Poštnina plačana v gotovini. Cena 2-50 Din. V OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11935 36 Prešmentani grad Premijera 25. decembra 1935 izhaja za vsako premijero urednik : M. Bravničar SEZONA 1935/36 OPERA ŠTEVILKA 1 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 25. decembra 1935 Karl Millocker — Prešmentani grad Millocker spada v trojico skladateljev, ki so ustvarili dunajsko klasično opereto. V našem operetnem sporedu so bili vsi trije že večkrat zastopani: Johann Strauss z »Netopirjem«, »Veselo vojno« in »Ciganom baronom«, Franc Suppe z »Bocca-ciom« in Millocker z »Dijakom prosjakom«. »Strauss je aristokrat; okrog njega veje dvorno ozračje, on ubira strune odličnejše družbe. Suppe je širok, silen in sočen. Ima tudi vse lastnosti, ki so ga usposobile za »klasika«. Millocker pa je mož širokih ljudskih plasti. S svojimi krepkimi valčki in koračnicami je bližji Suppeju kakor Straussu. Najmlajši je med temi tremi tvorci dunajske klasične operete. Vzporedimo jih lahko še drugače: Strauss je iznajditelj ljubkih in divnih melodij, genij lahke muze; Suppe je prašila, ki vulkanično meče melodije na plan; Millocker pa je praktik.« Za oder ima dobro oko. Prav dobre ve, kaj učinkuje v gledališču. Bil je najprej gledališki dirigent, pri tem si je nabral mnogo izkustev in spretnosti. Po čustvu je pravi Dunajčan, kakor njegova dva tovariša. Tudi po načinu glasbenega oblikovanja in izbiri sredstev je v ozkem sorodstvu s Straussom in Suppejem, vendar pri izkoriščanju svojega talenta daje prednost spretnosti pred ustvarjanjem. Millocker, operetni talent, gledališki strokovnjak in izkušen praktik ima vedno najboljša besedila. Na Dunaju so splošno govorili, da ima Strauss najslabše librete, da se mrzlično ozira in ravna po Millockerju včasih celo vohuni za njim, da bi mu pred nosom izmaknil dobro idejo ali dobro vsebino za novo opereto. Na vsak način je Millocker znal dobro razlikovati in presojati med slabim in dobrim, med učinkovitim in neučinkovitim besedilom. Vsako delo, ki ga je uglasbil ima svojo posebnost: zanimiv okoliš ali dobro idejo. »Gasparone« vsebuje romantiko sicilijanskih roparjev, »Dijak prosjak« se odigrava v zanimivem Krakovu na poljskih tleh. Millocker je dobro vedel, 49 da eksotika nikdar ne zgreši svojega namena. Še eno značilnost ima skladatelj »Prešmentanega gradu«, ki ga razlikuje od največjega »klasika dunajske operete. Millockerjeva močna stran so koračnice. Straussova muza zapoje najlepše v valčkovem ritmu. Suppe ima oboje na isti višini. Sicer ima tudi Millocker znamenite valčke, vendar niso najznačilnejša poteza njegovega bistva. Njegova zmožnost, probojnost in udarnost živi v prvi vrsti v koračnici. * »Prešmentani grad« je bil v izvirniku s popevkami v gornje-avstrijskem narečju. Artur Bauckner, k je v poslednjih letih priredil in času primerno prikrojil že več operet starejših mojstrov (n. pr. Zellerjevega > Tičar ja«), se je oprijel seJaj Millocker ja. Kakor pri Tičarju« je tudi pri Prešmentanem gradu približal staro opereto sodobnemu okusu. Pri obeh operetah sta uredila tekst G. Quedenfeldt in W. Brugmann, Bauckner, ki je mimogrede povedano administrativni ravnatelj monakovskega gledališča, pa je priredil glasbeni del