	180
Radoviča ....	45°41’	15°21’	30 J
Rašica 		45° 51’	14" 38’	500
Rateče 		46" 30’	13° 43’	868
Reintal 		45“34’	14° 57’	522
Repnje		46" 10’	14"29’	335
Resnik 		46" 26’	15°2l’	932
Ribnica na Pohorju	46"32’	15°16’	715
Postaja	Geogr. širina	Geogr. dolžina	s B '2 ►
			>
Rovte		45°59’	14°11’	705
Rudno polje . . .	46°21’	14°56'	1340
Selo pri Zagradcu	45°54’	14“54’	458
Serdica		46°49’	16“2’	238
Sinji vrh 		45°27’	15°10’	368
Slovenjgradec . .	46"31’	15"5’	409
Sorica		46°13’	14°2’	820
Soteska		46°18’	14°3’	482
Stara glažuta . .	46° 30’	15°32’	1033
Stranje		46" 16’	14° 36’	455
Strojna		46° 36’	14"55’	997
Sv. Ana pri Tržiču	46°26’	15°15’	1026
Sv. Ana v Sloven-			
skih goricah . .	46" 39’	15°51’	358
Sv. Barbara v Ha-			
lozah 		46°21’	16° 0’	217
Sv. Duh na Blokah	45"48’	14°31’	759
S». Duh nad Sol-			
čavo 		46*26’	14"39’	1247
Sv. Duh na Ostrem			
vrhu		46° 37’	15°28’	907
Sv. Jernej nad			
Muto		46" 39’	15"9’	1041
Sv. Jurij pod Ku-			
mom 		46*4’	15°2’	770
Sv. Ketarina-Topol	46°6’	14"23’	730
Sv. Rriž pri Jese-			
nicah 		46° 28’	14°3’	990
Sv. Lovrenc na Po-			
horju 		46" 32’	15°24’	442
Sv. Primož na Po-			
horju 		46“ 34’	15°10’	671
Škofja Loka . . .	46" 10’	14"18’	350
Št. Gotard ....	46“ 11'	14°54’	629
Št. lij ob Mislinji .	46°27’	15°11’	593
Št. Ilj v Slovenskih			
goricah ....	46"41’	15°39’	297
Št. Jošt na Kozjaku	46°23’	15°12’	1063
Št. Vid pri Planini	46°6’	15“ 26’	615
Telče		45°58’	15°16’	506
Tinje 		46°25’	15°30’	667
Trava 		45“ 36’	14°41'	782
Turj e		46“ 7’	15"9’	597
Vače		46" 7'	14“50’	523
Varaždin ....	46“ 19’	16°21’	175
Veliki Dolenci . .	46°51’	16"17’	308
Veliki trn ....	45“ 58’	15"24’	470
Veržej 		46“ 35’	16°10’	176
Vuhred		4 »° 36’	15° 15’	331
Zabukovje ....	46" 3’	15° 22’	560
Žetale		46°16°	15" 48’	322
Žiri		46“ 3°	14°7’	480
Žusem 		46°9°	15°29’	603
B. Hidrografični oddelek (62 postaj):
Postaja
Geogr.
širina
Bled
Geogr.
dolžtna
~ e
Postaja
Geogr.
širina
Geogr.
dolžina
Borovnica . . . . Cerknica . . . .
Domžale..............
Gorenji Razbor
Izlake...............
Jezerski vrh . . .
Kamnik...............
Kapele ..............
Konjice..............
Kokra................
Kranjska gora . .
Krka.................
Krška vas . . . .
Krško................
Laško ...............
Leskovica . . . .
Litija...............
Lješe................
Loka.................
Luče pri Ljubnem Luče pri Višnji
gori..............
Meti ka..............
Mislinje.............
Mojstrana . . . .
Mozirje..............
Občica...............
Pišere...............
Planina..............
Poljane..............
Polzela..............
Ribnica na Dolenjskem ...............
46°22'	14°7’	501
45°55’	14°22’	305
45°48’	14°22’	576
46°8’	14°36’	30J
46°27’	15°0’	884
46° 9'	14°56’	380
46°25’	14°32’	1210
46° 14’	14"37'	380
45"56’	15°41’	241
46°20’	15°26’	332
46" 18'	14°30’	538
46° 29’	13°47’	8 2
45°53’	14° 47’	288
45°54’	15°34’	155
45°58’	15" 29’	168
46" 9'	15°14’	231
46"9'	14*5’	805
46° 3’	14° 50’	235
46°32’	14°53’	540
46° 3’	15°13’	203
46°21’	14°45’	520
45°55’	14°44’	311
45°39’	15°19’	166
46°27’	15°13’	615
46°28’	13°57’	660
46°20’	14° 58’	347
45°43’	15°4’	200
46"0’	15°39’	255
45“50’	14°16’	465
45"44’	15°3’	200
46° 17’	15° 14’	292
45°44’	14°44’	491
Rogaška Slatina .
Slovenska Bistrica
Snežnik..............
Sodražica	.	.	.	.
Solčava..............
Stari Log	.	.	.	.
Stari trg............
Sv. Janž na Dravskem polju . . Sv. Jošt nad Vrhniko ................
Sv. Jurij ob j. ž. . Sv. Križ pri Litiji . Sv. Magdalena . . Sv. Trojica	.	.	.	.
Šmarje...............
Šmihelj..............
Topolšica	.	.	.	.
Trata ...............
Trbovlje.............
Trebnje..............
Tržič................
Velenje..............
Velika Nedelja Velika Račna . .
Vitanje..............
Vojnik...............
Vransko..............
Vrhnika..............
Zgornji Tuhirj . .
Železniki............
Želimlje.............
46°14’	15°39'	230
46°24’	15°36’	284
45°41'	14"28'	583
45°46’	14°39’	533
46n25’	14°42’	65»
45fl44’	14° 56’	402
45°30’	15°5’	375
46° 28’	15°46'	237
46°2’	14° 13’	619
46°13’	15“24’	297
46°0'	14°59’	430
46" 14’	15°7'	300
46° 35’	15°53’	287
46°14’	15°31’	227
46°23’	14°58’	718
46°24’	15°1’	480
46°6'	14u9’	407
46° 10'	15°3’	300
45"55'	15°1’	278
46°22’	14°18’	513
46"21’	15ü7’	398
46°25’	16°7'	223
45°54’	14°4l’	325
46°23’	15"18’	478
46°18’	is'^s’	270
46"15’	14°57'	338
45°58’	14°18’	293
46°14’	14°16’	578
46°13’	14°9'	458
45»55’	14°34’	310
Resume. L’ auteur expose sommairemenl 1’ evolution el 1’ etat actuel du reseau des stations meleorologiques en Slovenie. 122 de ces stations sont administrees par 1’ Institut Meteorologique et geodynamique de Ljubljana, 62 dependent de la Section Hydrographique de Ljubljana. Quant ä 1’ equipement, ces stations sont divisees comme suit:
3 stations de premier ordre;
1	station „ deuxieme ordre;
53 stations , troizieme ordre;
183	„	„	quatrieme ordre.
62
M. HAFNER:
M. HAFNER:
ALPSKI VARSTVENI PARK V DOLINI SEDMIH JEZER.
(S karto, glej prilogo 4.).
V krajevno najlepšem delu naše države, na južnem vznožju Triglava v dolini Sedmih jezer je ministrstvo za šume in rudnike z odlokom z dne 4. aprila 1924 št. 10.130 določilo nekaj nad 1400 ha v gospodarskem oziru po večini neproduktivnega, zato pa v naravoslovnem oziru vrlo zanimivega ozemlja za prirodni alpski park, v katerem je vsako gospodarsko izkoriščanje pogodbenim potom zabranjeno., Lastnik tega ozemlja je Verski zaklad, lastninske pravice pa izvršuje v njem Muzejsko društvo za Slovenijo, oziroma njegov odsek za varstvo prirode.
Ta varstveni park je plod enotnega nastopa naših najvišjih kulturnih ustanov, namreč vseh treh vseučilišč in obeh akademij znanosti in je gotovo ena naših najvažnejših pridobitev zadnjega časa na kulturnem polju. Neprecenljiva zasluga Direkcije šum v Ljubljani pa je, da je v polni meri umela ter stvarno in veledušno podpirala stremljenja onih maloštevilnih borcev za ta alpski park, ki so se združili v odseku Muzejskega društva za varstvo prirode.
Meje alpskega parka so v naravi izrazito začrtane, južna mejna točka se dotika gornjega roba znane, skoro navpične skalne stene Komarče, iz katere izvira v mogočnem slapu Savica. Od Komarče krene meja na Belo skalo ter proti zahodu do državne meje na vrh Kola (2001 m). Nadalje poteka ob državni meji najprej proti severu, nato pa v loku proti severovzhodu, preko Velikih vrat — kot glavnega prehoda v Trento — po gorskem robu, čigar vrhovi so znani pod imeni: Čelo (2227 m), Vogel (2348 m), Brda (2328 m), Veliko Špičje (2398 m), Malo Špičje (2315 m), Zadnja Lopa (2077 m) in Kanjavec (2563 m). Vrh Kanjavca, kjer doseže meja najsevernejšo točko alpskega parka, krene ta od državne meje proti jugozahodu na gorski rob, ki obdaja na vzhodni strani dolino Sedmih jezer in gre preko vrhov tega roba, Zelnarice (2320 m) in Kopice (2310 m) na Veliko Tičarico (2091 m) in Malo Tičarico (1898 m), od tod pa v isti smeri nazaj na rob Komarče.
V zadnjo dobo triadne formacije, v dobo glavnega dolomita, spada ta visoka alpska planota. Okamenele školjke iz te dobe tu niso redke, posebno ne v apnenčevem grušču ob vznožju sten Velike in Male Tičarice. Sledove glacialne dobe srečujemo povsod, v gladko ostruženih apnenskih skladih in v nizu krasnih petih jezer — prvo leži žal že v sosednji državi, sedmo, Črno jezero, pa se nahaja izven parka — ki so jim ledniki iz-
dolbli globoke kotanje in katerih vsako ima svojo posebno lepoto. Zlasti ob planinski koči kraj drugega Triglavskega jezera so v trdem apnencu še dobro ohranjeni glacialni sledovi. V morfološkem oziru ima zlasti jugozahodni del parka, ki tvori del Komne, izrazito kraško obiležje, da mu glede divjosti in razoranosti ni kmalu primere. Robove, doline, dolinice, žlebovi, razpoke,	žrela s celoletnim snegom, pa gladke	apnenčeve skale,
vse se tu kopiči	v slikovitem neredu.	Geološka	podlaga,	pa tudi najdišča
slepih hroščev (Anophthalmus Scopolii v. bohiniensis in Anophthalmus hirtus v. nivalis) opravičujejo slutnjo, da se	bodo na	teh tleh	odkrili še marsikateri podzemski	prostori — bodisi v	apnencu	od vode	izprani, ali pa v
dolomitu v prvotni obliki ohranjeni.
Posebno zanimiv je varstveni park v rastlinskogeografskem in botaničnem oziru. Na morfološko razoranih tleh se bore na meji drevesnega pasu (v višini krog 1800 m) posamezni stoletni mršavi mecesni in smreke za svoj obstanek, drugod vidimo zopet neprodirno ruševje in razmetana grčava debla dreves, ki so omahnila v dolgotrajni borbi z vremenskimi silami višav. Botanikom ne bom našteval imen vseh rastlin, ki uspevajo na tem ozemlju, ker to ne bi odgovarjalo namenu članka. Zato hočem navesti le one rastline, ki zaslužijo našo pozornost že radi svoje zunanje oblike, ter one, ki so posebno redke. Na prvem mestu imenujem rapontiko (Centaurea helenifolia [G. et G.] Arcang), ki je najlepša cvetka varstvenega parka in raste v grušču pod stenami Male Tičarice. Drugo mesto pristoja cesarskemu silju ali jaščerici (Peucedanum ostrothium Koch = lmperatoria ostrothium L.), ki jo dobimo med skalovjem okrog koče ob Triglavskih jezerih in na planini Lepučnici. Njenim korenikam pripisujejo že od nekdaj planšarji in alpski lovci čudotvorno moč, češ da ozdravi skoro vse bolezni; v novejšem času pa vera v njeno zdravilno moč močno pojema. Po močvirnatih krajih in napajališčih raste v velikih množinah Scheuchzerjev mavček (Eriophorum Scheuchzerii Hoppe). Prav tako ljubita bolj vlažne kraje lepi planinski zelišči, mlečna ločika (Mulgedium alpinum Lees) in dišeča krebulja (Myrrhis odorala Scop.), ki zrasteta do l'/jH visoko; prvo dičijo ažurni cveti, drugo pa lepo dišeči listi. — Detelje zastopa po tratah bledičasta detelja (Trifolium pallescens Schreb.), ki uspeva okrog koče pri Triglavskih jezerih. Trate diči tudi pernati glavinec (Centaurea plumosa Ham.). Povsod po skalah in po tratah raste travniška krvomočnica (Geranium pratense L.), med planinskim grmovjem pa Sorbus Chamaemespilus Crantz, lstolam in na skalah rasteta kranjski smrdik (Rhamnus fallax Boiss) in nizki smrdik (Rhamnus pumila Turra). Med planinskim grmovjem niso redki višnjevi kozji parkeljci (Lonicera caerulea L.). Ob skalovju se dobe ozkolista preobjeda (Aconitum ranunculifolium Rehb.), košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea L. var. symphyandra Mrb.) in panonski svišč (Gentiana pannonica Scop.) kot zastopnika prekrasnih visokoslebelnih sviščev. Ob skalovju uspevata tudi planinska bodeča neža (Cirsium spinosissimum
Scop.) in kranjska bodeča neža (Cirsium carniolicum Scop.). Planika (Leontopodium alpinum Cass.) rasfe na skalah pod Malo Tičarico in po gorskem robu, ki na zahodu obkrožuje dolino Sedmih jezer. V produ pri drugem jezeru se dobi sibirski luk (Allium sibiricum L. = Allium foliosum Clar.). Na skalah in v grušču raste rožnati bradavičnik (Sedum roseum Scop.). Posebnost tega ozemlja je Rhodiola rosea L. Krasne šope po skalah tvori Hostov kamnokreč (Saxifraga Hostii Tausch). Lepa je slednjič tudi Scabiosa pseudophrygia.
Mnogolično je živalstvo alpskega parka. Od sesalcev omenjam antilopo naših Alp, divjo kozo (Rupicapra rupicapra L.), ki je stalen gost vsega zaščitenega ozemlja. Bolj redek je planinski zajec (Lepus timidus L.), ki mu divja mačka (Felis catus L.), kuna zlatica (Mustela marles L.) in kuna belica (Mustela foina Erxl.) na sočnih alpskih tratah grene življenje.
Posebno dobro so zastopani ptiči. Planinski orel (Aquila chrisaetus L.) gnezdi od nekdaj na tem ozemlju, ali pa v njegovi neposredni bližini, lzrediti pa ne more nobenega mladiča, ker mu nepravi lovci odrekajo pravico do prostega življenja, dasi ga ščiti zakon o strelni prepovedi. Najzanimivejši ptič parka je pa vsekakor skalni plezalec (Tichodroma muraria L.). Če je leteči biser naših nižinskih voda vodomec (Alcedo ispida L.), je leteči biser orjaških navpičnih alpskih sten skalni plezalec. Ko zazreš tega ptiča na gladkih stenah Kanjavca, ali na zahodni steni Velike Tičarice — nižje ne pride rad, razen ob selitvi — se spomniš pisanih kolibrijev tropičnega Brazila. Lepota perja, pa tudi ostala zunanjost jih enači. A medlem ko iščejo kolibriji hrane, bodisi žuželke ali nektar v cvetnih čašicah opojno duhtečih orhidej, pobira ta lepi plezavček tu na meji večnega snega najmanjše žuželke v najneznatnejših razpokah navpičnih ali previsnih sten. S posebnim povdarkom omenjam planinske kavke (krampar-čice = Tyrrhocorax graculus L.); le te oživljajo ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu s svojo elegantno zunanjostjo, s svojo družabno zgovornostjo in s svojimi nedosegljivimi letalskimi umetnostmi ta krasni alpski svet. Številne so snežne jerebice (Lagopus mutus Montin), skalne jerebice (Carrabis saxatilis M. W.) in ruševci (Lyrurus tetrix L.). Tudi kanja (Buteo buteo L.) pride pogosto v te alpske kraje, dasi kroži sicer raje v.nižjih legah. Redek pa je krokar (Corvus corax L.), še redkejša velika uharica (Bubo bubo L.).
Tudi nižje živalstvo je zastopano po znamenitih vrstah. Od metuljev omenjam Psodos spitzi Rbl., ki leta samo vrh Kanjavca in na sosednjem Triglavu v višinah nad 2500 m; ta je redkost prve vrste, s katero se more ponašati le malokalera evropska zbirka. Istotam letajo: Erebia glacialis ab. Triglavensis Scaw.; Anarta nigrita B. in Agrotis ocellina Hb. Okrog Črnega jezera in vrh Komarče leta v lepih aberacijah znani apolo (Parnassius Apollo L). Tudi Crambus luctiferellus Hb., ki je sicer redek alpski metulj
^eogr<ißki ve sh til, 192/)	Priloga	O.
ALPSKI VARSTVENI PARK
DOLINI SEDMIH fJEZER ( ZAJJ:ZIIRO>l)
tUTr
.tOfi
Malo Jpic/f
Arina rica
h op j ca 1237o
/‘leda
I h/fjic/.
Ti carica
2.091
ZOOl
(h c arij d
Shidon
. 11# rila lJO.OOO
tt/o/
l J)rit n /ta jncjr/ p l/or.)/,'/ g/rlx’)!i ViSinc r tn CPota
(iozr/ovi
	
	
	
	
	
	
in lela le v višinah preko 2000 m, je na ozemlju alpskega parka precej navaden. Kot posebnosti omenjam še Erebia gorge var. erynis Esp., Agrotis decora Hb., A. biriva Hb. in A. simplonia Hg.
Od hroščev omenjam kot posebnosti: Carabus Creutzeri var. kernen-sis ]os., ki je prav številno zastopan, nadalje Trechus Perlyi var. longulus Dan., Nebria diaphana Dan. in N. Germari Heer. Posebno zanimiva, pa tudi redka sta že omenjena hrošča Anophthalmus Scopolii var. bohinensis Ganglb. in A. hirtus var. nivalis ]os. Müller; najdeta se pod globoko v zemljo vdrtimi skalami in v globokih skalnih razpokah pod listjem. Redki so rilčkarji Otiorhynchus Schmidti Stierl., O. tagenioides Stirl. in Lepyrus variegatus Schmidt. Posebnost parka je edino tu živeča Podistra rupicola Kiesw.; znamenita je tudi Chrysochloa liturata Scop.
Naj še omenim, da se dobe v skalnatih razpokah kraške planote jamske kobilice Troglophilus cavicola Kollar in Tr. neglectus Krauss, nadalje slepi pajek Stalita faenaria Schiödte in več vrst pajkov škarjevcev Obisium.
Rastlinstvo je našlo v varstvenem parku popolno zaščito, v doglednem času jo bo našlo tudi živalstvo. Tu bodo črpale naše visoke šole svoj učni materijal, tu bo imelo ljubljansko vseučilišče svoj botanično-fiziologični laboratorij, tu bo urejen prvi naš alpski vrt z našo prekrasno alpsko floro, predviden pa je končno tudi poskusni vrt za nego planinskih trav, s katerimi bi se izboljšale naše planine.
Da smo ustvarili ta varstveni alpski park, smo izpolnili svojo kulturno dolžnost, ker le na ta način bo mogoče ohraniti to krasno ozemlje, ki je v svoji celoti, kakor tudi v vseh svojih živih in neživih delih pravi naravni spomenik v vsej svoji lepoti in zanimivosti našim potomcem.
Če sem vzbudil s tem površnim popisom zanimanje naše inteligence in širše javnosti za alpski varstveni park v dolini Sedmih jezer, sem dosegel svoj namen. Popolnejši opis bodo podali naši znanstveniki, ko bo ozemlje preiskano in prepričan šem, da bo ta nesel sloves našega varstvenega parka preko mej naše države.
Resume. Cet article decrit le nouveau pare national alpin situe dans les Alpes Juliennes dans la Vallee des Sept lacs du Triglav en Slovenie. Les timiles du pare sont indiquees exactement (vois 1’ esquisse ajoutee, tab. 4), brievement son! exposes ces rapports morphologiques, pareillement les repre-sentants de la flore et faune les plus importants et les plus rares.
GEOGRAFSKE NOVICE.
Petintridesetletnica znanstvenega dela prof. dr. J. Cvijiča. Jeseni 1924 je slavil največji jugoslovanski geograf, profesor univerze v Beogradu, Jovan Cvijič, 35 letnico svojega znanstvenega delovanja. Njegovi prijatelji in sodelavci so mu ob tej priliki posvetili krasen .Zbornik , radova“, ki nam živo priča o iskrenih simpatijah, ki jih uživa Cvijič v celem znanstvenem svetu to- in onstran oceanov. Dne 18. oktobra se je v Beogradu vršila slavnostna seja Geografskega društva v Beogradu. Na njej je rektor univerze Popovič poudarjal zlasti zasluge slavljenca kot profesorja in rektorja univerze, predsednik Akademije znanosti prof. Košanin, načelnik Geografskega instituta glavnega generalštaba in podpredsednik Geografskega društva v Beogradu, general Baškovič, profesorja geografije na beograjski univerzi, Vujevič in Milo-jevič pa so v lepo zasnovanih govorih slavili Cvijiča kot znanstvenika -geografa. Hvaležnosti njegovih učencev je dal duška njih zastopnik Radovanovič, ki je govoril o njem kot strokovnemu učitelju - geografu. Tudi Geografsko društvo v Ljubljani je bilo pri slavnosti zastopano po svojem odposlancu.	F.	B.
Šestdeseiletnika. Dva znamenita geografa sta praznovala letos šestdesetletnico: Sven Hedin in Erich v. D r y g a 1 s ki. Sven Hedin je vsakomur znan, Drygalski manj, a je vendar tudi velik znanstvenik. V letih 1891 — 1893 je bil ob groenlandski obali, 1. 1899. je postal profesor v Berlinu, 1901 — 1903 je vodil na ladji „Gauß* ekspedicijo v Antarktiko in je odkril deželo Viljema H., 1. 1906. je postal profesor na univerzi v Münchenu. Številna so njegova strokovna dela,
ledniki v vseh delih sveta nosijo njegovo ime.	V. Šarabon.