operete na način, kakor so prakticirali 11. pr. pri predelavah Straussovih in Offenbaclio-vih operet. Iz Millockerjevih operet ter iz njegove zapuščine je vzel najboljše in najprikladnejše, prikrojil je to glasbo na novi tekst, če je bilo potrebno, je glasbene točke preinštrumen-tiral in jih razvrstil tako, da so ustrezale scenskim potrebam. Glasba huzarske pesmi v Prešmentanem gradu« je n. pr. vzeta iz najboljše Millockerjeve operete »Dijak prosjak«. Na tak način je Artur Bauckner pomagal na noge že marsikakšni pozabljeni stvari in jo uvrstil ponovno v spored operetnih gledališč. Naša uprizoritev je ostala v okvirju Baucknerjeve predelave, le v tekstu so izvršili nekatere lokalizacije, kar bo opereti in njenemu uspehu pri našem občinstvu gotovo v korist. * KARL MILLOECKER Rojen je bil na Dunaju 29. maja 1842. Glasbo je študiral na dunajkem konservatoriju. Takoj po dovršenih glasbenih na-ukih, komaj 22 let star, je bil nameščen kot dirigent pri gledališču v Grazu. Dve leti pozneje (1866.) je prišel v istem svoj-stvu k dunajskemu Harmonie-theatru, ki pa je kmalu bankrotiral. Za gledališče v Grazu je napisal v času svoje tamkajšnje službe dve opereti: Mrtev gest (1865.) in »Die beiden Binden . Ko je bil dirigent v Harmonietlieatru je uglasbil za to gledališče opereto »Diana«. Od leta 1869. dalje je deloval kot kapelnik in skladatelj na Theatru an der Wien,' ki je bil ognjišče vsega 50 srednjeevropskega operetnega življenja. Za to gledališče je uglasbil večino svojih operet; najbolj znane izmed teh so: Grofica Dubary, Apajune, Devica iz Belleville, Tat, Viceadmiral Gasparone, Ubogi Jonathan, Severni sij, Dijak prosjak i. dr. Millocker je več let izdajal zbirko klavirskih skladb (Musikali-sche Presse), ki je izhajala v mesečnih zvezkih. Umrl je v Badenu pri Dunaju, zadnji dan prejšnjega stoletja — 31. decembra 1899. Kupleti iz operete „Prešmentani grad“ Če je kdo milijonar, kakor je zdaj čevljar, temu se vse na stežaj odpre temu na svetu vse uspe! Če kdo premore milijon, klanja se vsak mu baron, vse ga časti, ker je denar vsega sveta vladar! Če kdo tak grad ima, drugih nič več ne pozna, zviška le kdaj se na nas ozre njemu enak ni od nas nihče. Če si še h grofom prištet, te občuduje ves svet, vse te časti, ker je denar vsega sveta vladar! Tiho se plazimo, na skrivaj bežimo iz kasarne tja, kjer so dekleta doma. Pač najlepše sanje, zauber fant je zanje, toda uniforma je za nje višek želja! A s čim se dekletu prikupiš, da ti bo zvesta vse dni? Soldaška 51 Ji zidano ruto kupi, na prsa ji pušeljc pripni! Kamor pot nas vodi ljubimo povsodi, ker vojak dekle pogleda in srce gori! Za vojake vneta brž so vsa dekleta, a če gre v ljubezni navzkriž, hop, že nas ni. Huzarska. Kedar huzar gre pred oltar, presneto, to je pravi žar. Ves ženski svet za nas je vnet, za nje huzar je pravi par! Prelepa čapka, krepka rast, armade vse ponos in čast. Podobnih fantov v svetu ni, da mi huzarji, mi smo mi! Kavalerija to smo mi, kot vihra gremo čez ravni. Ves svet huzar j e nas pozna, najboljša vojska smo sveta! Dragonci, pešci, pionir, planinci drzni, kanonir, nihče huzarju ni za par, nihoe ne zna, kar zna huzar! Vsak huzar na konju dirja čez ravni, kot vihar, ki nihče ga ne prehiti. To smo mi, ves svet huzarje nas pozna, vsa vojska ostala za nami krevsa — toda mi smo mi! Šuštar dreto spet v roko, bodi zvest kopitom. Še najboljša je obrt, delo plemenito. Anekdote Millocker je imel v Teather an der Wien skušnjo za neko opereto. Več kot pol ure so čakali na Girardija, predno je stopil na oder, kakor da se nič ni zgodilo. Ko ga je Millocker zagledal mu je jezen zabrusil: »Jaz na tvojem mestu, bi sploh v«č ne prišel!«, Girardi, ki ga nihče ni spravil iz ravnotežja, mu je mirno odgovoril: »Ja, to bi napravil ti, ampak jaz imam še vedno čut za odgovornost!« • Skladatelj Handel, ki je bil velik jedec, je nekoč stopil v gostilno in naročil obed za tri osebe. Nato je čakal in čakal, a obeda ni bilo od nikoder. Končno povpraša natakarja. »Prinesli bomo«, mu je rekel natakar, »čim pride družba«. »Potem prosim, pohitite, družba sem namreč jazs, je odgovoril Handel. * Dirigent Hans von Biilow, ki je bil poosebljena točnost, se je včasih jezil do nezavesti nad netočnostjo dveh godbenikov. Kakor da bi bila domenjena sta zamujala skušnje enkrat eden, drugič drugi, včasih pa kar oba skupaj. Imenovala sta se Sauder in Richter — oba predobra glasbenika, da bi jih Biilow kratkomalo odslovil in vrgel iz službe. Pri neki skušnji so sporočili Biilowu, da je Richter nenadoma umrl. Biilo\v je za trenotek povesil glavo, nato pa kakor bi se prebudil iz sna, rekel: »Šarmantno, šarmantno... kaj pa — Sauer?« * Slavni dirigent Nikiš je bil na koncertnem potovanju. Med dolgo železniško vožnjo se je hotel pokrepčati v jedilnem vozu in hitel skozi brzovlak. »Poglej no«, je pripomnila neka dama, »resnično, če bi bil nekoliko večji, bi mislila, da je Nikiš«. Nikiš, ki je imel dobra ušesa, se je snihljajoč obrnil. V tem tre-notku je ujel besede, ki jih je dami zašepetal njen spremljevalec: »Tu imaš. Sedaj se bo to človeče še kaj domišljevalo.« Gledališki drobiž Krastna predstava nove opere v Zagrebu. Nedavno je bila v Zagrebu prva uprizoritev opere »Eros z onega sveta«, ki jo je 53 zložil skladatelj Jakov Gotovac. Našemu občinstvu je skladatelj v spominu po svoji prvi operi »Morana«, ki je bila uprizorjena v naši operi in po uspeli skladbi »Simfonično kolo«, izvedeno na simfoničnem koncertu v pretekli sezoni. »Eros z onega sve-ta<: je imel v Zagrebu velik uspeh. * Balet »Vrag na vasi« v inozemstvu. Letos 18. februarja je bila v Curihu premiera vsevečemega baleta »Vrag na vasi«, ki sta ga napisala po neki stari jugoslovanski narodni pripovedki Pia in Pino Mlakar, uglasbil pa ga je rektor'zagrebške glasbene akademije Fran Lhotka. Balet, ki sta ga postavila na sceno Pia in Pino Mlakar je popolnoma uspel pri občinstvu in pri kritiki. V preteklem mesecu 22. novembra je bilo to delo uprizorjeno tudi že v Nemčiji, in sicer na državnem gledališču v Karlsruhe, kjer ga je naštudirala in plesala glavno vlogo v njem Valerija Kratina. Glasbeno vodstvo je imel dirigent Karl Kohler. »Vrag na vasi« je imel tudi v Karlsruhe senzacionalen uspeh. Kritika je soglasno priznala jugoslovanskemu skladatelju veliko umetniško vrednost njegovega dela. * V Zagrebu so uprizorili opero »Ogenj«, lansko leto preminulega skladatelja in učitelja vse mlajše hrvaške generacije skladateljev Blagoje Berse. Pretečeni teden pa je