Sliko Petra Kozlerja, ki jo prinašamo na str. 11., nam je kratko pred svojo smrtjo (■{• 29.5.1925) rade-volje prepustila v objavo njegova vdova, blagopokojna gospa Marija K o sl er jeva. Čast njenemu spominu ! — Slika nam kaže Petra Kozlerja v njegovi najlepši moški dobi, 1. 1873.; izvršil jo je fotograf L. Angerer na Dunaju in sicer ob priliki dunajske svetovne razstave.	V. B.
Največja globina morja. Japonci so po potresu (1. sept. 1923) merili morje ob obali. Ob 34° 17’ sev. širine in 141° 16’ vzh. d. so našii globino 32550 angleških čevljev = 9921 metrov. Dostej je bila zaznamovana kot najgloblja globina ob vzhodni obali otoka Mindanao. V. Š.
Panamski prekop. Od otvoritve 1. 1915. do konca 1.1924. je vozilo po prekopu 28.000 ladij, od njih 10.000 unijskih. Prepeljanega je bilo nad 100 miljonov ton blaga. Dohodki so znašali nad 100 miljonov dolarjev; od teh so dale ameriške ladje 45 miljonov.	V.	Š.
Železnice. Na koncu 1.1924. je bilo na zemlji 1,192.550 km železnic.
V	Ameriki jih je več kot polovica,
298.000, v Evropi 368.000, v Aziji
125.000, v Afriki 51.000, ostale v Avstraliji in na New Zealandu. Ker pa govorijo druge statistike o 1,200.000 km že 1.1920., gotovo ta niso vpo-števane ozkotirne proge. V. Š.
Železnica pod beneškimi lagunami. Da ohranijo Benetkam njih zgodovinski značaj in odstranijo s kanalov motorne čolne in parnike, so si zamislili železnico, ki bo prevzela ves večji promet in bo izpeljana pod
Lagunami. Služila bo osebnemu in tovornemu promeiu. Začela se bo pri postaji Mestre, bo šla pozneje pod Canal Grande itd. ter bo končala na znanem otoku Lido. Dolga bo 11.88 km, v začetku bo enotirna, nato dvotirna. Vsa vožnja od Mestre do otoka Lido bo trajala 31 minut, postaj bo 17. Gradbena doba je preračunjena na pet let, stroški na 105 milijonov lir. Vlaki bodo vozili na tri minute in bodo prepeljali že v prvem obratnem letu lahko 24 milijonov potnikov.
V. Š.
Železnica v Kavkaziji. Že dolgo časa nameravano progo ob obali Črnega morja y Transkavkazi'o bodo sedaj zgradili. Črta Rostov — Tiflis bo skrajšana za 628 km, črta Rostov — Poti pa za 1058 km.	V. Š.
Prebivalstvo Italije. V začetku oktobra 1924 je štela Italija 39,943.500 prebivalcev; občin je bilo 9194. Napoli šteje 770.000 ljudi, Milan 701.000, Rim 664.000, Turin 500.000, Genova
304.000,	itd. Na Goriškem so našteli 262.400 prebivalcev, na Koroškem in Kranjskem 64.800, v Zadru 18.000.
V. Š.
Prebivalstvo Danske. Štetje 5. 11. 1924 izkazuje 3,386.274 prebivalcev, za 118.443 = 3.6% več kakor v februarju 1921. Glavno mesto Kjoe-benhavn je štelo 728.105 prebivalcev = skoraj 22% vsega prebivalstva.	V.	Š.
Prebivalstvo Dunaja. Štetje 1. 1. 1925 izkazuje za Dunaj 1,868.328 prebivalcev; moških je bilo 861.038, žensk pa 1,006.290.	V.	Š.
„Društvo za raziskavanje jam“, ki je bilo ustanovljeno 1.1910. in je med svetovno vojno prenehalo delovati, je zopet oživelo. Naloga, ki si jo stavlja, je zelo obširna, kajti skoraj vse prirodoslovne vede so zainteresirane na proučevanju jam. Našo domovino, ki je znana širom sveta kot klasična zemlja kraških pojavov, so proučevali dosedaj večinoma tuji znanstveniki, dočim se je le malo domačinov zanimalo za njene lepote in vrednosti. Svet govori o čudih, ki jih skriva osrčje Kresa, med nami pa jih je komaj peščica, ki se zavedajo njegove vrednosti. Ni treba še posebej poudarjati, da zahteva ugled naše znanosti, da postanemo tudi tu popolnoma samostojni. Društvo pa bo moglo zasledovati svoje idealne cilje le tedaj z uspehom, če bodo pri njem sodelovali ter ga podpirali vsi prijatelji prirode. Redni član more postati vsak, kdor prispeva 10'— Din, podporni pa, če plača 50'— Din na leto. Ustanovniki plačajo 1000" — Din enkrat za vselej. Vse tozadevne informacije daje rade volje načelstvo drnftva v Ljubljani: notar M. Hafner, Miklošičeva c. 6, predsednik; dr. R. Kenk, Univerza, Zoološki inslitut, tajnik; ing. ]. Turk, Kem. preizkuševališče, Dunajska c. 38, blagajnik.
KNJIŽEVNOST.
Dr. ]. Rus, Slovenska zemlja. Kratka analiza nje zgradbe in izoblike.
Med besedilom 10 cinkotipij. V zbirki: Splošna knjižnica II. zvezek. 8°, strani 48. Ljubljana 1924. Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena seš. Din 24'—, vez. Din 32'—.
Pisatelj podaje v istini to, kar obeta v pristavku k glavnemu naslovu : od davnih vekov do sedanjosti segajoč opis geološkega razvoja. Grejenje in pre-minjanje, rušenje in prenavljanje obsega sicer mnogo milijonov let. Vršilo se je pa v sila počasnem dogajanju. Radi tega je število dogodkov, ki so se izvršili v neizmerno dolgi dobi, vendarle primeroma majhno. Možno je torej pred-očiti dogajanje, ki štej« samo malo število glavnih prizorov, s kratkim opisom.
Pisatelj je poizkusil strniti vsekakor še dovolj pestro sliko dogodkov v besedilu, ki obsega samo 38 strani. Pojasnjeval je besedo s slikami in načrti, a tudi teh je skromno število. Naloga je sama na sebi težavna po snovi in po jezikovni predstavitvi. Pisatelj se je resno trudil, da odoli vsem težkočam in ker je sam kot novodobni geograf tudi vešč v geologiji, je ustvaril vobče dobro uspelo sliko. Velikopoteznost geološkega dogajanja je pisatelja podigiila mestoma v zanos, da je gledal na dogodke z jakim čuvstvom in jim dal besedni izraz v vznešeni obliki. Vendar je opisovanje vobče tako zqolj stvarno in sila tesno, da moremo knjižico imenovati kratek r e p e t i t o r i j. Dobro bo torej došla onemu, ki stvar že pozna v bistvu, pa si jo želi v spominu osvežiti. Pisatelj sam si predstavlja *a svoje čitatelje tike, ki poznajo poleg geografije tudi temeljne nauke geologije, a sprejmejo vendar za prijazno uslugo, ako jim pisatelj pred oči postavi elementarni seznam geoloških vekov in dob (na strani 42). Žal, da ga navaja v nepopolni obliki. Manjka namreč jeden geološki vek", arheozojski vek (z algonško dobo), ki je trajal po smatranju ruskih in ameriških geologov daljši čas nego vsi naslednji vekovi skupaj. Nadalje sta tercijarna in kvartarna doba navedena vsaka kot enako veljavna jednemu geološkemu veku. V istini geologi splošno obe dobi skupaj shvatajo za kenozojski vek, ki je kljub strnitvi v primeri s prejšnimi vekovi zelo kratek. Taka licentie, kakršne se poslužuje naš avtor, torej ne more računati na odobravanje.
Snov knjigi je razvrščena takole: poglavje 1. nudi pod nadpisom „Gradbena zgodovina“ v dveh oddelkih zapored paleogeografijo in tektoniko, poglavje II. pa razpravlja pod nadpisom „Preobražanje površja“ v oddelkih terci-jamo pokrajino, razvoj rek, ledniško preobražanje tal in naposled oblike in hidrografijo Krasa. Ta razvrstitev se mi ne zdi povsem srečno začrtana. Podoba je, da je vse tercijarno in diluvijalno preobražanje površja snov, ki spada v paleogeografijo — torej v prvo poglavje. Sodim, da bi nameri pisateljevi bolje ugajala razvrstitev, ki bi zapored odgovarjala na vprašanja: 1. kako in kedaj je nastalo kameno gradivo? (stratigrafija), 2. kako in kedaj je prišlo to gradivo v sedanji položaj? (tektonika) in 3. kako in kedaj so se razvile na njem sedanje geografske oblike? (morfogenija). Pisatelj sam je menda čutil, da paleo-geografija v prvem poglavju ne nudi pravega izhodišča, zatorej vpleta v njem kolikor moči stratigrafije in tako nekako podzavestno izboljšuje svoj prvotni ukrep, četudi morda na račun preglednosti. V tem oddelku nahajamo tudi najobsežnejšo opazko o Pohorju, ki pa ne nudi dovolj jasne slike. Tu je omenjen nadalje bližnji tonalitov pas in v zvezi z njim teorija »ogromnih hribinskih po-krivačev“ (bolje bi se menda reklo „narinjenih kamenih odej“, Überschiebungsdecken, nappes de recouvrement) — češ, da je to „najnovejša predstava o postanku Vzhodnih Alp“. Uporabili so jo njeni pristaši tudi že na naše Kraško gorovje (Limanowsky 1910, Kropač 1912), toda ne brez ugovora (Kossmat 1913). Tudi glede Alp vobče se njena veljava doslej v več kot 25 letih ni še utrdila. — Posebna panoga naših Alp so avtorju „Nizke Alpe“. Zal, da ni povedano, kaj ima avtor v misli. Pojem Alpe pomenja „visoko gorovje“, „vele-gorje“; kaj so torej „Nizke Alpe“? — Vrlo dobro poudarja pisatelj važnost nastanka glavnega razvodnega gorovja alpsko-kraškega med Panonskim in jadranskim morjem v oligocenskem času. Radi tega bi bilo umestno opisati ta nastanek.
Uvodne pripomnje v oddelku o tektoniki (str. 7) pobujajo v čitatelju niz dvomov. Avtor smatra, da se teorija o krčenju zemeljske oble kot vzroku na-gubavanja njene kamene skorje še najbolj vzdržuje na površju. V istini se v zadnjem desetletju množijo ugovori zoper njo. Pisatelj smatra, da »gube dole
čajo glavne gorske hrbte in vmes ležeča podolja“. Znano pa je, da se vnanja oblika gorovja vobče ne vjema z notranjo zgradbo njegovo; vnanjo obliko temveč določajo činitelji preperevanja, denudacije in erozije, ki so zavisni od upornosti kamenega gradiva. — Za zgled prelomnih črt, ki „igrajo prvo geografsko ulogo“, navaja pisatelj dolino Vrata in deloma Krmo — ne omenja pa onih glavnih dinarskih prelomin, ki se vlečejo stotine kilometrov daleč proti jugovzhodu vzporedno z Adrijo in se tudi na licu zemlje dobro vidno izražajo (Gorica - Vipava - Reka, Kobarid • Cerkniško jezero - Osilnica, nadalje v alpski smeri W-E Krn - Kranj - Tuhinj). — Velikopotezne pojave in gigantsko delovanje mehanskih sil, ki so zgradile gorovje ob severnem loku Adrije (julske in Bene-čanske A. in Kraško gorovje), je mojstersko proučil in obrazložil prof. K o ssm at (1913). Naš avtor navaja Kossmatovo razpravo v seznamu vpoštevane literature. Toda v svoji knjigi podaje gorotvorno mehaniko v obliki, ki bo le malokoga zadovoljila.
V	drugem poglavju je pisatelju „pokrajina, ki jo je zapustila doba velikih tercijarnih jezer vzhodišče, početno površje, ki so na njem procesi erozije in spiranja zastavili svoje preobražajoče sile“. Želeli bi, da bi čitali tudi opis pokrajine, ki jo je doba tercijarnih jezer (pisatelj misli pontsko jezero pliocenskega oddelka tercijarne dobe) našla, in kako so tudi še po pliocenu delovale tektonske sile, ki se še v sedanjosti javljajo s potresi. Pisatelj navaja izrecno samo Belo krajino kot izdelek jezerske abrazije in akumulacije in pa Slovenske in Prekmurska oorice, dasi je pliocensko jezero pokrivalo dosti večje ozemlje Slovenije. Naša knjiga zastopa mnenje, da je „sredi tercijarne dobe“ morska oz. jezerska gladina stala v prav znatnih višinah nad današnjo
—	mnenje, ki bi ga trebalo natančneje izraziti in izpričati. Nasprotno pa je dobro podprto dejstvo, da se je v spodnjem pliocenu nepopolno izravnano jadransko - panonsko razvodje razkosalo ob prelominah in ob njih kosoma dvigalo. Ti kosi so današnje planote: Pokljuka, Jelovica, Trnovska pl., Tržaški Kras idr. (Kossmat 1913). Spričo tega je malo verjetna domneva o visokem morskem stanju nepotrebna. Postmiocenski orografski in hidrografski razvoj pa je šel temu pri nemo drugačno pot. Mimogrede nam bodi dovoljeno pripomniti, da je težko govoriti o „tercijarnem reljefu“ (Rus str. 17), ker je tercijarna doba dolga doba, doba ponovno premenjenega re'jefa. Priporoča se torej brezpogojno posluževati se za določitev dogodkov ožjih oddelkov tercijarne dobe.
Radi sledimo avtorjevemu	opisovanji razvoja naših	glavnih	rek: Save,
Soče in Drave ter njih vodotočnega omrežja, lznenaja nas povoljno, da pisatelj umeva tu doline kot antecedentne, ki so zarezavale na istem mestu, med tem ko se je gorovje dvigalo — četudi to naziranje pMŠča čitatelja vsaj na videz v protislovju s prejšnjim poglavjem. Ondi smo dobili vtisk, da smatra pisatelj gorske višine „sredi tercijarne dobe“ za dovršene; le visoko stoječe morsko in jezersko vodovje da je imelo odteči, vodotoki pa mu slediti vreza-vajoč si struge navzdol in lice sedanjosti bi bilo oblikovano. Izmed stranskih pritokov so omenjeni pač oni,	ki	so se v „hribovju za	srednjo	Savo“ na-
mestili v sinklinalnih progah mehkih tercijarnih usedlin, niso pa omenjeni oni, ki so se zarezali brez ozira na bodi mehko bodi trdo podlago bolj ali manj pravokotno preko kamenih gub,	n.	pr. Savinja med Celjem	in Zidanim mostom,
Medija idr., Sotla in nekateri njeni	pritoki itd.
Tudi odstavek o Iedniškem preobražanju tal je na razpoložljivem prostoru (5 strani) očrtan ob vidnem avtorjevem osebnem poznavanju ledenodobnega veličastva naših Alp in iz njih vodečih dolin v nazorni obl'ki s krepkimi potezami in — kar je čitatelju v tem odstavku posebno ljubo — s primernimi lokalizacijami.
Enako vnemo je posvetil pisatelj oblikam in hidrografiji Krasa, ki jih opisuje v zaključnem oddelku kniige. Pri tem se naslanja na Cvijičevo naziranje
o	ulogi, ki izvira iz dejstva, da se nahajajo podzemeljske vodotečine v vsakem kraškem ozemlju v raznih višinah. Cvijic jih deli na tri pasove („hidrografske cone“) : gorenji suhi, dolenji s trajno tekočo vodo in srednji prehodni pas. Po tem vidiku je podan opis štirih poglavitnih kraških ozemelj slovenskega Krasa (ribniško - kočevsko, cerkniško, primorsko in pa ozemlje Kolpe in Krke). Obilica podatkov opazovanih z jasnim pogledom in umno izbranih se strinja s celotno sliko. Padavinske razmere so žal samo s celoletno množino izpodnebne vode in bolj mimogrede omenjene. Bistveno izpopolnila bi se bila slika o kraških pojavih, ako bi bil avtor vpošteval geološki razvoj, ki ga je s prikupljivo jasnostjo očrtal prof. Kossmat (1913).
Slike, ki naj pojasnujejo besedilo, so zelo poučne; žal de je njih število preskopo odmerjeno. Besedilo se na nje nikjer ne pozivlje, slikam tudi večinoma ni dodano zadostno besedno pojasnilo. Tako ne prihajajo do polne veljave.
V terminološkem oziru nam je podaril pisatelj nekaj novosti, ki jih ne smemo prezreti: brežina (Kliff, Steilküste, steile Brandungsküste), izdanja voda (Grundwasser), ilovec (Tegel), kopanja (Trogtal), krnica (okrešelj ,Kar), našle-dovane oblike (Folgeformen), obrh (kraški veleizvirek, source vauclusienne), olasa (Gebirgsscholle), prevor = raztečje (Talwasserscheide), razgorje (Ge-birgsknoten), skrasovanje (Verkarstung), stržen (Talweg), uloka (Einbiegung), v^dna zastava (Stauwasser), vrotek (Quelle), zagatna dolina (Sacktal), žalo (Strand). Nekateri teh izrazov so prikupljivi in se hvaležno sprejmejo, drugi se nekam upirajo. Za „skrasovati“ bi se bolje reklo krasneti (imperf.), pokrasneti, skrasneti (perf.) (po analogiji: trohneti, slabeti, bledeti, kopneti), za nasledovane
o.	= sledivše o., izdanja v. = talna v., plasa nam je tuja, obrh neumljiva beseda, brežina	= velik breg,	a ne strm breg.	Za	nemški Gestein	rabi pisatelj
izraz hribina,	izpeljan po nemškem Gebirgsart.	ki	so ga Nemci že	davno opu-
stili. Hrvatje imajo .kamenje“, Srbi „stena“, Cehi „hornina“ (po nem.) še najbolj prikladen se mi zdi izraz »kamenina“ (= velika kamena gmota [masa], kakor dolina = velik dol, istotako možina, pečina idr.).
V celoti nudi drobna knjižica marsiKaj dobrega, da smo pisatelju hvaležni za njo. Pretesno se nam zdi zasnovana in pretesno izdelana za Slovensko zemljo, ki je po	notranji zgradbi	in vnanji razčlenitvi	neizmerno bogata na vpošte-
vanja vrednih	zanimivostih in	znamenitostih.	Ferdo	Seidl.
Dr. losef Wentzel (Warnsdorf), Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes und Laibacher Moores. Mit 8 Textfiguren. Posebni odtis iz: Lotos. Naturwissenschaftliche Zeitschrift. Herausgegeben vom Deutschen naturwissenschaftlich - medizinischen Vere'n für Böhmen „Lotos“ in Prag. Unter Mitwirkung von Prof. Dr. E Machatschek und Prof. dr. E. Starkenstein redigiert von Prof. Dr. L u d w i g Freund. Prag 1922, Str. 67 — 109.
J Wentzel, ki	je	služboval	do konca šol. I. 1914. na ljubljanski realki	in
je	geografom znan	že	po svoji	študiji	o razvoju doline Tržiške Bistrice1,	je
objavil rezultate svojega opazovanja o morfogeneii Ljubljanskega barja in Ljubljanskega polja ter Savske doline.
Iz dejstva, da	ni	tercijarnih plasti	južno od črte Snarna gora-Rašica	in
prav	tako tudi ne ob dnu Savske	doline	pri Zagorju in Trbovljah, dalje iz dej-
*1. Wentzel, Ein Beitrag zur Bildungsgeschichte des Tales der Neumarkfier Feisfrilz. Jahresbericht d. Oberrealschule in Laibach 1901.
stva, da so se našla okostja diluvijalnih živali v sedimentih Barja, sklepa avtor, da so Ljubljansko barje, Ljubljansko polje in tesna Savska dolina Laze — Zidani most pliocenske starosti. Sava je v diluvijalni dobi, ko je z dotoki zasipavala Ljubljansko kotlino, pošiljala svoj stranski rokav po dolini Glinščice v kotlino Barja, kjer se nahaja savski prod v južnem pobočju Viške terase blizu gradu Bokalce; v Ljubljani pa sega do Vegove ulice in v bližino vzhodnega vznožja Gradu. V nadaljnem slika avtor nastanek diluvijalnega jezera v Barski kotlini, zasleduje terase, ki so ostale na ozemlju Ljubljane, ob Ljubljanici in na nekaterih predelih na robu Barja, osobito oo Iški, ob Zelimeljščici, ob Gradaščici, pri Podlipi itd.; razlikuje dvoje teras: diluvijalno teraso zadnje poledenitve (»Niederterrasse“), ki je nadaljevanje enake terase na Ljubljanskem polju, — v Ljubljani jo imamo severozahodno od Delniške tiskarne-Uniona - Šelenburgove ulice, — na ustju Iške doline jo tvori kot Iška vas - Brest - Matenja - Iška Loka. Tu po Wentzlovem naziranju nimamo opraviti s prodno delto Iške, kakor sta sodila n. pr. Simony in Kramer, — nje ostanek se nahaja tudi med vasema Kozarje - Podsmreka in še ponekod. V to diluvijalno teraso je Ljubljanica s pritoki vrezala aluvijalno teraso, na kateri stoji n. pr. najnižji del Ljubljane, najbližje	Ljubljanici; pri tem	se je	istočasno znižala vodna	gladina jezera, dokler
se ni	naposled spremenilo	v močvirje.
Znane rezultate vrtanja med Žalostno goro in Notranjimi goricami iz
1.	1854. je vzel Wentzel za osnovo, da rekonstruira zvezo sedimentiranja v Ljubljanskem barju z akumulacijo Save v Savski kotlini, osobito v Ljubljanskem polju	tekom ledene dobe.a Pri	tem računa, da	sta obe	plasti diluvijalne šote
sredi	diluvijalnih jezerskih	plasti	nastali po tretji,	oziroma po drugi poledenitvi
in sklepa, da bi pod globino 51'5 m, do kamor so dospeli pri vrtanju, našli še eno plast šote, nastalo po prvi poledenitvi. Wentzel sklepa, da je znašala vodna gladina diluvijalnega jezera 300 m. Treba je opozoriti, da avtor pri tem povsem prezre Viško teraso, ki je po Seidlu jezerski sediment ter visoka 307 m, a dosega faktično, kakor priča originalna karta 1:25.000, celo višino 320 m. Seidl je smatral to teraso za jezerski sediment iz dobe tretje poledenitve. Wentzel nikjer ne poskuša kakorkoli tolmačiti nastanek Viške terase, a jo omenja uvodoma, ko navaja čeljust širokočelnega losa, najdenega v tej terasi, kot dokaz za diluvijalno starost sedimenta.
S tem v zvezi je naziranje Wentzlovo, da je na Ljubljanskem polju prod tretje poledenitve (Hochterrassenschotter) pod prodom četrte poledenitve (Nieder-terrassenschotter), dočim sega med Kranjem in Radovljico prvi precej višje od drugega. Imeli bi po avtorjevem naziranju opraviti s križanje n teras med Kranjem in Medvodami. V dodatku, v katerem razmotriva nastanek sedanje Savske doline med Medvodami in Zidanim mostom oziroma Krškim, poskušajoč, da poda razvoj sedanjih površinskih oblik in hidrografskih razmer od pontijske dobe dalje, kaže Wentzel nagnenje, da označi v bližini Medvod se nahajajoče terase Plana Gmajna, Velika Dobrava, Na Gmajnah in Smrekova Dobrava, ki jih je E. Brückner označil kot terase tretje poledenitve, za ostanke nekdanjega dna pliocenskega jezera, kekor ga suponira avtor.
Wentzel se pridružuje Kossmatovemu naziranju, da je nastalo Ljubljansko barje v svoji preglacijalni obliki — erozijskim potom, a ne vsled tektonskega udora. Vendar je treba opozoriti, da je smatral Kossmat za potrebno, da v
s To zvezo je ugotovil že Ferdo Seidl 1. 1912. (Širokočelni los v starejši diluvijalni naplavini Lj. Darja, Camiola 1912), a ga Wendel vendarle nič ne navaia na lem meslu, kar bi bilo vsekakor umestno, zlasti ko citira isto studijo na sir. 68, ko ugotavlja diluvijalno starost sedimentov v Barski kotlini.
svoji novejši študiji3 pristavi	glede Barja:	Die Zuschüttung	(namreč po dovršeni
eroziji) scheint aber durch	eine leichte	Senkung befördert zu sein.	Man fand
... im Laibacher Moor bei Gorice die Sohle noch nicht in 51 m Tiefe, also in einer Seehöhe von rund 240 m, während etwa 50 talabwärts der Spiegel der in engem Felstale bei Sagor eingetieften Save nur in 230 m Höhe liegt, was ein viel zu geringes Gefälle wäre.“ Krebs je v svojem delu o Vzhodnoalpskem ozemlju4 zapisal ta pomislek z domnevo, da se je ves okvir z „dolino“ Barja ugreznil, drugače si skoro ni mogoče razlagati enormne akumulacije. K temu je pristaviti, da bi bilo iskati razlage v domnevi, da se je morda hkrcti dvignil predel med Ljubljansko kotlino in Zidanim mostom, kar bi pomagalo razlagati tako veiik učinek retrogradne savske erozije med Radečami in Ljubljansko kotlino. Tu so vsekakor potrebne še podrobne študije, dočim bomo glede Barja samega težko prišli na čisto, dokler ne poznamo globine naplavljene snovi, bodisi na Barju	samem, kakor v soteski med	Gradom in	Rožnikom
ter Utikom in pod spodnjim	Ljubljanskim	poljem.
Wentzlova študija je zanimiv, na skrbnem in vestnem opazovanju zgrajen donesek k razglabljanju kompliciranega morfogenetskega problema Ljubljanskega barja in ostalega bližnjega predela. Končne rešitve zastavljenih vprašanj pa seveda ni mogla prinesti.	Anion Meiik
D. Cree, Yugoslav — Hungarian Boundary Commission. The Geographical Journal LXV/2, 1925, pp. 89 — 112.
Predsednik jugoslovansko - madžarske razmejitvene komisije, polkovnik D. Cree, je že 15.jan. 1923 predaval v londonski Geografski družbi o delovanju te komisije; ker pa njena dela še niso bila vsa zaključena, je Družba odložila publikacijo njegovih izvajanj do letošnje februarske številke svojega glasila.
V uvodu podaja kratko historijsko - etnografsko sliko mejnega ozemlja, kjer napačno ponavlja madžarsko teorijo o prekmurskih Vendih, .delu slovenske rase“. Nato navaja v trianonski pogodbi določeno jugoslovansko-madžarsko mejo ter omenja pri tem spremljevalno pismo (covering letter) k tej mirovni pogodbi, v katerem obljubljajo velesile Madžarski dalekosežne mejne korekture, ako bi jih mejne komisije enoglt-sno smatrale za potrebne iz etnografskih in geografskih razlogov. Ta dokument je bil vir neštetih razporov, kajti Jugoslavija se je hotela preko njega vedno dosledno držati mirovne pogodbe. To bo nam pač razumljivo, saj so hoteli korekture vedno le v njeno in nikdar v madžarsko škodo.
V naslednjem je govor o tem, kako je bila sestavljena mejna komisija in kako si je porazdelila razmejitveno delo na šest sekcij. Započela je avgusta 1921 in prvi njen glavni stan je bil Varaždin. Pri mejnem delu so se posluževali specialne karte 1:75.000, generalne karte 1:200.000, pa tudi izvirnih risb v merilu 1:25.000 ter katastralnih map. Opirali so se iu in tam tudi na statistične podatke iz 1.1910., na razne spomenice trgovskih zbornic, želje veleposestnikov, tvorničajev in zastopnikov obmejnih občin. Povsod na meji so si razmere ogledovali na licu mesta, pri čemer so jih pogosto ovirala slaba pota. Ko so se v podrobnostih glede meje dogovorili, so jo začrtali v specialno karto.
3 F. Kossmal, Die morphologische Enlwicklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegebiete. Zeilschrifl d. Ges. f. Erdkunde Berlin 1916, p. 673.
‘ N. Krebs, Länderkunde d. ösferr. Alpen, Stuttgart 1913, p. 411.
Razen ob prekmursko-madžarski meji je šlo delo povsod gladko od rok. Radi nje je bil potreben vzklic no Zvezo narodov in Svei veleposlanikov. Madžari so zahtevali vse Prekmurje zase v očividnem nasprotju z mirovno pogodbo in kljub temu, da so bili že prej v Parizu posvarjeni, naj radi omenjenega spremljevalnega pisma k mirovni pogodbi ne zahtevajo preveč, ker se jim lahko prigodi, da radi tega ničesar ne dobe. Madžari so se sklicevali na gospodarske in prometne prilike v deželi. V Prekmurje je dotedaj vodila iz Madžarske železnica le do Murske Sobote ter iz Zalaegerszega preko Dolnje Lendave v Čakovec; ta pa je šla preko Prekmurja le na dolžino par sto metrov in še to po ozemlju, ki govori madžarski, južna meja Prekmurja je Mura, preko katere od Radgone do Murskega Središča na razdaljo skoro 60 km ne vodi niti en most. Leseni pri Veržeju je bil tedaj šele v gradnji. Gospodarske zveze je tedaj Prekmurje moglo imeti le na sever in severovzhod v Madžarsko ali na zahod v Avstrijo. Gospodarsko stanje prebivalstva je bilo zato po madžarskih zatrjevanjih obupno. Na vzhodni strani Prekmurja pripada po trianonski mirovni pogodbi Jugoslaviji nekaj čisto madžarskih vasi, kojih prebivalstvo je že rod za rodom hodilo na žetev na Madžarsko, od koder je prinašalo mezdo v naravi s seboj domov. Zato so trdili Madžari, da je za te prebivalce jugoslovanska okupacija največja nesreča. Polkovnik Cree se odločno izraža, da so madžarske zahteve po celem ozemlju bile čisto neopravičljive, ker so izpodkopavale mirovno bazo. Bile so narodnostno neupravičene in tudi gospodarska stran ni bila tako obupna kot so jo slikali. Gradili so tedaj že leseni most pri Veržeju in pričeli tudi z graditvijo železnice iz Ormoža preko Veržeja, kjer bi se postavil tudi železen most, na Mursko Soboto. Iz vsega lahko posnamemo, da nam je krepka in poštena jugoslovanska uprava ter ekonomsko - strateško važna graditev železnice v mišljenju vplivnega Angleža največ pripomogla k rešitvi celega trianonskega Prekmurja.
Razmejitvena komisija je končno sklenila predložiti Zvezi narodov, naj bi Jugoslavija odstopila Madžarski 6 slovenskih vasi iz monošterskega okraja severno od Hodoša (mejne postaje na progi iz Murske Sobote) ter na vzhodni meji 20 madžarskih vasi z Dolnjo Lendavo in slovensko vasjo Kobilje, ki jo madžarske popolnoma oklepajo in se je tudi izrazila za priklopitev k Madžarski. Most čez Muro pri Murskem Središču pa bi moral ostati jugoslovanski. S tem, meni polkovnik Cree, bi se dosegla narodnostno in gospodarsko boljša meja in Jugoslavija bi se na meji iznebila precejšnjega števila sovražnega ji prebivalstva. Toda svet Zveze narodov ni mogel pripraviti jugoslovanske in madžarske vlade do sporazuma; zato je končno ostalo tudi	glede teh 26 vasi	pri
razmejitveni črti trianonske pogodbe. Ravno tedaj	pa se	je v	drugič	povrnil	na
Madžarsko Karel Habsburg, kar je gotovo pripomoglo k zavrnitvi madžarskih teženj.
Tudi Horgoš ob Tisi bi bila komisija rada vrnila Madžarski, ker je čisto madžarski in bi s tem izboljšala življenske pogoje Szegeda. A tudi to se je razblinilo ob odločnem protestu našega zastopnika, ki je zahteval, da se komisija drži točno pogodbe. Naša država je pač že imela slabe izkušnje z Madžarsko. Izpraznila je Pečuj in Baranjo, da bi tudi Madžarska izpraznila za Avstrijo Burgenland, ta pa se je obotavljala in končno tudi res priborila zase Sopron s pomočjo plebiscita.
Skupen mejnik je mogla komisija postaviti le na jugoslovansko-madžarsko-avstrijski meji, na romunski še ne, ker je prav	tedaj	naša	država	prepustila
nekaj mejnih občin Romuniji v zameno za druge.
Iz vsega poročila je videti, da je bil polkovnik Cree kot predsednik popolnoma nepristranski; iz vsega odseva visoki pravni čut anglosaksonske psihe.
V	referatu rabi za naše večje kraje kot Zagreb, Varaždin, Osijek vedno slovanska imena, za mejne občine pa ona, ki jih je dobil na avstrijskih zemljevidih: torej Luttenberg, Ormuz, Wernsee, Kebeleszentmarton. Vendar je dodal na koncu tudi pregled slovanskih nazivov za te obmejne kraje. Članek krasi 12 čednih slik ter dvoje skic, od katerih predstavlja ena porazdelitev Ogrske med razne države, druga pa etnografske razmere Prekmurja z novimi mejami (v merilu 1:420.000).	Dr.	B.	Suetelj.
ROMAN SAVNIK:
PREGLED DOSLEJ IZDANIH JUGOSLOVANSKIH ZEMLJEVIDOV DRŽAVE SHS IN BALKANSKEGA POLOTOKA.
Izid svetovne vojne in s tem popolna sprememba politične karte Evrope sta dala povsod izredno pobudo za izdajanje novih, zlasti političnih zemljevidov. Tudi pri nas se je občutila ta potreba, le da v še večji meri, ker dotlej sploh še ni bilo	na enem zemljevidu prikazano	celotno	naše	državno ozemlje
v večjem merilu.	Zato ni čudno, če je tekom	zadnjih	šestih	let naša karto-
grafska literatura že prav znatno narastla. Ker pa prihajajo na naš književni trg še vedno novi zemljevidi, se skoro ne moremo	ubraniti	vtisa,	da večina naših
kart že kmalu po	izdanju ne ustreza več sodobnim zahtevkom.	K številnim ne-
točnostim, ki se običajno od karte do karte vedno iznova ponavljajo, se namreč pridružuje tudi dejstvo, da še niti danes nimamo povsod končnoveljavno določenih državnih in upravnih mej. Vprašanje je seveda, ali znači to kratko razdobje le zasilno izpolnitev vrzeli, ali pa je obenem tudi že storjen korak dalje k sistematičnemu izboljševanju prvih naših povojnih zemljevidov.
Zal je naša kartografska literatura silno raztresena in večinoma tudi le malo znana. Uverjen o potrebi, da dobimo o njej vsaj skromen pregled, sem se lotil posla in se v naslednjem omejil le na pregled zemljevidov naše države in Balkanskega polotoka, ki so jih priredili naši rojaki. Pri tem pa nisem vpošte-val atlantov in onih kart, ki tvorijo le prilogo drugim publikacijam. Vse dostopne zemljevide sem pregledal in ocenil, ter se zahvaljujem na tem mestu vsem, ki so mi šli pri tem delu v kateremkoli oziru na roko. Vendar je verjetno, da mi je še kak zemljevid nepoznan, ker so se tiskali v najrazličnejših krajih naše države, a tudi v inozemstvu in se morda nekateri niti pojavili niso na našem književnem trgu.
Za pravilno presojo zemljevidov je gotovo važen čas njih izdanja, ker jih moremo le na podlagi zanesljivega kronološkega razporeda pravično oceniti in s tem ugotoviti morebitno metodično napredovanje in izboljševanje v vseh ozirih, kar se ne tiče toliko pravilnosti državnih in upravnih mej, kot predvsem vernega prikazovanja površja in pravilne narodne nomenklature; na oboje polaga moderna kritika vse večjo važnost. Založniki na kartah skoro dosledno niso označili leta izdanja. Pri tem je igrala nemalo vlogo menda tudi njih bojazen, da sicer pozneje, čim bi izšli novi zemljevidi, svoje stare naklade ne bi mogli več uspešno razprodajati. Zato sem mogel potom vsestranskih poizvedovanj ugotoviti le približni, ne povsem zanesljivi kronološki razpored zemljevidov.
S tem poizkusom pa ne nameravam podati obširne ocene zemljevidov, ki bi se nanašala na vse pokrajine, temveč vzamem za primer le Slovenijo v
okvirju njenih današnjih političnih mej, ker bi sicer referat silno naraste!, ali pa bi bilo to le v škodo vsestranski in temeljiti presoji.
Ker v državi še ne razpolagamo s privatnimi kartografskimi zavodi, — Geografski institut (Vojnogeografski zavod) v Zemunu dela v glavnem na naših specialnih kartah 1:100.000 in more biti izdaja preglednih kart zanj le postranska naloga —, je umevno, da so naše dosedanje karte v svojem jedru pretežno tuj produkt, oziroma da so prevzele glavno osnovo (teren, hidrografsko mrežo itd.) iz tujih kartoqrafskih del. Zato naši prireditelji v tem oziru odgovarjajo le v kolikor so se odločili za to ali ono osnovo. V glavnem so se omejili na popravke nomenklature, mej in višinskih označb. Zato je tem raz-veseljiveiše dejstvo, da srečujemo kljub pomanjkanju na izšolanih domačih kartografih tudi že poedine poizkuse popolne osamosvojitve od inozemskih zavodov.
A.	STENSKI ZEMLJEVIDI.
1, Artur Gavazzi: Zemljovid kraljevstva Srba, Hrvata i SJovenaca.
Mjerilo 1:600.000. Kartografijski zavod G. Freytag i Berndt, Wien; izdala knji-žara St. Kugli, Zagreb (1919).
To je glede na prikazovanje terena doslej naš najboljši stenski zemljevid, ker je oblikovitost tal zelo plastično izražena. Poleg železnic so vrisane tudi glavne prometne ceste, medlem ko je sicer prav pregledni karti v kvar nekaj manjših hib, ki se tičejo zlasti pravilne nomenklature. Seveda je potek naših državnih mej še zelo zgrešen, ker se v splošnem krijejo z našo narodnostno mejo.
Po zemljevidu bi Savinjske Alpe segale od Kamniške Bistrice do Savinje. Temenica ni označena kot ponikalnica; napačno je lokaliziran izvir Krke*). Manjka proga Novo mesto • Straža, je pa označena železniška zveza Rogatca s Krapino. Tudi niso zarisane vse najvažnejše prometne ceste (manjkata cesti Ljubljana - Trojane - Celje	in Novo	mesto - Metlika).	Imenoma
so navedena vsa križišča in izhodišča	železnic	z	izjemo Zidanega	mosta.
A tudi nekaj drugih pomembnejših krajev ni na karti (n. pr. Velenja, Šoštanja, Ribnice). Stvarno pogrešne so sledeče označbe: Jelovec (Jelovica), Jezerska pr. (Jezerski vrh), Pogorje (Pohorje), Posruk (Kozjak), Boh (Bohor), Unica (Unec), Dvor (Št. Janž).
2. Velika zidna karta države Srba, Hrvata	i Slovenaca	u	mjerilu
1:1,000.000. Naklada umjet. - nakl. zavoda Jos. Čaklovič. Zagreb (1919).
To je pregledna politična karta brez označbe terena in višin. Naša in vsaka sosednjih držav se ločijo po razni barvi. Označene so meje glavarstev in s posebnimi signaturami velikost krajev ter sedeži glavarstev in sodnih okrajev. Zarisane so železnice in najvažnejše prometne ceste. Meje so še povsod zelo netočne.
Napačno je lokaliziran izvir Sotle in Grobelno. Označena ni železnica v Konjice. Na karti je poleg tiskovnih hib še mnogo tujih označb, zlasti v Prekmurju: Murasombat (Murska Sobota), Lendavaserhelj (Dolnja Lendava), Murarev (Hotiča), Abstall (Apače), Mahrenberg (Marenberk), Ročička (Rečica ob Paki), Šenčur (Št. Jurij ob juž. žel.).
* Ta napaka spremlja dosledno vse zemljevide. Izvir Krke namreč navadno zamenjujejo z izvirom Višnjice, ki je le manjši pritok te reke.
3. V. Marinkovič - R. Tomič: Velika zidna karta kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca. Mjerilo 1:800 000. Naklada Jos. Čakloviča, Zagreb (1921). — Izdaja tudi v cirilici. Glej pod ročne karte (v 2. številki O. v.)!
4. M. Kolin, Zemlje Srba, Hrvata in Slovenaca. Izradio —, upravitelj jugoslovenske škole u Antofagasti. Oficina cartografica Balcarce 259 — Buenos Aires (1921?). 1:850.000.
Zemljevid je zelo površno izdelan in malo pregleden. Teren je tako medlo prikazan, da skoro ne pride do izraza. Karta je v vsakem oziru nezanesljiva. Deloma netočna je hidrografska mreža in lokalizacija krajev; tudi je često iz-pečena nomenklatura. Ceste niso zarisane.
Napačno so lokalizirani Triglav, Grintavec, Ojstrica, Rog; Savinjske Alpe segajo na karti od Tržiča skoro do Savinje, Karavanke od Vrbskega jezera do Sv. Uršule. Višinskih označb je le malo in še te so deloma netočne, tako za Rog 1110 m (1100 m); na Pohorju je nelokalizirana višina 1548 m. Potek rek je le površno skiciran in često napačen (n. pr. Kokre, izvir Sotle in Ljubljanice, ki je v nazemski zvezi s Pivko). Isto velja o železnicah (n. pr. v Rogatec se odcepi železnica pri Celju); poleg tega so zarisane le nekatere glavnejše proge. Tudi lega krajev često ni točna, n. pr. Novega mesta. Sicer je označenih precej krajev, manjka pa nekaj važnejših (n. pr. Jesenice, Tržič, Bled, Bohinjska Bistrica, Škofja Loka). Signatura Ljubljane ne odgovarja številu njenega prebivalstva. Napaki v krajevnih imenih sta poleg številnih manjših: Sv. Martin (Šmartno) in Pragarje (Pragersko). Državna meja je še na mnogih mestih napačna (pri Ratečah, Dravogradu, v Prekmurju, pri Snežniku in Postojni).
5. KapTa BaJiKaHCKor no;iyocTpBa, nperjie^aHa y Teorpacj)-ckom 3aBO/iy öeorpaACKor yHHBep3HTeTa. Pa3Mep 1:800.000. KapTorpacf)CKH HHCTHTyT: G. Freytag & Berndt, Wien. Ma^atbe KitHwape: rei;e KoHa-Eeo-rpaA (1922).
Teren je lepo prikazan. Bile bi pa višine še markantneje izražene, če bi bile malo svetlejše, dočim nagli prehod od rumene barve na rdečkasto nekoliko moti oko. V splošnem je zemljevid zelo pregleden; vendar je vrisanih premalo železnic in krajev, ki niso povsod v enaki meri uvaževani.
Pohorje je označeno kot vrh, ne kot gorovje. Karta trdi, da pričenja plovba po Savi že pri Medvodah. Označene so le najvažnejše železnice, dočim n. pr. v Dalmaciji ne manjka nobena. Sicer pa je zarisana proga Rogutec ■ Krapina. Glede prometnih cest opazimo isto nedoslednost. V Sloveniji je označena ena sama, kar ni v pravem razmerju z drugimi pokrajinami. Napačno so lokalizirani Kranj, Ljubljana, Zidani most in Novo mesto. Signatura za Ljubljano ne odgovarja številu njenega prebivalstva. Državna meja je v podrobnostih netočna.
6. J o b a n LJ b n j h h: KapTa KpajbeBHHe Cp6a, XpBaTa h C.noBeHaua. M3paAHJiH hht. J. Fperop h A. JIa3Hti. M3AaH>e T>op^a JocHMOBHfca. Pa3Mep 1:500.000. (1923). — Izdaja tudi v latinici.
Največja vrednost zemljevida je v tem, da je doslej edina stenska karta, ki sloni na pretež to novi osnovi. Za prikazovanje višinskih razmer je poleg označbe poedinih vrhov uporabljena hipsometrijska metoda, ki označuje zgolj razne višinske pasove. Dasi je s to metodo najverneje prikazana različna višinska lega ozemlja, vendar za stensko karto ni posebno prikladna, ker ne daje prave pregledne slike. Kajti iz obsega poedinih višinskih pasov ne moremo
jasno razbrati strukture in oblikovitosti površja. Zadovoljiti nas more ta metoda !e v zvezi s črtkami ali osenjavo, ker se le na ta način odraža tudi razna strmina ter lega in pravec posameznih gorskih grebenov. Višinski pasovi so prav vestno in točno začrtani, niso pa povsod dosledno izvedeni. Moti nas namreč posebna označba ravnic ter visokih polj in kotlin, kjer se prav nič ne vpošteva njih nadmorska lega. Tako leži, sodeč po tem zemljevidu, n. pr. Zagreb dozdevno višje od Ljubljane. Zal je na zemljevidu mnogo manjših netočnosti, ki zmanjšujejo zanesljivost sicer odličnega dela. Zlasti imajo krajevna imena mnogo tiskovnih pogreškov.
Nad Osilnico ob Kolpi je označena 1289 m visoka Velika gora, dočim velja ta višina v resnici za Goteaiški Snežnik; Velika gora pa se nahaja kakih 15 km severno od tega vrha. Nekateri vrhovi nimajo pravilnih višinskih označb: Stol 2256 m (2263 m), Rog 1108 m (1100 m); na Pohorju je južno Sv. Lovrenca označena višina 1177 m brez imena; vrh s to višino ne obstoja, temveč se na dotičnem mestu dviga 1517 m visoka Roglja. Sicer pa ni na karti ne višine ne imena najvišjega vrha v Pohorju. Netočna je lokalizacija Suhe Krajine ter izvir Save Bohinjke. Označeni sta železnici Kočevje - Moravice ter Rogatec - Krapina, ki še ne obstojata, manjka pa proga Novo mesto - Straža. Zelo popolno je podano cestno omrežje. Klasifikacija krajev z ozirom na število njih prebivalstva in važnost ni povsod pravilna. Radovljica, Prevalje, Žužemberk so sodeč po zemljevidu večji in pomembnejši od Vrhnike, Postojne, Jesenic, — dočim Guštanj in Pragersko nista niti označena. Severno od Št. Jerneja je zarisan kraj brez imena (Zameško). Imenoslovne pogreške so zlasti sledeče: Cb. JaHe>K (LIJt. JaH>K), Bhact (Bhäcm), Giob. KpcTyp (KpH>KeBi;H). Izdaja zemljevida v latinici ima še nekaj tiskovnih hib več. Državna meja je v podrobnostih večinoma napačna.
7.	Artur Gavazzi: Karta Balkanskoga poluofoka. Mjerilo 1:800.000. Naklada knjižare St. Kugli, Zagreb (1923).
Zemljevid je tiskan na Dunaju pri Freytagu in Berndtu ter ima taisto merilo in terensko podlago kot že omenjena karta, ki jo je založila knjigarna G. Kona v Beogradu (glej pod t. 5.). Napake, ki se tičejo terena, rek, železnic in cest, so ostale iste. Izpuščeni pa so nekateri kraji in deloma nadomeščeni z drugimi. Nahajamo tudi nekaj več višinskih označb. Neprimerno boljša je nomenklatura. Zlasti je hvalevredno omeniti, da je to naš prvi in še vedno edini zemljevid, ki res povsod dosledno vpošteva edino pravilno narodno nomenklaturo.
Napačno so lokalizirani Kranj, Ljubljana in Krško; sicer manjka cela vrsla važnih krajev (n. pr. Jesenice, Novo mesto, Ptuj, Murska Sobota). V drugih ozirih so ostale napake taiste, z izjemo Pohorja, ki je tu pravilno označeno kot gorovje.
B. ROČNE KARTE. a) Terenske karte.
1.	Jevto Dedijer: Carte des Pays Yougoslaves. Echelle 1:1,000.000 Institut de Kümmerly comp. Frey. Berne (1918). — Obenem je izšla nespremenjena srbohrvatska izdaja pod naslovom'. Karta Jugoslavenskih zemalja. Razmer 1:1,000.000. Izradjeno u Geografskom zavodu Kümmerly i Frey u Bernu-
Sicer je zemljevid izšel še med svetovno vojno, vendar je za nas tako pomemben, da ne moremo preko njega, ker so njegovi vplivi na naše poznejše
kartografske proizvode cesto prav očividni. Kot naš prvi terenski zemljevid je izboren; teren je sijajno prikazan z višinskimi pasovi in osenjavo. Za takratni čas je posebno značilno, da je na karti skoro dosledno vpeljana naša narodna nomenklatura; v oklepajih so sicer tu in tam navedene še tuje označbe naših krajev, kar pa je z ozirom na dobo in svrho zemljevida povsem razumljivo. Državne meje seveda še niso vrisane. Kljub krasni preglednosti in prvovrstni tehnični izvedbi pa odkrije podrobni ogled karte mnogo netočnosti, od katerih se mnoge v pozneje izišlih zemljevidih ponavljajo, — celo v najnovejših.
Napačna je lega Velike Kope na Pohorju in Velike gore nad Kolpo. Nepravilna je večina označenih višin: tako na Pohorju, ob Ščavnici, na Gorjancih, na Maclju, nad Šelško dolino, višina Celja 171 m (241 m) in Goteniškega Snežnika 1256 m (1289 m). Napačno je zarisan tek Krke in Temenice ter izvir Mirne. Rudniki so označeni le pri Trbovljah, Zagorju in Železnikih (1), toplice in mineralna vrela le pri Toplicah na Dolenjskem. Poleg popolne železniške mreže je zarisana tudi proga Rogatec-Krapina. Nepopolno je cestno omrežje (manjkajo glavne prometne ceste Lukovica -Vransko, Vojnik-Stranice, Novo mesto-Metlika\ Z ozirom na število prebivalstva so napačne signature za Ljubljano, Kočevje, Cerknico in Novo mesto. Poqrešno so lokalizirani Kranj, Celje. Maribor in Novo mesto. Imenoslovne hibe so poleg manjših «sledeče: Slovenski Gradec (Slovenjgradpc), Donji Dravograd (Dravograd), Prävali (Prevalje), Vojniča (Vinica), Štajnic (Ščavnica), Bistrica (Kamniška Bistrica).
2.	Bjian. ManHHKOBufc: Kapia KpajteBCTBa Cp6a, X p b a t a h CjtoBeHaua. Pa3Mep 1:1,000.000. M3flaft.e Ki+>n>Kape Teue KoHa, CapajeBO, CKorube, Beorpaa (1919?).
Karti ne odgovarja njen naslov, ne le ker manjka n. pr. skoro celo Prekmurje, temveč ker sploh nima zarisanih državnih mej. Teren je tako medlo prikazan, da vobč» ne pride do veljave. Zemljevid je preobložen z imeni in signaturami ter je docela nepregleden. Železniško in cestno omrežje je večinoma popolno, a slabo razvidno. Na karti so označeni tudi rudniki in kopališča. Napačna ie zlasti klasifikacija mnogih krajev z ozirom na število prebivalstva; imenoslovnih hib kar mrgoli.
Karavanke so označene le do Ljubelja, od tu dalje pa Košuta. Nepravilne so sledeče višinske označbe: Donačka oora 833 m (883 m), Goteniški Snežnik 1282m (1289m), Košu*a 2154m (2134m), Kepa 2245m (2244m), Novo mesto 307 m (202 m). Označeni nista železnici Jeseniče-Podrožčica in Novo mesto-Straža. V Sloveniji ni zarisan noben rudnik, kot kopališča pa so označeni le Bled ter Rimske in Dolenjske Toplice. Sodeč po karti bi štelo Celje preko 10.000 ljudi, preko 5000 pa 43 slovenskih krajev (med drugimi n. pr. celo Sv. Lovrenc na Pohorju, Makole, Motnik itd.). Označene so nekatere nepomembne vasi, dočim pogrešamo več važnejših krajev (n. pr. Slovenjgradec, Guštanj, Prevalje). Za Kamnik manjka signatura. Prava anarhija vlada v krajevnih imenih. Poleg izkvarienih slovenskih imen, n. pr. >Kejie3HHK OKejiesmiim), EncTpwua (BoxufbCKa Biicrpima), TponHHK (TpaBHHK), Bmuft.a (Bmiitt>a ropa), BaneM (BwaeM), —se vrste nemška-n. pr. <t>jrejiHHK (Cmjicjihhk), Kamcep (KoKpa), /loMina^e (/loMwajie), — ali iz nemščine doslovno na srbsko prevedena — n. pr. PiiMCKa Balta (PnMCKe Torurmje), Uprni iiotok (MpHa), Cb. Taopfje (OJeHHyp), JoBaHOB /Jo (IUt. JaHHc) —• ali pa posrbljena slovenska imena — n. pr. JaceHHua (JeceHHne), KaMHHHKH Ajinw (KaMHHiuKe, bolje CaBnt+>CKe Ajine) itd.
3. M. MaHflHfc: riperjiejiHa KapTa KpajbeBCTBa Cp6a, XpBaia h CjioBeHaua (JyrocjiaBHje). Mjepn.no 1:1,000.000. Haioia/ia capajeBCKHx KfbHjKapa: ByxaajiA, (Phhuh, KajoH h IInjHKOBnfc (1920?).
Karta je v splošnem prav dobra in pregledna. Višinsko lego ozemlja označujejo višinski pasovi brez osenjave, so pa prikazane v nelepih barvah. Zemljevid ima točno zarisane višine, železnice in glavne ceste; odlikuje ga tudi sorazmerno dobra nomenklatura. Državne meje so nepravilne, ker so bile takrat še negotove.
Imenoma so označene manjše gorske skupine, n. pr. Pohorje, Kozjak, Slovenske gorice, pogrešamo pa imena Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank. Napačno je označen izvir Sotle. Manjka železnica Poljčane-Konjice. Nepravilno so lokalizirani Kostanjevica, Novo mesto, Radeče in Grobelno. Važnejše tiskovne hibe so: Epeiime (Epewmje), PoMHU,Ka (PeHHna 06 nanu), MypacoMÖaT (Mypcna- Coöoia).
4. M. Mandič: Pregledna karia kraljevstva Srba, Hrvata iSlovenaca (Jugoslavije). Mjerilo 1:2,000.000. Naklada sarajevskih knjižara: Buchwald, Finci, Kajon i Pijnkovič (1920?).
Zemljevid je zmanjšana izdaja karte v cirilici in je sličen tej v vseh ozirih.
V	kolikor ni z ozirom na manjše merilo izvedena primerna generalizacija, so ostale hibe taiste. Reke so na tej karti tako slabo risane, da jih je težko ločiti od cest.	(Konec	prih.)
Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del. 2. predelana in pomnožena izdaja. V zbirki: Pota in cilji, 5. in 6. zv. Tiskovna zadruga, Ljubljana 1924. Str. (1) + 426.
3	6 o p h n k p a a o b a nocBeheH jOBaHy C b h j h fc y noBOflOM TpH/jeceT-roÄHiuH>m;e HaywHor paaa oa npnjaTe;ba n capaAHHKa. /t,pM<anHa uiTaMnapuja Kpa-jbeBHHe Cp6a, XpBaTa h CjiOBeHaija. Beo-rpa/i 1924. YpeAiio riaB;ie ByjeBHfc. Str. XV + 646.
JoBaH II b h j h h: TeoMopijio-AOraja Kifciira npBa ca 94 cJiOTorpa-(JjHje h 12 KapaTa ii3BaH TeKCTa, 420 cKni^a h (j)0T0rpa(j)Hja n 87 KapaTa y TeKCTy. /JpiKaBHa uiTaMnapuja KpajbeBii-He Cp6a, XpBaTa h CnoBeHau,a. BeorpaA 1924. Str. XXI + 588.
CpncKH eTHorpatjjcKH 360p-h h k (Izdaja CpncKa Kp. anaACMiija). Ha-cejba h nopeitjio CTaHOBHHuiTBa no apxw-BajiHHM AOKyMCHTiiMa. Ribura 18. YpeAHO JoBaH U, b 11 juh. JtyöjbaHa. jyrocjio-BaHCKa THCKapHa y Jbyöjbami 1924. Vsebuje: A P- J o c n n Maji: y ckohkc ceo6e n cjiOBeHCKe noKpajHHe. IloBecT Haceo-ÖHHa C KyjlTypHO-HCTOpiljCKHM npHK330M (ca KapTOM). Str. 215.
T ji a c h h k Teorpa^icKor A p y-uiTBa. CBecna 9. BeorpaA 1923. J. II,bh-jHh: <t>;iyBnjajiHe noBpuiH. — F. Katzer: Schwailquellen. — V. Dvorskj: Le role des montagnes dans la politique moderne. — Jb. naBJIOBHk: Ü3 WHBOTa rpaAa Ulanca. — B. A e c h h i; a Rano je HaceAeH Kpaj oa ITUaBHa ao >Kerapa y ceßepHoj Aa;iMaanjn. — J. E p a e a a-h o b n h:	Hha^PJiobo	Ae.no	o	erapHM
CjiOBeHHMa. — U. Girometta: Jame
i	pedine srednje Dalmacije. — B. >R. MajiojeBHh: TeoMopcjjojiouiKa npoiwa-Tpatta o AOflHHaMa Rpne h HHKOJie. —
B.	>R. MH^ojeBHh: Octpbo BpraAa, reoMopcjmjiowKa npoMaTpaiba.
Sbornik Č e s k o s 1 o v e n s k e společnosti zemčpisne. XXXI. 1/2. Čislo Koristkovo. V Praze 1925. J. S tč-h u 1 e: Karel Kofislka. — B. Šalamon: Koristkovy hypsometricke a hypsograficke präce. — L). Krejči: Koristka, jako statistik. — Z. L e p a r : Statistika Židu v Československe republice. — F. Roubik Ke vzniku prvni generalni mapy silnic, pošt a myt v Čechach z r. 1787. — K. Rausch: Nynčjši stav prači na mezi-närodni mapč svetove 1:1,000.000. — F. Štula: Atlantsky oceän. — Literatura: Jovan Cvijid: Geomorfologija — Morphologie terrestre (J. V. Dane š).
—	Um rti: Bedrich Katzer (Purkynč).
GEOGRAFSKO DRUŠTVO NA UNIVERZI V LJUBLJANI.
V	naslednjem podajamo radi tesno odmerjenega prostora kratek rčsumd delovanja .Geografskega društva*.
Na pobudo skupine mladih geografov se je sklical 4. III. 1922 ustanovni občni zbor, ki je soglasno sprejel predlog o ustanovitvi Geogr, društva. Istočasno izvoljeni pripravljalni odbor je sestavil pravila, ki jih je sprejel že 8. III. 1922 prvi redni občni zbor. Tu se je izvolil prvi poslovni odbor: predsednik I. Rubič, podpredsednik R. Savnik, tajnik F. Vatovec, blagajnik R. Bednafik, knjižničar I. Sosič, odbornika F. Planina in T. Mitrovič. Obenem se je določil program bodočega dela društva, ki mu je takoj pristopilo 42 članov. Društveno delovanje se je doslej omejevalo
na članske diskusije (doslej 32), kjer so se razmotrivala zanimiva vprašanja iz vseh panog geografije:
na predavanja (doslej 9), ki so bila dostopna tudi javnosti. Predavali so: prof. dr. R. Kropivnik (predmet: Naraščanje in padanje prebivalstva Kranjske v letih 1869 — 1910) 30. XI. 1922; dr. V. Bohinec (Današnja Romunija) 18.1.1923; R. Savnik (Razprostranjenost selišč v	savskem porečju Slovenije) 21. III. 1923; prof. S.	Kranjec
(Geopolitični	položaj držav	v povojni Evropi I, II) 25.	IV. in 23. V. 1923; dr. V.	Bohinec
(Fragmenti iz antropogeografije ljubljanskega mesta) 31. X. 1923; prof. dr. V. Šarabon (Modemi svetovni promet I, II) 6. in 11. XII. 1923; dr. 1. Rubič (Utjecaj mora na slanov-ništvo Dalmacije) 23.1. 1924. V zvezi z Jugoslovansko Matico* je društvo priredilo še
4	javna predavanja v Ljubljani, na Viču, v Stični in v Brežicah (predavatelji dr. V. Bohinec, F. Baš, R. Savnik);
na tečaje iz geografiji sorodnih ved, ki so jih s prijazno naklonjenostjo priredili za člane društva gg. univ. profesorji dr. A. Bilimovič, dr. L. Ehrlich, dr. ]. Hadži in dr. M. Samec;
na geografske ekskurzije (doslej 15), ki so se vršile le v naši ožji domovini, ker članstvu gmotni položaj ni dopustil večjih poučnih izletov.
Polom vseh teh prireditev vzbujeno živo zanimanje tudi za samostojno znanstveno delo	je društvo že	kmalu napotilo do misli,	da začne izdajali lastno	glasilo.
Po dveletni	pripravi je bil	končno ob blagohotnem	razumevanju In gmotni	podpori
najširših krogov načrt izveden in s lem realiziran prvi slovenski geografski znanstveni list — Geografski vestnik. Naj na tem mestu izrečemo javno zahvalo vsem velikodušnim podpornikom - darovalcem! Darovali so: Ministerslvo prosvete 5000 Din, Neimenovan 1500 Din, Mesina občina ljubljanska 500 Din; po 250 Din: .Celjska posojilnica* in Mestna občina Kranj; po 100 Din: dr. ]. Demšar (Ljubljana), dr. F. Jenko (Ljubljana),
I.	Jelačin (Ljubljana), Mulej & Comp. (Bled), Neimenovan ; 80 Din: Neimenovan; 50 Din: dr. V. Bohinec, I. Medved (Ljubljana); 43 Din: Neimenovan; potom nabiralnih pol darovani znesek znaša 666 Din.
Društvo šte|e danes 2 ustanovna člana (univ. prof. dr. A. Gavazzi, ga. O. Rudež-Kosler), 23 starejšln, od teh 11 dosmrtnih (F. Baš, dr. V. Bohinec, F. Kalan, Š. Milač, F. Orožen, O. Reja, dr. I. Rubič, dr. R. Savnik, dr. E. Turk, ]. Verbich, A. Zalaznik) ter 25 rednih in 7 izrednih članov. Tajniški zapisnik izkazuje doslej 304 rešene zadeve ter 47 odborovih sej. Društvo si ustanavlja tudi svojo knj žnico, kateri so med drugimi darovali knjige in zemljevide: Geografsko društvo v Beogradu in gg. univ. prof. dr. L. Ehrlich, univ. prof. dr. N. Radojčič, prof. F. Seidl, dr. J. Rus, dr. R. Kenk, dr. V. Bohinec in I. Rakovec. — Na VIII. rednem občnem zboru dne 23. III. I. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik L. Merčun, podpredsednik M. Miklavčič, tajnik R. Bačar, blagajnik P. Blaznik, knjižničar F. Zwitter, odbornika P. F. Paponja in I. ]arc.
Obvestilo. Povodom stoletnice rojstva slovenskega geografa Petra Kozlerja je ustanovna članica Geografskega društva, gospa Olga Rudež-K osi er, poklonila društvu iz zapuščine svojega očeta zadnje preostale i2vode 3. izdaje njegovega znamenitega „Zemljovida slovenskih dežel*. Geografsko društvo se velikodušni darovalki zahvaljuje tudi na tem mestu. Društvo prodaja karte v korist sklada za „Geografski vestnik“, interesente pa naproša, da se obrnejo tozadevno na upravo našega glasila.
TISKARNA BRATA RODČ & MARTINČIČ, CELIE
RAZLAGOVA ULICA ŠT. 12
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dola strokov» njalko dovršeno in po nizkih konkurenčnih cenah.
LASTNA MODERNO UREIENA KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V UUBLJANI
Veliki stenski zemljevid za urade, šole, pisarne in javne lokale sploh:
Stenski zemljevid Slovenije
po prof. Fr. Orožnu priredil dr. Karl Capuder.
Važne prednosti zemljevida so: Veliko merilo 1:130.000, — jasen, od daleč čitljiv tisk krajevnih imen, — zemljevid vpošleva najnovejšo politično razdelitev: predvsem najnovejSe državne meje, pa ludi notranjo razdelitev Slovenije v okrožja (sreze), česar ne nudi še noben drug zemljevid, je pa zelo važno za u*-ade, - znamenja za kraje so popravljena po rezullatih zadnjega ljudskega šfc-^a, - vrisane so ludi nove železnice in ceste — krajevna imena so v skladi: z uradno vpeljanimi imeni, — visočine so fočno označene.
Zemljevid je sestavljen iz šestih lisiov in velja nenalepljen Din 120-— nalepljen na močnejši papir s platnenimi pregibi ....	„	240—
na plalno nalepljen s palicama pa....................„	360—
Zemljepisni atlas kraljevine S. H. S. (Ing. V. Novak). Cena Din 48'-. Dobe se tudi posamezni zemljevidi po Din 8'—.
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za višje razrede srednjih šol sestavil profesor Anton Melik. Cena vezani knjigi Din 56—.
Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor Silvo Kranjec. Din 24-.
(Za nižji in višji tečajni izpit zelo priporočljiva knjižica.)
Gospodarska geografija. (Dr.Vinko Šarabon). Cena vezani knjigi Din 48-—. Zelo važna in koristna knjiga za učitelje, šole in trgovce.
Ceniki kn)lg brezpla£no na razpolago.
ŠTAMPILIJE
STEREOTIPNA
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1900.
Delniška glavnica:	n m*?am a Jkupne rezerve ca*:
Din 50,000.000*-	Din 10.000.000-
POORUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Splif, Gorica, Trst.
Agencija: Logatec.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. - Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA STE Dl ONI C A)
V LJUBLJANI.
Stanje vloženega denarja preko 133 milijonov dinarjev ali 532 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanjü.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
]amstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
MESTO LJUBLJANA
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi lega nalagajo pri njej (udi sodiSča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
DENAR POPOLNOMA VAREN.
Tiskarna Brata Rodč l Martiniji v Celju. — Karte ja izvršil litografski zavod Žemažar in drug, Ljubljana.