bila pod taktirko Krešimira Barano-viča premiera Ponchiellijeve »Giaconde«. • Italijanska kraljevska opera v Rimu naznanja v svojem sporedu za leto 1935/36.tri premiere novih oper: Franco Altano — Cyrano de Bergerac (po istoimeni E. Rostandovi drami, francoski tekst napisal Henri Cain), dalje enodejanko (v dveh slikah) »Nottumo Romantico« skladatelja Riccarda Pick-Man-giagallija na libreto Artura Rossatta in lirično pripovedko v dveh dejanjih (treh slikah) »II dottor Oss«, skladatelja Anni-bala Bizzelija na libreto Ant. Lega-ja. Novost za Rim bodo tudi Pizzetijeva opera »Orseolo« in »Dybuk« skladatelja Lodovica Rocca. Med sezono bo v rimskem gledališču gostoval ansambel pariške Opera-Comique z Debussyjevo opero »Pelleas et Meli-sande« pod vodstvom Alberta Wolffa. Glasbeni ravnatelj rimske opere je dirigent Tulio Serafin. 54 Milanska Scala je v minuli sezoni imela za 95 predstav 5 008.251 lir dohodkov, od te vsote je dobila od abonentov 1,963.189 lir. Čisti dobiček ca. 560.000 lir je bil razdeljen med razne dobrodelne ustanove. Po mnenju strokovnjakov je bil mogoč čisti dobiček zato, ker plačuje radio-cddajna postaja za prenose znatne vsote. * Varšavska opera pripravlja pod pokroviteljstvom poljsko-Italijanskega odbora italijansko staggiono (gostovanje), na kateri'bodo izvajali Tosco, Rigoletta, Boheme, Seviljskega brivca in Madame Butterflv. * V Varšavi je bila izvedena z velikim uspehom opera »Dy-buk« italijanskega skladatelja Ludcvica Rocca; lansko leto je ta opera dosegla v Italiji velik uspeh. * C. Fr. Malipiero, italijanski sodobni skladatelj, je zložil opero »Julij Cezar«, po Shakespeareovi drami. * : Praški študent , opera Ericka Mirsch-Piccia je imela svojo premiero v Wiesbadenu. Libreto je napisal Heinrich Noeren po znani H. Heinz-Everscvi pripovedki. Kritika pravi, da je glasba tega dela eklektična in tipično kapelniška. * Nemško gledališče v Pragi je letos sprejelo v svoj spored Debussyjevo opero Pelleas in Melisanda«. * Znameniti francoski dirigent Pierre Monteux, ki je v Parizu dirigiral tudi prvo izvedbo Stravinskijevega baleta Petruška , je imenovan za šefa simfoničnih koncertov v San Franciscu. * Opera Narodnega divadla v Pragi ima v sporedu kol prvo naslednjo novost Konjovičevo opero Koštana — v režiji Zdenka Knittla in pod glasbenim vodsh om Zd. Chalabale. Vaclav Talich, sedanji operni šef pa bo na novo naštudira! Dvorakovo »Rusalko« v režiji Jaroslava Kvapila. 55 V Parizu so odkrili skladatelju »Norme« Vinz. Belliniju spominsko ploščo na hiši (v Puteauxju), kjer je pred 100 leti umrl. * Bratislavska opera je gostovala pretekli mesec 15. novembra na Dunaju s Smetanovo slavnostno opero »Libušo«; dirigiral je operni šef Karl Nedbal. Dunajska kritika je sprejela to gostovanje z navdušenjem. * »Prodana nevesta« v SSSR. Smetanova poljudna opera je letos v sporedu Velike državne opere v Moskvi, Male opere v Leningradu in v državnem gledališču v Kijevu. Opero je prevedel v ruščino Franc Kubka. * Arnold Schonberg je napisal opero na vsebino iz Svetega pisma stare zaveze. Premiera bo v Santiagu. * PRIHODNJI OPERNI SPORED. Opera pripravlja za prihodnji spored Šostakovičev© »Lady Macbeth« in Straussovega »Kavalirja z rožo«. V glavnih vlogah »Lady Macbeth« bodo nastopili: Oljdekopova (Katarina), Gostič (Sergej) in Primožič (Boris Timofejevič). Režijo bo imel Ciril Debevec, glasbeno vodstvo ravnatelj M. Polič. V »Kavalirju z rožo« bodo sodelovali v glavnih vlogah: Gjun-gjenac (Okavian), Oljdekop (maršalka) in Betetto (Ochs). »Kavalirja z rožo« bo dirigiral dr. D. Švara. * Opereta uvrsti v bližnjem času v svoj spored Griinovo »K j H' ljubezen cvete«. V glavnih vlogah: Peček, Drenovec, Zupan, Sancin, Gabrijelčičeva, Smerkoljeva in Španova. Režija: Kreft; inscenacija: inž. Stupica; glasbeno vodstvo: R. Raha. Druga naslednja opereta bo J. AiVeinbergerjeva: »Apropos, kaj dela An-dula?« Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 56 Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka? Pri tvrdki OLIJP JOSIP, Ljubljana STARI TRG 2. Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav KOLINSKA CIKORIJA je naš pravi domači izdelek Smučarsko opremo po najnižjih cenah In v kvalitetnem blagu Vas postreže KOLB & PREDALIČ Kongresni trg 4 Opereta v treh dejanjih (6 slikah), napisala G. Quedenieldt in W. C "> prevedel M. K., uglasbil po Mill'ockerjevih melodijah A. Bauckner. Inscf ^ E. Franz Režiser in koreograf: P. Golovin Dirigent: A. Neffat Jaka Brencelj, čevljar . . EufrozLna, njegova žena . Marjanca, njuna hči . • Štefek Kumarca, krojač . Grof pl. Orlograjski . . Henriette, njegova nečakinja . . . Adrian, grof pl. Pustovrški, ritmojster Andrejc, vojak, njegov sluga . . . Radecld, general.......................... Cafuta, gostilničar....................... D. Zupan M. Kogej eva Št. Poličeva B. Peček E. Frelih I. Ribičeva J. Gostič V. Janko M. Simcrčr. F. Marolt Vaščani iz Brezovice ob jezeru, bu® Ojafcevalno napravo je dobavila tvrdk Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži 1. vrste . . . Din 40.- Dodatni ložni , II. - 111. vrste . . 36*- . IV.-VI. „ . . . 32— Balkon: I. . VII.-IX. . . . 28— , x. . . • 24— U. . XI. . 24- 111 Lota Lože v psrterjn , 120— 1. . 1. reda 1-5 . . . 6-9 . . . 140-- !!■ i grad! čiček, komorni sluga.........................F. Jelnikar Žižek, kočijaž...............................a. Sekula Vajenec . ..................................J.Jerom Mesar ......................................, A. Arčon Fajdiga, ključavničar........................S. Lukman Kajbič, mizar................................a. Perko Martanovec, štacunar ....... Sekula Stražmojster................................... a.' Erklavec Woppinger .......... S. Lukman i i> dame, grajski strežaji, drsalci i. t. d. f' *• z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva costa 7. H ob 20. Konec ob 23. VSTOPNICE io dobivajo v predprodaji pri glodali*^ »rodplMM taksa za ■ r*du ‘»•lito Din 20-- 22- 24-— 20- 16- 20- 10- “ I** '»»•rnaa« giadalllCu od 10, V Ja vraCuaana v ca na h Galerija: Sedeži 1. vrste „ II. , i» iH. n „ IV. „ „ V. „ Stojišče Dijaško stojišče )> do pol 1. In Din 12-„ 10— 10- „ 8-8— „ 2— . 5- 3. do S. ura O Predno si nabavite radio aparat si oglejte zalogo PHILIPS RADIO aparatov, pri zastopstvu H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 TELEFON ŠTEV. 34-70 Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno Prodaja na obroke PHILIPS NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA