tTREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	^	sprejemajo.	:	:	:
NAROČNINA: eeloletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ca Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna * 4-50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 80'—.	: :
‘ Posamezne številke po 6 vin.
Štev. 186.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko* .* / .*	ob pol 11. dopoldne.	\	%	\
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulid Btev. 8, TL, is uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. z veter. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 26 rt*., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStv*.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejem«)«.
Reklamacije lista so poštnine proste. <
V Ljubljani, v četrtek dne 18. januarja 1912.
Leto II.
Deželtiozborski mandati.
Kranjski deželni odbor je predložil med veliko zbirko vsakovrstnih predlog deželnemu zboru tudi poročilo o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilne skupine mest in trgov za volilni okraj »niesto Ljubljana«. Kakor je znano je bil lani meseca maja v tej skupini izvoljen profesor Reisner, meseca oktobra pa tržni nadzornik Ribnikar za poslanca.
Deželni odbor predlaga, da naj deželni odbor ne odobri teh volitev — to se pravi, da naj razveljavi mandata teh dveh poslancev.
Mislimo, da se nam ni treba bati očitanja,
da
gojimo v nebo segajoče simpatije do liberalne strar.ke; tudi nam je malo mar, kdo so njeni poslanci. Komu izroča svoje zastopstvo, to mora liberalno meščanstvo opraviti samo s seboj. Ali slučaj je tak. da ne gre za osebi Profesorja Reisnerja in tržnega nadzornika Ribnikarja, temveč da prihajajo v poštev reči. ki se jim pravi načela.
Deželni odbor — prav tako bi seveda tudi lahko rekli klerikalna stranka — ugovarja volitvam, ker niso bili okoličanski voiilci vpisani v ljubljanskem volilskem imeniku. Da niore priti do svojega sklepa, kuje ta prekrasni deželni odbor, ki ni nič drugega kakor ekspozitura klerikalne stranke, povsem novo pravo in zavija veljavne zakonske določbe tako, da nazadnje dobivajo ravno nasproten pomen. To je zelo zanimivo pri stranki, ki se navadno sklicuje na paragrafe kakor Shylok na svoj kos papirja. Če ji gredo postave navskriž, se Pa kar hitro postavi na višje stališče, kritizira, da se vlada strogo drži »suhega in mrtvega besedila«, pa zahteva interpelacijo v zmislu in »po efektu«, ki ga je hotel doseči postavo-dajalec.
Deželni odbor prihaja po svoji jurispru-denci, ki jo mislijo klerikalci nemara vpeljati na bodoči slovenski fakulteti, da je vsak, kdor plačuje kaj davka v Ljubljani, že vsled tega ljubljanski občan. Res je, da daje občinski volilni red tudi zunanjim davkoplačevalcem občinsko volilno pravico v Ljubljani. Ali med to famozno, skrajno krivično pravico in ob-čanstvom je vendar že precej razlike. Iz nje se ne more na noben način izvajati, da bi imeli okoličanski klerikalci v Ljubljani tudi deželnozborsko volilno pravico. Deželni odbor je sicer tako moder, da zna priti tudi do takega sklepa, ali preden bo tako »pravo« dobilo priznanje, pride še nekoliko regimentov novih svetnikov v nebesa.
Da imajo okoličanski voiilci občinsko volilno pravico v Ljubljani, je gotovo krivica. Da bi imeli v Ljubljani tudi še deželnozborsko volilno pravico, je absurdnost. Ali klerikalci ne vprašujejo, kaj je prav, ne vprašujejo, kaj je pametno, temveč jim gre le »za efekt« — namreč za to, da bi dobili tudi ljubljanske mandate v roke. Manevri, ki jih uprizarjajo v ta namen, pa ilustrirajo njihovo »demokratičnost«, da je le kaj.
Vedno se baha klerikalna stranka, da je ljudska, da je demokratična. Svojim ovčicam bo hotela natveziti, da so tudi njene mahinacije zaradi teh volitev demokratične. Toda prvo načelo demokracije je enaka pravica. Kaj Pa hoče klerikalna teroristična družba? Delavec, ki dela v Ljubljani in živi v Ljubljani,
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
Benedeta in Dario sta se ljubila kakor prej, brez prenagljenja, z močno, mirno nežnostjo dveh duš, ki se zavedate svoje skupnosti. Tedaj pa se je zgodilo, da je stopila Ernesta vmes in se trdovratno uprla njuni poroki. Ne, ne Darija, bratranca, zadnjega svojega imena, ki zapre svojo ženo tudi v črni grob palače Boc-canera! Ah. da bi bila še nadalje živa zakopana! To bi bilo še poslabšano propadanje, enaka ošabna beda, enako večno, slabeče in uspavajoče kujanje. Dobro je poznala mladega moža; vedela je, da je egoist in slabotnež, nesposoben, da bi mislil in ravnal; smehljaje bi zakopal svoj rod in gledal, kako se rušijo zadnja kamna hiše nad njegovo glavo, pa ne bi niti z mislijo poizkusil ustanoviti novo obitelj. Ona Pa je hotela drugo srečo za svojega otroka; hotela je videti hčerko bogato in nanovo vzcve-tajočo v življenju zmagovalcev in mogotcev bodočnosti. Od tega trenotka je bil utrjen materin namen, da osreči hčer proti njeni volji; pripovedovala ji ie svoje trpljenje in jo rotila, naj ne začenja te tužne zgodovine iznova.
Vendar bi se bilo vse razbilo ob mirni volji mladega dekleta, ki se je bilo vdalo za večnost, če je ne bi bile posebne okolščine zvedle z zetom njenih sanj. Prav v vili Montefiori, kjer sta se bila zaročila Benedeta in Dario, se je seznanila z grofom Prada, sinom Orlanda Prada, junaka italijanske enote. Bil je osemnajst let star takoj izza okupacije prišel s svojim očetom iz Milana v Rim in je vstopil najprej za enostavnega uradnika v finančno ministrstvo, v tem ko je živel stari junak, zdaj imenovan za senatorja, skromno z malo rento, zadnjim ostankom v službo domovine zapravljenega premoženja. Ali bojevitost nekdanjega Garibaldijevega tovariša se je pri mladem možu izpreme-nila v besno željo za plenom; postal je resničen osvojevalec Rima kakor roparski ptiči, ko so
ki koristi občini s svojim delom in s svojim denarjem, nima niti občinske volilne pravice, če ne more dokazati predpisanega trajnega bivanja v občini. Okoličan, ki ne živi v mestu, ki ima popolnoma drugačne interese kakor mestno prebivalstvo, pa ima volilno pravico v svoji občini in v mestu; vrhutega pa hoče klerikalna kompanija, da naj ima v mestu sploh vse pravice kakor privilegirani mestni prebivalci ter deželnozborsko volilno pravico v svoji občini v kmečki kuriji in še v Ljubljani v mestni kuriji.
To so »enake pravice«, ki jih deli klerikalna stranka. Taka je zlasti njena »ljubezen« do delavstva.
Vprašanje je le, čemu hodi še po ovinkih? Čemu se muči njen jezuitizem z nemogočim »razlaganjem« zakonov? Saj ji gre za efekt, kakor pravi poročilo deželnega odbora. Gre ji za to, da bi dobila vse mandate za državni zbor, za deželni zbor, za občine in sploh za vse korporacije v roke. Zakaj torej ne dre naravnost proti svojemu cilju?
Najenostavnejši način bi bil pač ta, da reformira občinski volilni red čisto na kratko tako: Volilno pravico v Ljubljani imajo vsi občinski voiilci na Kranjskem... Za nekaj časa bi ji to zagotovilo večino v ljubljanski občini.
Za deželni zbor bi pa bila priporočljiva kratka določba: Volilec je vsak zanesljivi klerikalec. Če bi zmanjkalo klerikalcev na Kranjskem, se lahko izposodijo v sosednih deželah, eventualno tudi v Ameriki.
Če misli klerikalna stranka, da to ne gre, ker bi postali njeni nameni preveč očitni, se moti. Kdor ima kaj soli v glavi, že ve, da hoče čedna kompanija povsod brezpogojno vladati. Skrivanje za pravnimi oblikami in zakonskimi določbami ne pomaga tu prav nič. Peska je nametala ljudstvu že toliko ,v oči da ga mora kmalu zmanjkati. Torej rajši kar priznati brutalnost in despotizem.
Konflikt v deželnem zboru.
Videti je, da je konflikt v kranjskem deželnem' zboru neizogiben in nedvomno je bila de-misija prejšnjega deželnega glavarja Sukljeta s tem v zvezi. Deželni odbor predlaga razveljavljenj Reisnerjevega in Ribnikarjevega mandata. buklje se je upiral temu predlogu in zato je moral »iz zasebnih razlogov« odstopiti. Šušteršič, ki je »neodvisen na vse strani«, se ni upiral in tako je bilo včeraj kuriozno poročilo deželnega odbora predloženo.
Konflikt v tem vprašanju ni le med klerikalno in liberalno stranko. Deželna vlada se je postavila principielno na drugo stališče kakor klerikalci; spor je torej med deželno vlado in deželnim odborom oziroma klerikalno večino deželnega zbora.
Včeraj je bilo poročilo deželnega odbora izročeno verifikacijskemu odseku. Njega člani so dr Vilfan, dr. Egger, Zabret, dr. Zajec, Jarc, dr. Pegan. Torej en liberalec, en Nemec, štirje klerikalci, med njimi dva deželna odbornika. Verifikacijski odsek bo torej gotovo pritrdil poročilu deželnega odbora. Dr Zajec in dr. Pegan ne bosta glasovala sama proti sebi; Jarc in Zabret pa tudi ne bosta glasovala proti Peganu in Zajcu.	_______
razkosali in pogoltnili mesto. Silovito je špekuliral z zemljišči in pravili so, da je bil že bogat, ko je stopil v zvezo s knezom Onofrijem; tega je napravil povsem blaznega, ko mu je vdihnil misel, da bi prodal veliki park vile Montefiori, kjer naj bi se zgradil nov del mesta. Drugi trdijo, da je bil ljubimec kneginje, lepe Flavije, ki je bila devet let starejša od njega a še vedno krasna žena. Zares je bila v njem silna poželjivost, tako hrepenenje po plenu, da ga ni oplašilo, naj je šlo za tuje imetje ali pa za tujo ženo. Od prvega trenotka je hotel posedovati Benedeto. Nje ni mogel imeti, da bi mu bila ljubica; treba jo je bilo vzeti za ženo. In niti trenotek se ni premišljal, nagloma in popolnoma je končal s Flavijo; zakaj bliskoma je vzplamtel v poželjenju po tem čistem deviš-tvu, po tej stari patricijski krvi, ki se je pretakala po tako oboževanja vrednem mladem telesu. Ko je razumel, da je Ernesta, mati, zadovoljna, je prosil v zavesti zmage za roko hčeri. Bilo je veliko presenečenje, zakaj bil je petnajst let starejši od nje; ali bil je grof z imenom, ki je že postalo zgodovinsko, kopičil je milione, v Kvirinalu so ga radi videli in imel je najlepše nade. Ves Rim je bil razburjen.
Benedeta si ni mogla kasneje nikdar razložiti, kako da je mogla nazadnje privoliti. Pol leta prej ali pol leta pozneje se ne bi bila mogla ta poroka na noben način izvršiti zaradi silnega škandala, ki bi bil vsled tega nastal v črni družbi. Da bi Boccanera, zadnja tega starega papeževskega rodu poročila Prado, cerkvenega roparja! Ta blazni načrt je moral najti posebno, ubežno uro, prav tisti trenotek, ko se je poizkušalo med Vatikanom in Kviri-nalom zadnje zbližanje. Širila se je govorica, da je sporazum takorekoS dosežen, da je kralj pripravljen priznati papežu suverenost nad Levovim mestom in nad ozko. do morja segajočo progo zemlje. Ali ne bi bila poroka Benedete s Pradom tedaj simbol zveze, narodne sprave? Ali ne bi bilo to lepo dete, ta čista lilija črne družbe begoljubna žrtev, dovoljena beli druž-
Kakor bodo glasovali klerikalci v odseku, tako bodo glasovali v deželnem zboru. To se brez strahu lahko prerokuje. Zakaj pri tej družbi ni treba vpraševati, kakšno mnenje ima ta ali oni o tej ali oni stvari. Tukaj kratkomalo nihče nima imeti kakšnega mnenja ali nazora. Izdano je povelje — Befehl ist Befehl.
Klerikalna večina bo glasovala za razveljavljenje Reisnerjevega in Ribnikarjevega mandata. In tedaj nastane zanimiva situacija. Kaj poreče tedaj vlada?
lmenovnje dr. Šušteršiča za deželnega glavarja je pokazalo, da so klerikalci zdaj pri vladi dobro zapisani. Sklicanje goriškega deželnega zbora, v katerem se dve stranki ne udeležujete sej, je potrdilo, da je Sttirpkhova vlada sklenila kupčijo s Sušteršičevo stranko.
Ali če vlada dovoli, da postane razveljavljenje Reisnerjevega in Ribnikarjevega mandata pravomočno, tedaj udari avtoriteta kranjske deželne vlade, ki se je postavila na stališče, da okoličanski voiilci nimajo deželnozborske volilne pravice v Ljubljani.
Ali pa računajo klerikalci s tem, da bo vlada morala varovati svoj ugled, pa uganjajo s tem mandatnim vprašanjem le komedijo, da bi pospešili razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. Značilno pa je na vsak način, kak-šne reči da rabijo pri svojih namenih za igrače,
Nemške volitve.
Glasovi glavnih volite^ dne \z. januarj i so zdaj otiuelno prešteti in tako imamo piegLd ter lahko primerjamo n’predova'ije oziroma nazadovanje posameznih strank.
Dobili so
socialisti:
letos	4,238.919 glasov	
leta 1907	3,259.020	«
centrum:		
letos	2,012..990	«
leta 1907	2,179.743	<X
nacionalni liberalci:		
letos	1,671.297	«
lata 1907	1,637.048	«
naprednjaki:		
letos	1,556.549	«
leta 1907 			1,233.935	«
konservativci:		
letos	1,149.916	«
leta 1907	1,060.209	«
Male strančice ne prihajajo v poštev. Volitev se je udeležilo letos 85.6 odstotka, leta 1907 pa le 84.7 odstotkov vseh volilcev.
Ogromni napredek socialne demokracije je torej očiten. Lahko se reče vpričo tega miliona, da ostale stranke z ozirom na večjo udeležbo in na večje število volilcev sploh niso napredovale. Tudi za centrum ni po uradnih podatkih nikakor mogoče iztlačiti kakšen napredek. Da je število centrumaških glasov precej padlo, pripisujemo pač temu, da so klerikalci res dali nekaj svojih glasov konservativcem na razpolago, ki bi bili sicer občutno nazadovali. Ali če upoštevamo, da so celo meščanske liberalne stranke pridobile nekaj glasov, četudi ne mnogo, moramo neizogibno priti do zaključka, da je centrum relativno nazadoval.
. To Pa je pomenljivo. Kadar se prične pri takih velikih strankah nazadovanje, bodisi le v tem smislu, da se ustavi napredovanje, tedaj
bi? Štirinajst dni niso ljudje govorili o ničemer drugem; vse je bilo ginjeno in polno upov. Mlado dekle se ni brigalo za te povode; poslušala je le na svoje srce, s katerim ni mogla več svobodno razlagati, ker ga je že drugemu dala. Ali od jutra do večera jo je mati nadlegovala s prošnjami in jo rotila, naj ne zavrne sreče in življenja, ki se ji ponuja. Zlasti jo je obdelaval izpovednik, dobri Abbč Pisoni, z dobrimi sveti. Njegova patriotična vnetost se je pri tej priliki popolnoma razplamtela. Z vso težo svoje vere v krščanski namen Italije je pritiskal nanjo; hvalil je blagohotno previdnost božjo, da je izbrala dete njegove župnije, hoteča pospešiti zedinjenje, ki ima zagotoviti božjo zmago na vsem svetu. Gotovo je bil vpliv njenega izpo-vednika med odločilnimi razlogi, ki so jo končno napotili, da se je vdala; zakaj bila je zelo pobožna in posebno vdana madoni, katero podobo v mali cerkvi na trgu Farnese je častila vsako nedeljo. Tako je napravilo nanjo globok vtisk, ko ji je Abb6 Pisoni pripovedoval, da postaja plamen pred sliko goreče svetilke ves bel, kadarkoli poklekne sam pred njim, proseč devico, naj nasvetuje njegovemu duhovnemu otroku odrešilni zakon. Tako so torej sodelovale višje moči in končno se je poslušno vdala materi.
Kardinal in Donna Serafina sta nasprotovala, potem, ko se je pridružilo versko vprašanje, sta pa popustila.
Zrastla je v popolni čistosti, v brezpogojnem neznanju; ničesar ni vedela in svet ji je bil tako tuj, da ji je bila poroka z drugim namesto z Darijem enostavno prelom dolge obljube skupnega življenja, ne pa fizična ločitev čutov in srca. Mnogo se je jokala in nekega brezpogumnega dne. ko ni imela dovolj moči, da bi se uprla svojcem in vsemu svetu, je poročila Prado ter izvršila zvezo, katere je ves Rim postal sokriv.
In potem, še na večer poroke, je treščilo. Ali je pokazal Prada, Piemontanec, Severoita-lijan in osvojevalec. brutalnost naskakovalca, ali }e hotel ravnati s svojo ženo, kakor je rav-
prihaja preobrat. Centrum drži za silo, kar ima, toda ne pridobiva več. Njegova privlačna sila je izginila. Ob tej bolezni pa umirajo stranke, tudi če se dolgo vleče.
Ožja volitev.
Nacionalna liberalna stranka je sklenila, da podpira povsod kandidate napredne ljudske stranke (nekdanjega Frcisinna), kjer so ti v ožji volitvi, če bo napredna stranka podpirala njene kandidate. Napredna ljudska stranka je že sklenila, da stori to.
Kar se tiče drugih volitev, je pa vodstvo stranke prepustilo organizacijam posameznih volilnih okrajev, da sklepajo po svoji previdnosti.
Ker prihaja tudi Poljak Sasz-Jaworski v ožjo volitev s socialnim demokratom, bo vseh ožjih volitev 190.
Nastop meščanskih strank bo zelo različen.
V	mnogih okrajih je razpoloženje med liberalnimi voiilci tako, da hočejo glasovati proti klerikalcem in konservativcem, tudi če se ima vsled tega pomnožiti število socialističnih mandatov. Zlasti z Bavarskega prihajajo poročila v tem zmislu. V nekaterih okrajih je pa tako pomanjkanje discipline, da sklepajo lokalni odboji celo proti paroli strankinega vodstva, kjer gre za podpiranje sorodnega liberal. kandidata. Tako so n. pr. nacionalni liberalci v Schles-\vig Holsteinu sklenili, da glasujejo v Oldenburg Plonu za agrarnega kandidata dr. Rosickeja proti naprednemu; zato jim imajo konservativci v okraju Tondern Huseum pomagati proti socialistu. V radikalnejših liberalnih krogih so zaradi tega zelo razburjeni.
Kriza v Srbiji.
Položaj v Srbiji je zopet zapleten. Bolje bi bilo pravzaprav reči: Je še vedno zapleten. Vladna večina trpi že dolgo vsled notranjih homatij in ie bila že večkrat na tem, da se razpade. S smrtjo Pere Velimiroviča, o kateri smo pred nedavnem poročali, je zadela večino bridka izguba in Milovanovič baje nima upanja, da bi se mogla še držati proti opoziciji, ki pripravlja naskok takoj, ko se snide skupščina. Ta je sklicana na dan 22. februarja. Poročila iz Belgrada pravijo, da bo Milovanovič izvajal posledice iz neugodnega parlamentarnega položaja in demisioniral s celim kabinetom.
Francoska vlada.
Pariz, 16. januarja. Ministrstvo Poincare se je danes predstavilo parlamentu. Nova vlada nastopa z veliko samozavestjo, ki pa je bolj navidezna kakor resnična. Porodila se je iz velike stiske in v razmerah, ki so bile za republikanske meščanske stranke zelo neugodne. Sredi obravnavanja pogodbe z Nemčijo je izbruhnila kriza, ki je morala že vsled tega napraviti najslabši vtisk v tujini, vsled tega pa tudi doma. Poincare je instinktivno občutil, da je treba velikih potez, če hoče izbrisati neugodno impresijo, pa je šel za tem. da sestavi »velika-ško« ministrstvo. To se pravi: Zbral je »velika« imena. Briand, Bourgeois — oba bivša ministrska predsednika; Millerand, Delcasse
—	oba, ki bi sama rada postala ministrska predsednika.
nal z mestom, kakor nepotrpežljiv gospodar? Ali je prišlo Benedeti razkritje prehitro in je bilo preveč poniževalno zanjo, ker ni ljubila moža in se ni mogla vdati v to, da bi mu bila pokorna? Nikdar ni povedala jasne besede o tem. Ali šiloma je zaprla vrata svoje sobe in jih zapahnila ter se je trdovratno branila, da bi jih odprla svojemu soprogu. Mesec dni se je Prada, ki je postal zaradi te zapreke ves divji, trudil na vse načine. Globoko je bil užaljen; njegov ponos je krvavel; prisegal je, da ukroti svojo ženo kakor se ukroti trmasta kobila: S konjskim bičem. Ali ves poltni bes krepkega moža se je odbijal od nevkrotljive volje, ki se je čez noč zbudila za ozkim, dražestnim čelom Benedetinim. Boccanere so se zdramile v njej; čisto mirno — hotela ni in nič na svetu, niti smrt ne bi bila izpremenila njene misli. Razun-tega se je ob tem nenadnem spoznanju ljubezni spomnila na Darija; spoznala je, da sme dati svoje telo le njemu, ker ga je bila le njemu obljubila. Mladi mož je bil že od poroke, ki jo je moral sprejeti kakor žalosten slučaj, na Francoskem. Njemu ni tajila ničesar; pisala mu je, naj se vrne in se mu je vnovič zavezala, da ne bo nikoli last drugega. Njena pobožnost pa se je še povečala; ta vztrajna misel, da mora izvoljenemu ljubemu ohraniti svojo čistost se ie v njenem verstvu pomešala z mislijo na zvestobo do Jezusa. Ognjevito ljubeče srce se je razodelo v njej; pripravljena je bila pretrpeti muče-ništvo za svojo prisego. In ko jo je njena mati vsa obupana s sklenjenimi rokami rotila, naj se vda dolžnosti, ki jo nalaga zakon, je odgovorila, da ni ničesar dolžna, ker ni ničesar vedela, ko se je omožila. Sicer pa so se časi zopet izpremenili. Sporazum Vatikana s Kviri-nalom se je razbil, pa tako. da so pričeli časopisi obeh strank zopet z novo silo psovati in sramotiti nasprotnika. Tako se je podrl ta zakon, pri katerem je sodeloval ves svet kakor ob zalogu miru, s splošnim polomom in |e bU le Še ena razvalina poleg mnogih drugih.
Ali socialno radikalni stranki, ki je približno toliko »socialistična«, kolikor avstrijski krščanski socialci, je tesno pri srcu. Radikalci so vendar parlamentarna večina, vsaj doslej še; a kakšno je to ministrstvo, ki zahteva njihovo podporo? Le dva izmed njihovih ljudi sta v kabinetu, Bourgeois in Steeg, od katerih ima sicer zadnji notranje ministrstvo, vendar pa ne najvplivnejše besede v ministrskem svetu, ker so za Brianda napravili posebno funkcijo ministrskega podpredsednika.
Slaba volja radikalcev se izraža v njihovem časopisju. Članki o novi vladi so mrzli kakor led. Samo tisti listi, ki služijo Briandu, so polni radosti. Zakaj oni smatrajo Poincare-jev kabinet za Briandovo ministrstvo; v tem smislu, da ima Briand v njem največji vpliv in v drugem smislu, da bo Briand Poincarejev naslednik.
Ministrstvo je dobilo po vladni izjavi dvoje interpelacij. Thierry-Cazes je interpe-liral zaradi volilne reforme, Maguioude pa zaradi davčne reforme. Za oboje je Poincare nastopil. Sodi se, da je upanje na proporčno volilno pravico precej dobro utemeljeno, ker gre radikalcem za zadnje ostanke popularnosti, ki jo še uživajo. Njih »načelne« pomisleke bo pač treba premagati z raznovrstnimi kompromisi. ki bodo umetno utrdili njih omajane pozicije. Ali Poincare ima poleg svojih principov, med katerimi je proporčna volitev, toliko smisla za »ovire«, da mu bo vest omogočila vsak pogoj.
O	progresivnem dohodninskem davku pravi Poincare, da ima lahko različne oblike, ne da bi izgubil svoj demokratični značaj. To se popolnoma vjema z »zmernimi« nazori o demokraciji, ki se izpreminjajo kakor luna.
Vlada je dobila zaupnico v parlamentu. Ali na podlagi te zaupnice ne kaže zidati gradove. Gotovo je, da bo ministrstvo živelo, dokler ne bo^ rešena maročanska zadeva z Nemčijo in s Španijo. Izključeno ni, da se ji posreči tudi volilna reforma, morda še davčna reforma. Ali z ozirom na velikanske zaloge smodnika, ki so nakupičene v tem kabinetu, bi bilo celo riskirano, če bi mu kdo prerokoval dolgo življenje. Zakaj pozabiti se ne sme eno: Veliko ministrstvo je ministrstvo velikih štreberjev.
Ženska volilna pravica na Švedskem.
V	torek se je v Stockholmu otvoril švedski parlament na slavnosten način. Kralj Oskar je prečital prestolni govor, v katerem se med drugim tudi pravi, da se zdi vladi pravično in za državo koristno, da se dovoli ženam aktivna in pasivna volilna pravica pod enakimi pogoji kakor za moške. Prestolni govor n—^eduje, da se predloži v tem zmislu parlamentu zakonski načrt.
Nedvomno je, da bo ta zakon sprejet. Večina, na katero se opira vlada, je prijazna ženski volilni pravici, za katero se je na Švedskem že dolgo vodila sistematična agitacija. Največ propagande zanjo so delali socialni demokrat-}e. Strah, ki je včasi vladal med naprednimi strankami, da bi ženska volilna pravica okrepčala reakcijo, je izginil. Mnogo je pripomogel tudi zgled v Finlandiji, kjer je ženska volilna pravica že vpeljana in se je že pri dvojih volitvah pokazalo, da nimajo nazadnjaki ničesar pričakovati od ženskih volilk.
NOVICE.
*	Korupcija na Ogrskem. Pred meseci je moral priznati ogrski finančni minister Lukacz odgovarjajoč na tozadevno interpelacijo velik panama v razmerju vlade do ogrske bančne in trgovinske delniške družbe. Omenjeni banki je priskrbela država celo vrsto mastnih kupčij in z ozirom na to gorko prijateljstvo so dolžili bančno vodstvo, da je izdala na lastno pest dva in pol miljona za razne namene, ki niso bili natančno označeni... Ko je vsa stvar postala tako očitna, da je že niso mogli utajiti, je moral odstopiti glavni bančni ravnatelj Pavel Elek. A to še ni bilo dovolj; ravnatelj je moral povrniti
banki iz lastnega žepa 800.000 kron, nakar je krenil v inozemstvo. Zdaj pa so naenkrat prišle v javnost vesti, da je v tiru precej obširno zasnovana akcija, ki hoče rehabilitirati bivšega ravnatelja Eleka. Na čelu tej akciji stoji sam milostljivi gospod grof Štefan Tisza. Budimpe-štanski list »Vilag« poroča namreč z dne 13. januarja. da hočejo izvesti vso akcijo za »očiščenje« Eleka takole: Grof Štefan Tisza £re v pisarniške prostore ogrske banke in pregleda vse knjige, dokumente in račune, ki se nanašajo na Elekovo afero in nato ugotovi, da je Elek obrnil tisti denar popolnoma pravilno za določene namene. Potem sporoči gospod grof to presenetljivo vest trem v javnem življenju veleugled-nim imenitnikom in sicer potrdi resničnost svojih besed s častno besedo. Ti trije imenitniki pa razglase Elekovo korektnost po vseh uglednih političnih krogih in »višjih« družbah. Iz vsega tega mešetarjenja pa jasno spoznamo jedro vse kupčije: ogrska banka je dala masten grižljaj k tistim miljonom, s katerimi si je bil kupil Khuen-Hedervaryjev kabinet ob zadnjih volitvah večino. Kajti vse tiste spretne kupčije, ki jih je priskrbela država ogrski banki, imajo tudi svojo ceno. Po teh razkritjih »Vilaga« je zelo dvomljivo, ali se bo nameravano rehabilitiranje Eleka še izvedlo.
* Samomor zaradi 13 kron. Dne 15 t. m.
so našli na Dunaju 70!ettiega Karla Leinfellner-ja v njegovem zaprtem stanovanju mrtvega pod posteljo. Zadeva je imela precej skrivnostno lice in so obširno poizvedovali. Poizvedovanja so dognala, da se je Leinfeller obesil. Leinfeller je dobil dne 13. t. m. tedensko plačo 13 kron za pranje in jo izgubil. Nesrečo si je bil vzel tako k srcu, da je sklenil umreti. Obesil se je z žepnim robcem.
* Boj z vlomilcem. Lvovska policija je prišla dne 15. t. m. na sled že dolgo iskanem vlomilcu Bialonu, ki ga sumijo tudi umora. Storili so vse potrebno, da ga zgrabijo v hiši mesarja Szopskega. Ko je udrl policijski agent Kurant v vlomilčevo sobo, je Bialon ugasnil luč in podrl Kuranta s strelom iz revolverja, da je obležal takoj mrtev. Nato so prihiteli še drugi policaji v sobo in v temi se je razvil strahovit boj med njimi in zločincem. Bialon se je udal šele tedaj, ko ga je strel nevarno ranil v trebuh. Prijeli so tudi mesarja Szopskega in njegovo ženo.
* Zakonca sta zmrznila. Na Poznanjskem se je vračal kmet Marzinski iz Vahola ponoči u-trujen domov. Zmoglo ga je in je na povratku za spal ter zmrznil. Njegova žena ga je šla iskat, a tudi ona je omagala in zmrznila.
v Sleparski nadporočnik. Berlinska policija je prijela nadporočnika Salicha, ker ga ima na sumu, da je uganil mnogo goljufij in poneverjeni. Salisch je zlasti oškodoval mnogo o-seb, da jim je obetal redove in odlikovanja, ako mu dado denarja. Na ta način je okanil odlikovanja in redov željne ljudi za visoke svote.
* Nečednosti boljših krogov. Znana je afera šefa pariškega lista »Lanterne«, Viktorja Flachona, ki je zlorabljal za svoje pohotne namene nedorasle deklice; afera je zbudila mnogo pozornosti, ne samo v Parizu in naFrancoskem, ampak tudi po vsej Evropi. List »Lanterne« je bil delavstvu skrajno sovražno pisan. Zdaj pa je sodišče obsodilo oholega buržoazijca obenem z vso njegovo »boljšo« družbo v ječo in zapor. Flachon je dobil za svoje nečednosti eno leto ječe, njegova ljubica in pomočnica Georgette Ferron 10 mesecev, cela vrsta buržoazijskih soudeležencev pri tem nečednem poslu pa po
10	mesecev do treh let ječe.
* Smrt v levji kletki. V Rouenu na Francoskem je šla igralka Lebrauch v levjo kletko. Nenadoma plane nanjo eden levov in jo razmesari. Strežaji so prihiteli in usmrtili leva, nakar so spravili strašno razmesarjeno igralko iz kletke. Nesrečnica je umrla na prevozu v bolnico.
* Carizem proti Tolstemu. Moskovsko sodišče je odredilo, da se uniči 14 pisem Tolstega, ki so v zbirki Sergejenka. Med temi pismi je pisanje na švedske pacifiste.
* Prebivalstvo Kitajske. Nekatere kitajske pokrajine imajo več prebivalcev kot vsa Av-stro-Ogrska, vse skupaj pa jih imajo več, kakor vsa Evropa. Mandžurija ima 17 miljonov. Čili 24 miljonov, Sandun 38 Šečvan 78,711.000, Tsiansi 14.534.000, Anhuj 26 miljonov, Tsianfu 33,980.000, Fsetsianfu 11,800.000, Tutsian 20
miljonov, Gaudun 32 miljonov, Guansi 8 mil-ionov, Santsi 55 miljonov, Čenav 55 miljonov. Ganfu 55 miljonov, Gojčan 55 miljonov. Obenem z Mongolijo ima Kitajska 480 miljonov prebivalcev.
*	Polet preko Amerike. Prvi polet preko Amerike, prva zračna vožnja od obali Atlantskega oceana do zahodnega obrežja je končana: v nedeljo se je med radostnimi vzkliki prebivalstva izkrcal v Pozadeni v Kaliforniji ameriški letalec Galbraith Rodgers, ki je bil srečno dovršil potovanje iz Novega Jorka v svojem letalnem stroju. Pogumni pilot je prevozil skozi ozračje 4321 angleških milj, letel je natančno 4924 minut; tik ob obali se je spustil na zemljo, spodnji del njegovega aparata so poljubili valovi tihega oceana in brezmejna je bila radost v veselju prekipevajočega ljudstva, ki mu je ves čas netila ameriška žurnalistika navdušenost za ta polet do skrajnih mej. Rodgers sam pa skromno odklanja slehrne častitke, kajti čeprav je prvi preletel Ameriko, vendar ni bil izpolnil tistih pogojev, ki so jih bili postavili za tistega, ki hoče dobiti nagrado za polet preko Amerike. Kajti polet bi se bil moral dovršiti v 30 dneh, Rogers pa ga je dovršil šele v 50, čeprav edini izmed vseh tekmecev, ki so bili poleteli obenem z njim iz Novega Jorka. Letel je v presledkih, s povprečno hitrico 82 kilometrov na uro. Za polet je porabil Wrightov stroj tipa Baby. Med vožnjo je moral aparat neprenehoma popravljati, tako da je dospel v Kalifornijo pravzaprav s povsem drugim aparatom kakor se je bil z njim dvignil. Ljudska množica do 30.000 ljudi je spremljala letalca v svečanostnem sprevodu v mesto.
Roman proletarskega dekleta.
V Budimpešti, ki je velikih škandalov prebogata, zbuja senzacijo mestnega prebivalstva žalostna usoda mladega zapeljanega dekleta, ki je iz obupa vrglo strto življenje v Donavo.
V budimpeštanskem internatu Franca Jožefa, kjer se vzgajajo sinovi iz »najodličnejših« rodbin, je bil že 27 let za kurjača Štefan Nyers, ki je imel lepo 171etno hčerko. Dobro je vzgajal dekleta in ko je Irena dokončala trgovski in poštni kurz, je prosila za službo na telefonskem uradu. Deklica je imela mačeho, ki je nevarno obolela in odšla po zdravnikovem nasvetu na deželo, kjer jo je mož obiskoval vsako nedeljo. Irena je ostajala ob nedeljah sama doma in to priložnost je izkoristil eden aristokratskih gojencev: brhkemu dekletu se je predstavil za grofa Nikolaja Vay in je razodel svojo ljubezen. Izročil ji je pisemce, v katerem jo prosi za sestanek v kopalni sobi. Irena, ki so jo ognjevite in strastne besede mladega grofa omamile, se je udala in odtlej je trajalo intimno razmerje podjetnega grofovskega fanta z lepo hčerko kurjačevo več mesecev, dokler se grof Vay ni naveličal dekleta in gledal, kako bi se ga znebil. Dogovoril se je s svojim tovarišem in vpri-zoril v ta namen podlo komedijo. Svojega tovariša je postavil h kopalni sobi in mu naročil, da ju preseneti v najintimnejši ljubavni zabavi. »Grof Vay« se je delal presenečenega in je zakričal nad njim: »Kako se predrznete, gospod grof, da pridete sem?« »Gospod grof«, njegov pajdaš, odgovori hladnokrvno: »Ne delaj neumnosti, Kiki, sicer povem vse ravnatelju. Pa frčiš ti z dekletom vred z zavoda, in njen oče tudi.« »Grof Vay« pa je predstavil Ireni svojega tovariša za »grofa Bethlena« in stekel stran. Zdaj je začel Ireni dvoriti »grof Bethlen« in z grožnjami je prisilil dekleta, da se mu je udalo. In tako se je dogovorjena komedija s presenečenji ponavljala še s štirimi drugimi pajdaši gospoda »Grofa Vaya«.
Ko se je mačeha deklice vrnila z dežele, je opazila, da je Irena noseča. Delala ji je očitke, da dekletu doma ni bilo več obstanka. Zapustila je dom in pisala očetu pismo, v katerem ga prosi odpuščanja in mu sporoča, da si vzame življenje. In v resnici — skočila je v Donavo, a so jo rešili. Stvar je prišla ravnatelju na ušesa, odredil je preiskavo in kaznoval gojence.
Irena je med tem v porodnišnici porodila deklico in naperila odškodninsko tožbo zoper očeta mladega grofiča Vaya. Pri razpravi mladi grof Vay ni hotel o ničemur nič vedeti in tudi Irena sama je spoznala, da resnični grof
Vay ni ž njo užival Ijubavnega razkošja. Ampak med pričami je brž zagledala onega nepravega grofa Vaya, ki jo je na tak podel način spolno zlorabljal. Ta je bil baron Bela Lipthay, ki je priznal, da je imel v kritični dobi z deklico intimno razmerje. Tudi ostalih pet pajdašev je priznalo, le izjavili so, da niso spolno občevali i njo v kritičnem času. Po ugotovitvi dejanskega stariu je sodišče zavrnilo tožbo zoper grofa Vaya in začela se je pravda proti očetu mladega Bele Lipthaya, baronu Frideriku Lipthayu. Ali pri razpravi je mladi gospod baron naenkrat utajil, da je spolno občeval z deklico v kritični dobi, se skliceval na svojih pet kumpanov in izje vil, da je deklica razuzdana lehkoživka, ki je vse zapeljala. Sodišče je gospoda barona prav milostljivo sodilo, odbilo tožbo in obsodilo revnega kurjača na povračilo vseh stroškov. Pod vtiskom te sodbe je »razuzdana lahkoživka« obupala nad življenjem, skočila vdrugič v Donavo in utonila. Svoje starše je prosila, da se zavzamejo za njenega otroka.
Tisti čas, ko so potegnili truplo lepe Irene z Donave, je dobil Štefan Nyers obvestilo, da so hčerko sprejeli v telefonsko službo.
Ljubljana tu Kranjs&o.
— Slavnostno nameščenje župana dr. Tavčarja, čigar potrditev je včeraj došla v Ljubljano,
bo v soboto, 20. t m. ob 11. dopoldne v mestni posveiovainici na rotovžu
— V deželnem zboru so včeraj našemu poročevalcu zabranili vstop, češ da mora imeti legitimacijo. Nimamo nič zoper to, da se načeloma zahteva od časnikarjev legitimacija; toda kolikor nam je znano, ni bilo v kranjskem deželnem zboru doslej nikdar te navade in če se uvede nova določba, bi bilo pač primerno, da bi se prizadetim naznanila. Ali so drugi časnikarji s pomočjo sv. Duha uganili, da zahtevajo zdaj legitimacije? Sploh mislimo, da morda ne bi bilo Herkulovo delo, če bi deželni odbor obveščal vse dnevnike o tistih rečeh, ki so namenjene javnosti in ki jo interesirajo. Kdaj je seja deželnega zbora, je morala »Zarja« n. pr. posneti po drugih listih. Včerajšnji »Slovenec« ima naznanilo, kdaj sprejemajo deželni odborniki stranke. Menda ne uradujejo deželni odborniki saino za »Slovenčeve« čitatelje. Ali misli deželni odbor, da je bolje, če se drugi ljudje sploh ne zmenijo zanj?
— Včerajšnja seja deželnega zbora je bila kratka. Deželni predsednik je naznanil imenovanje deželnega glavarja. Potem je spustil dr. Šušteršič svojo govoranco; razven običajnih zahval in izjav je naglašal energijo, s katero hoče varovati čast in ugled zbornice ter avtonomijo dežele. Programa ni razvijal, češ da je to storil že Šuklje. Nazadnje je trdil, da je svoboden mož, neodvisen na vse strani, odvisen le od svojega prepričanja. Klerikalci so mu zaploskali. Baron Schvvarz se mu je zahvalil, ker mu je čestital, da je postal tajni svetnik in ekscelenca in s tem so bile uvodne formalnosti končane. Vložilo se je nekoliko peticij in predlogov, potem so se volili odseki,, o katerih poročamo na drugem mestu. Potem se je cela dolga vrsta poročil in predlogov, ki smo jih našteli včeraj, odkazala odsekom. Do debate je prišlo samo o predlogu, po katerem bi se imel ustanoviti tečaj za živinozdravniške pomočni-Jke. Barbo je poročal, Ribnikar pa je pobijal predlog. Tudi nekaj klerikalcev je poseglo v debato, ki pa ni bila posebno zanimiva. Predlog je bil sprejet. Prihodnja seja bo pismeno naznanjena. Med tem zasedajo odseki.
— V deželnozborske odseke so bili včeraj izvoljeni:
Peticijski odsek: Pirc, Ravnikar, Demšar, Dimnik, Košak, baron Rechbach.
Odsek za letno poročilo: Ravnikar, Rechbach, Supančič, Kobi, Dimnik, Žitnik.
Finančni odsek: Žitnik, Triller, Lenarčič, Barbo, Margheri, Kobi, Krek, Lampe, Pogačnik.
Upravni odsek: Višnikar, Novak, Liech-tenberg, Galle, Povše, Hladnik, Lampe, Jaklič, Košak.
Ustavni in občinski odsek: Višnikar, Gangl, Egger, grof Barbo, Demšar, Pegan, Jarc, Jaklič, Zabret, Ravnikar.
Šolski odsek: Reisner, Gangl, grof Margheri, Egger, Hladnik, Lavrenčič, Perhavc, Pegan, Ravnikar, Jarc.
ETBIN KRISTAN:
Odločitev.
Krepko se je vzravnal njegov ponos. Nikdar ni hotel zaostajati; samo v prvih vrstah je bil zadovoljen in nihče ni bil tako močan, da bi ga mogel prepoditi z mesta, ki si ga je bil osvojil. In vsi so priznavali njegovo prvenstvo že izza ljudske šole. Ni jim bilo treba gledati v duše in pretipavati srca; naj so mislili, kar so hoteli
—	odrekali mu niso primata.
A zdaj? Kaj veljajo vse prečute noči, kaj vsi skoraj nadčloveški napori? Kje je zdaj njegovo prvenstvo? Ivan je koncipient pri najgla-sovitejšem odvetniku, Milan prakticira pri deželni sodniji, Josip je pri železniškem ravnateljstvu in Peter, leni, dolgočasni Peter pri državnem pravdništvu. Tomaž, ki je študiral več pri litru kakor pri knjigah, vstopi v treh dneh pri policiji. A on...? Odprto mu je, kar je odprto vsem drugim. Lahko se vrne v odvetniško pisarno, a kaj bo tam drugega kakor vsi njegovi tovariši in v čem bo razlika, za katero se je bojeval dolga in težka leta stradajoč, prezebajoč in učeč se bolj pridno od vseh drugih? j Pravičnost!... Ivan, ki mu je bil vsak izpit loterija, v kateri mu je slepa sreča vedno nakla-^ njala dobitke, je poročil hčerko bogatega ve-letržca in živi liki velika gospoda, on pa mora 1 reštevati denar, preden se upa naročiti drugo četrtinko vina. A Pavle, ki je pobegnil še pred prvim izpitom in je celo ponavljal šesto šolo, je izdal knjigo, o kateri pišejo vsi časopisi. Res da nima v žepu toliko denarja, da bi bil preskrbljen za teden dni, a njegovo ime je vendar v vseh listih. A kdo se meni za njegovo, za Veli-mirovo ime?
Odkar se je vrnil, ga tudi sanje nočejo obiskavati. Morda se jim zde njegove oči pre-
malo jasne in njegovo čelo preveč nagubanče-no. A morda jih je prepodil razum, ki je zgradil sovražen plot iz strogosti in številk. Sanje ljubijo toploto, a to uničuje nervozna treznost primerjajočih računov...
V	neskladnem razpoloženju je koncipiral vzkic zoper sodbo v pravdi Malnar contra Potočnik, ko je pristopil šef in mu dejal:
—	Jutri je banket v čast kolegi doktorju Vidrovču. Saj veste. Sedemdesetletnica. Spodobilo bi se, da pridete. Saj jaz tudi nisem zaljubljen vanj. Jezični doktor stare šole. Amoak spodobi se vendar. Pa bodo tudi drugi ljudje tem, Nič ne škoduje, če se človek seznani.
Velimir je prikimal. In drugi dan je šel na banket. Predstavili so ga imenitnim ljudem in blago mu je bilo pri srcu, ko je čul tudi nekoliko hvale o odličnih študijah. Posadili so ga poleg gospodične Julke, hčerke glasovitega doktorja Semiča, ki ima tri koncipijente in po-slaniški mandat. Pozabil je, kako sovraži vprašanja, ko je Julka naivno hotela vedeti vsako malenkost na vseučilišču. Zazdelo se mu je, da ni na svetu zanimivejšega dekleta in zopet je bil srečen in ponosen, ko je spoznal, koliko več zna od nje. Pili so šampanjca, kadili pa samo specialitete in trabuke. Tudi godba je igrala in mnogo se je govorilo.
Šef mu je namignil, da bi napravilo dober vtisk, če bi še on kaj povedal — v imenu mladine. Velimir je bil razgret, ker so mu šli vinski duhovi že polagoma v glavo. To mu je dalo poguma. Gospodična Julka je odšla z mamo popravljat lase in tako je dobil časa, da si je osvežil spomin na podobne govore, ki jih je slišal ali pa čital. Zazdelo se mu je, da se pripravlja nekaj važnega. Ko je nastala kratka pavza, je še potrkal z nožem na kozarec in vstal. Govoril je gladko in s poudarkom. Bilo mu je, kakor
da stoji nekdo neviden poleg njega in mu su-flira. Logično so se vrstili stavki, vendar ni vedel povsem natačno, kaj da govori in kam meri. Bal se je le, da se mu ne utrga nit, pa si je zato neprenehoma sugeriral nekaj krepkega. Vmes se je vpletal občutek, da je ta hip vendar povzdignjen. Odlična družba posluša njegove besede ... Tako je govor dobil nekako radikalno barvo in ko je Velimir sedel, je zašumelo glasno ploskanje.
Prva mu je čestitala gospodična Julka, ki se je bila vrnila, ne da bil opazil. Nato so prihajali moški. Vsak je trčil z njim. Doktor Ser-nič je pa dejal:
— Imenitno ste govorili. A zdaj res ne vem:	Ali ste naš pristaš ali naš nasprotnik?
Še preden je mogel odgovoriti, se je pa oglasil doktor Hruškovec:
— Pravi govor za kandidaturo, haha! Tiha voda, mladi gospod kolega, kaj? No, pa mladih moči nam je treba. Toda tako ob strani, to ni nič. Viribus unitis mora biti geslo.
Velimir je bil srečen, da nui ni bilo treba odgovarjati, ker nikakor ni mogel ugeniti, kaj pravzaprav vse to pomeni. Le slutil je, da je previdnost najboljša.
Ko se je banket zaključil, se je razvila še prosta zabava. Ne da bil kam silil, je bil neprenehoma v družbi, zdaj z gospodi, zdaj z damami. Njegov ponos je užival kakor še nikdar ne. Ko sc je pozno zvečer družba razhajala, ga je Julka vprašala, če je še kam namenjen in ko je zanikal, ga je mama povabila, naj jih spremi domov. Pri vratih pa je rekla, da jo bo veselilo, če jih kmalu obišče.
Ko je šel domov, je bil ves zmeden, a ne-izrecno zadovoljen. Potihoma je žvižgal, z rokami je mahal, kakor da sestavlja v duhu govore, a misli so se razhajale na vse strani. Ko je
bil že v postelji, se je spomnil na Slavko: Škoda, da me ni slišala! Hotel se je domisliti, kaj je pravzaprav govoril, a ni se mogel. V tem je zaspal.	>
Drugo jutro je prišel šef smejoč se v njegovo sobo.
— To ste pa dobro napravili včeraj! Povejte mi: Kako pa to mislite? Ali hočete le v stranki voditi opozicijo, ali ustanoviti novo stranko?
Velimir ga je debelo pogledal.
Šef pa se je še glasneje zasmejal.
— Nemara mislite, da ste preveč povedali. To se večkrat zgodi govornikom. A razumeli smo vas prav dobro. Pa imate prav. Veste, meni je nazadnje vseeno. Nekje mora biti človek. Zastave ne zapustim na stara leta. Toda če hoče kdo malo pomešati, mi je čisto prav. Le pametni bodite. Meni se zdi, da z domačo opozicijo več dosežete.
Velimir ni vedel kaj reči. A šef se je le smejal. Opravila sta nekaj pisarniških reči in potem je odšel na sodnijo. 13il je zelo razburjen. Kaj se pravzaprav godi? Stranka? Opozicija? Na vse to sploh še mislil ni. Če se je sploh kdaj v duhu bavil s takimi rečmi, se mu je zdelo, da mora še mnogo študirati in si ohraniti neodvisnost, da more ostati sam sebi zvest. In tako je menda hotel tudi včeraj govoriti. Kako je tedaj v resnici govoril?
Njegov položaj se je čudno izpremenil. Doslej se ni nihče brigal zanj. Zdaj so ga začeli vabiti odlični ljudje, ki so vplivali v javnosti. Tudi Julkino rodbino je obiskal in tudi tukaj so ga vabili, naj prihaja večkrat ter mu naznanjali veselice, na katere so zahajali.
Njegovo življenje je postalo tako bujno, da
se je čudil.	v
i(, [•	!	.	,	(Konec	prih.)
Obrtni odsek: Turk, baron Born, Zajec, Bartol, Vehovec, Zttnik.
Verifikacijski odsek: Vilfan, Egger, Zabret, dr, Zajec, Jarc, Pegan.
Imunitetni odsek: dr. Vilfan, Born, Vehovec, Matjašič, Pegan, Kobi.
Personalni odsek: Reisner, baron Liech-tenberg, Jaklič, Piber, Dimnik, dr. Zajec.
Kmetijski odsek: Lenarčič, Ribnikar, "rof Barbo, baron Apfaltern, Povše, Dimnik, Demšar, Zabret, Lavrenčič.
— O deželnem proračunu za 1. 1912. poroča deželni zbor sledeče: Deželni odbor predlaga v ustavno obravnavanje deželni proračun za leto 1912. z nastopnimi opomnjami: Skupna deželna potrebščina znaša 6,521.326 K, skupno Pokritje pa 2,594.512 K. Primanjkljaj je torej
3.926.814 K, ki ga bo pokriti z deželnimi dokladami na državno užitnino in s samostojno deželno naklado na pivo, odnosno še z drugimi davščinami, ako se sklenejo. Proti proraču-njenemu primanjkljaju leta 1911. v znesku 3,630.691 K je primanjkljaj leta 1912. večji za 296.123 K. — Ker ostanejo doklade vsled sklepa deželnega zbora iste, je račun o pokritju navedenega primanjkljaja sledeči:	Primanjkljaj
3.926.814 K, 40% deželne doklade na neposredne državne davke 1,500.000 K, 40% deželna doklada na državno užitnino 480.000 K. Skupaj 2,430.000 K. Končni primanjkljaj znaša
1.496.814 K. Proti proračunjenemu končnemu Primanjkljaju leta 1911. v znesku 1,299.891 K, je končni primanjkljaj leta 1912. večji za 196.923 K.
Ljubljanski občinski svet ima baje v to-rek, 23 t. m. popoldne prvo meii orično sejo.
— Klerikalci iii tobačno delavstvo. V soboto in nedeljo, dne 6. in 7. januarja t. 1., je bila na Dunaju državna konferenca »Strokovne zveze tobačnega delavstva v Avstriji«, katere se je udeležil tudi zastopnik iz Ljubljane. Samo ob sebi je umevno, da se je konferenca bavila zgolj s stanovskimi vprašanji in koraki, ki jih bo *nie!a organizacija v bodoče zavzeti, vse razprave so bile resne in stvarne. Našim klerikalcem, ki se razumejo zgolj na demagogijo, pa to seveda ni všeč. Ker druzega ne znajo, so se 2daj spustili na polje osebnih napadov, da bi tako odvrnili pozornost od svoje lenobe in nesposobnosti za resno delo. Zadnja »Naša Moč«, ki jo je zdravi humor tobačnega delavstva krstil za »Krvavo sekiro«, vsebuje vse polno namigovanj in psovk na naše sodruge. Če misli gosp. Moškerc, da se na ta način rešuje socialno vprašanje tobačnega delavstva, no, potem mu lahko postrežemo z drugačnim gradivom. So še v svežem spominu dejstva, kako so klerikalni veljaki, zanašajoč se na uradno tajnost, denuncirali »Strokovno Zvezo«, češ, da hoče napraviti štrajk, dočim se je šlo le za organiziranje čisto mirnih akcij. Seveda, Moller je imel za denuncijante vedno poslušna ušesa. Sedanji ravnatelj je vsaj toliko samostojen, da se ne Pusti izrabljati, kakor n. pr. Pessiak, ki je ^a komando klerikalcev spravil v tovarno več cisto nesposobnih ljudi. Vemo čisto dobro za tista skrivna vratca, skozi katera so včasih klerikalci smukali, da so odlagali na ravnateljevi mizi svoje srčne skrivnosti. Ampak tisti časi, ko je bila cela tovarna pokonci, če je prikrev-sal kak Gostinčar, so že minuli. Pametnejše delavstvo prav dobro zna, da so se zboljševa-nja v tovarni začela stoprav v onem času, ko Se je pojavila socialno demokratična organizacija. Kaj se je pa prej naredilo? Nič, čisto nič! Vse delo klerikalne organizacije je obstojalo v tem, da so se pele litanije, pobiral denar za fa-lirane študente in »zamorčke« ter se intonirala kakšna »domača«, če se je slučajno kdo spomnil, da je god tega ali onega uradnika. Bivši trnovski kaplan dr. Plečnik je pridigoval o »ci-gararicah« in o kratkih kikeljcah, »Slovenec« mu je pa sekundiral. Tako je bilo »delovanje« klerikalcev, razmere pa so se začele zboljše-vati šele, ko so prišli socialni demokratje. Številke govorijo za nas, pa če se Moškerc s svojo demagogijo stokrat na glavo postavi.
— Šentjakobski okraj v Ljubljani. Sodrugi, ki še niso poravnali zastaiih prispevkov pri podružnici .Vzajemnosti", se prosijo, da storijo to Po možnosti v prihodnjih dneh, ker pozneje se bodo računi zaključili in bodo imeli pristop na občni zbor le oni člani, ki so zadostili pravilom. Tudi se prosi, da se nabrane nove člane čim prej prijavi, da se jih bo moglo pri zaključku Upoštevati in jim dostaviti vabila na občni zbor.
|	— Javen železničarski shod v Šiški. Nocoj
bo ob pol 8. zvečer pri Anžoku železničarski shod, na katerem bo poročal sodrug Kopač iz Trsta o zadnjem železničarskem gibanju.
— Sleparski parček. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je prišel dne 7. t. m. k restavraterju Josipu Primcu tujec in vzel pri njem sobo. Ob Pol dvanajstih ponoči je prišla z osebnim vlakom iz Trsta elegantno oblečena dama s širokim klobukom, okrašenim z velikimi črnimi noje-vemi peresi; tujec je predstavil neznanko za svojo ženo. Obadva sta nato prenočila pri Primcu. Drugi dan sta prišla tujca šele proti Poldnevu v restavracijo, kjer sta kosila. Ob 2. Popoldne sta odšla iz restavracije, češ da gresta na izprehod. Naročila sta si bila tudi kavo za južino in navidezno pustila par zavitkov z vrednostmi. Ko pa tujcev le ni bilo odnikoder, je začela gostilničarka opravičeno slutiti, da je nasedla sleparjema, ki sta jo ukanila za sobo in kar sta bila zavžila. Ko je odvila zavitke, je našla v njih stvari brez vse vrednosti. Ko je Pozneje imela opraviti v svoji §obi, je s strahom opazila, da je izvršil sleparski parček v omaro vlom in odnesel 169 pron. Sleparski dvojici so baje že na sledu.
— Roko mu je odtrgalo. Devetletni sin posestnika Pogačarja na Klancu pri Kamniku si je dal opraviti pri slamoreznici, ki je bila v obratu. Naenkrat ga je stroj zgrabil in potegnil za sabo; odtrgal mu je levo roko.
— Oropani Macedonci. V premogovniku v Kočevju so delali Macedonci Jurij Spaso, Arse Pantil, Aleksander Konstantin, Trajko Nau in Miha Peševič. V noči od 8. do 9. prosinca so
i	mirno spali v baraki št. 151, ko priderejo o polnoči: Nikola Čutič, Mile Sakič, Mile Rakavina in Mile Jurkovič, razbijejo svetilke in nastavi-
jo ležečim Macedoncem nože in samokrese na prsa s pozivom: »Dajte novace!« Prestrašeni Macedonci so izročili ves denar, kar so ga imeli 85 K 16 h. Roparji so pobrali še eno srebrno uro z verižico, eri mošnjiček iz steklenih biserov, dva para čevljev, eno srajco in ene spodnje hlače. S tem plenom so jo odkurili. Dva izmed njih, Nikolo Cutiča in Mile Sakiča, je že izsledila in prijela policija na Reki. Mile Rakavina in Mile Jurkovič pa še nista v rokah pravice. Rakavina je rojen leta 1878. Mile Jurkovič je okolo 17 let star in ima sledove močne opekline na desnem licu. Oba sta pristojna v Peručič na Hrvaškem. Tudi oropani Macedonci so zapustili Kočevje in odšli par dni pozneje neznano kam. Kdor bi izsledil Rakavino ali Jurkoviča, ali pa katerega izmed oropanih Ma-cedoncev, naj to naznani najbližji orožniški postaji ali policijski oblasti ali pa neposredno o-krožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je vpeljana preiskava.
—	Gospod Radešček — v »Dnevu« odkrita korifeja — piše »zgodovino« socialnega gibanja med Slovenci. Samemu sebi bi brez-dvomno boljše storil, če bi bil opustil to delo, ki očividno prav daleč presega njegove skromne moči. Sicer pa nikomur ne odrekamo pravice, da se po svoje — blamira. To pravico ima po vseh človeških in božjih zakonih tudi gospod Radešček. Ali en nasvet bi iz prijaznosti temu »zgodovinarju« vendar dali, ta namreč, da naj v prihodnje »zgodovinskega materija-la« vsaj ne črpa iz umazanih notic alkoholiziranih in neodgovornih dopisunov: ako noče, da
li	vsi pošteni ljudje njegove »zgodovinske štii dije« sodili kot čisto navadno obrekovanje. Če bi bil gospod Radešček le malo tankovestnejš; napram samemu sebi, pa se mu ne bi pripetilo, da bi pod polnim imenom, tedaj tudi s polno odgovornostjo pogreval stvari, ki so se že davno izkazale kot — infamne laži. V svoji »zgodovini« trdi med drugimi neresnicami — zastran katerih naj ž njim obračunajo prizadeti sodrugi, ako se jim vredno zdi! — o nas zagorskih socialnih demokratih, da nam je sodrug M. Čobal dal pri občinskih volitvah devizo: raje z nemčurji nego z naprednjaki. Ne glede na to, da v socialni demokraciji posamezniki sploh ne dajejo nikakršnih deviz — o tem se pač socialni demokratje prav močno razlikujemo od liberalcev in klerikalcev! — je ta trditev že davno ovržena. In če pa bi »zgodovinski viri« gospoda Radeščeka bili identični z vsakdanjimi babjimi govoricami, tedaj bi ta resnicoljubni »zgodovinar« lahko zapisal, da so baš zagorski psevdo-naprednjaki izdali devizo: raje s kapitalističnimi Nemci, nego pa s socialno demokratičnimi delavci! Vedel bi, da so se zagorski liberalci baš pri zadnjih občinskih volitvah zvezali z nemškim rudnikom proti — slovenskim delavcem in da so na svoji listi kandidirali edo voditelja zagorskih nemških nacionalcev. Hic Rhodus, hic salta! — Bilo bi pač nad vse potrebno, da bi taki-le »zgodovinarji« prav temeljito pometli raje pred svojim narodnjaškim pragom nego pa da njergajo na drugih. Socialni demokratje že sami vemo, kaj nam je storiti, in puhle nauke raznih narodnjaških »zgodovinarjev« prav hvaležno odklanjamo.	V.	M.
Štajersko.
— Tovarna je zgorela. Dne 15. t. m. je pričelo goreti v Polzeli v Prynovi tovarni za požete. Ogenj je izbruhnil v tvorniškem poslopju št. 2 in ga popolnoma upepelil. Na kraj požara je prihitela celjska požarna bramba, ki pa ni nič gasila, ker je bil ogenj že dovršil svoje uničujoče delo. Razen celjske požarne brambe so prišle tudi požarne brambe iz sosednih krajev, ali vsled velikega mraza so zamrznile brizgal-nice; zategadelj je bilo gašenje jako otežkoče-no. Škoda je zelo velika, pa je pokrita z zavarovalnino.
— Rodbinska drama. V Ptuju je prišla dne 14. t. m. v Koserjevo kavarno ob pol 11. ponoči gospa Koserjeva s krvjo oblita po obrazu in je vsa preplašena povedala gostom, da je njen mož nanjo streljal. V Koserjevo stanovanje je takoj odhitel stražnik in našel Koserja z brow-ningom v roki v krvavi mlaki na tleh, na postelji pa je ležal ves v krvi štirileten deček in stokal. Deček je imel na čelu rano od strela. Gospo Koserjevo so spravili v Osterbergov hotel, ker je samo lahko ranjena. Moža in sinčka, obadva težko ranjena, pa so oddali v bolnico. Koser je izvršil krvavo dejanje, ker je bil na ženo ljubosumen. Še pred par dnevi je bil pretil v kavarni z revolverjem gospodu, ki ga je smatral za ljubimca svoje žene. Koserjeva se je hotela ločiti od svojega moža in je proces za ločitev zakona v tiru.
— Poplačana gostoljubnost. Blizu Laškega trga je prišel k posestniku Cerovšku mlad mož v mestni obleki in je prosil za prenočišče. Posestnik je ugodil njegovi prošnji. Ko se je drugo jutro Cerovšek zbudil, ni bilo tujca nikjer. Obenem z njim je izginilo tudi 100 kron in srebrna ura z verižico.
— Zastrupljenje z alkoholom. Dne 11. t. m. je obiskal 271etni Jakob Golob iz Lubičnega posestnika Antona Ajdnika v Podpečinu. Obadva sta krenila v gostilno. Nato sta se vrnila zopet k Ajdniku, kjer je spil Golob liter žganja. Golob je bil silno pijan in ga je peljala Ajdnikova žena v hlev, da prespi pijanost. Čez dve uri je šla Ajdnikova zopet v hlev, Golob pa je bil že mrtev. Zdravnik je dognal, da je umrl za alkoholnim zastrupljenjem. Golob je bil že pred dvema mesecema stavil z dvema fantoma v Poljčanah, da spije liter šnopsa na dušek. Stavo je sicer dobil, toda od tistega časa je bil bolehen in nezmožen za delo.
—Nevaren sejmski tat. Zadnja leta je izvršila po spodnještajerskih in hrvaških sejmih veliko tatvin tatinska družba, ki ji je načelovala Neža Močnikova. Dne 9. dec. 1910. so tatinsko tolpo prijeli in izročili mariborskem sodišču. Šestinšestdesetletnemu Antonu^ Pucu, posestniku v Koračiču, pa se je posrečilo pobegniti. Dne 24. okt. I. 1. ob 1. ponoči je zaslišal posestnik Ivan Korošec pri svoji hiši šum. Ko je stopil ven, ga je udaril nekdo z vso silo parkrat s tesarsko klanfo po glavi in mu zagnal vrečo v obraz, da bi mu onemogočil beg.
Korošec pa se ni dal uplašiti in je hitel za tatom ter ga po kratkem boju premagal, nakar so ga izročili mariborskemu sodišču. Izprva je povedal napačno ime, kmalu pa so mu dokazali, da je znani sejmski tat Anton Puc, ki je uganjal po različnih sejmih svoj nepošteni posel deloma sam deloma v družbi svojih kolegov, ki so že sedeli. Puc je bil že dvanajstkrat kaznovan. Njegove nekdanje tovariše so pozvali za priče, in ti so ga soglasno označili za svojega pajdaša. Puca je obsodilo sodišče na dve leti težke ječe.
—	Zaradi krivega pričevanja. Dne 4. novembra 1. 1. sta se morala zagovarjati pred mariborskim sodiščem dva obtoženca zaradi zločina zoper nravnost. Na podlagi pričevanja so obadva oprostili. Kot pričo so bili zaslišali dne 31. julija tudi 151etnega Franceta Klasinca, ki je izpovedoval pred preiskovalnim sodnikom obtoževalno za obtoženca. Pri glavni obravnavi, pa je preklical vse prejšnje izjave in pripomnil, da mora zdaj govoriti resnico, ker je bil prisegel. Prav tako sta,storila tudi dva še ne 14 let stara dečka, ki so ju izročili mariborskemu sodišču za nedorasle zločince. Klančiča pa so obsodili zaradi krive izpovedbe na enomesečno ječo.
Gibanje pristaniških delavcev.
Trst, 17. januarja.
l°retečeno nedeljo je bil v šolski dvorani v ulici Pasini v Trstu shod pristaniških delavcev. na katerem so sklepali o stališču, ki naj ga zavzamejo glede na zadnji nepovoljni odgovor delodajalcev na delavske zahteve. Razmere, iz katerih se je to gibanje porodilo, so zelo zanimive. Delo v tržaški prosti luki je sploh razkričano kot izredno slabo organizirano, posebno kar se tiče razkladanja in nakladanja blaga na parnike. Tam imamo tako-zvane »gange«, ki terorizirajo trgovce in dninarje. Te «gange« so sestavljene iz delavcev, ki hočejo na nelep način izkoriščati druge delavce. Potem imamo privatne najemnike in poleg teh še konzorcije delavcev.
Poslednji so nastali po predletni stavki težakov oglarjev in so imeli namen združiti delavce v take konzorcije, zadruge, v katerih ne bi bilo prostora za izkoriščevalce, marveč bi si delavci sami delili čisti dobiček svojega dela. Hoteli so se enostavno iznebiti izkoriščevalcev. Med tem časom je seveda pristaniško delo z napredkom proste luke napredovalo in se širilo. Tudi število težakov je postajalo, naravno, vedno večje. Le število zadrug, delavskih skupin in privatnih podjetnikov je bilo vedno enako. Tudi število članov v konzorcijih se ni večalo. Izrednosti, ki so jih vživali prvotno potom konzorcijev vsi delavci, ker so bili sko-ro vsi v njih združeni, se niso razširile na no-vodošle delavce, ker niso teh marali sprejemati. V konzorcijih vpisani delavci so se nav-žili kapitalističnega duha in so novodošle delavce izkoriščali kakor delavci, združeni v »gangah« in privatni najemniki. Tako je šlo dolgo naprej.
Toda od zunaj došli delavci so kmalu uvideli, da v mestih ne cveto rožice, kmalu so začeli čutiti pritisk izkoriščevalcev, dela ni bilo dovolj za vse in so se začeli gibati. A prave poti niso našli. Toda čeravno težko, so po raznih ovinkih vendar našli pot v Delavski dom. Od tedaj so se množili shodi težakov in na teh shodih se je konstatiral prepad med delavci in podjetniki, bodisi v obliki »gang«, privatnih najemnikov ali konzorcijev. Preden se je pa posrečilo prepričati te delavce o potrebi organizacije, je pač bilo treba veliko truda. Pa se nam jih je vendar posrečilo spraviti še precej v organizacijo, akoravno si o njej ne smemo delati posebnih iluzij. Organizirati delavce, ki se morajo kakor živina boriti za vsakdanji kruh, ki žive od dne do dne svoje borno živ-ljeneje, delavca, ki mu je knjiga in časopis španska vas, je zelo težka stvar. Toda spravilo se jih je v organizacijo kljub temu lepo število; in ta organizacija je vložila pred kratkim spomenico, v kateri je konkretirala zahteve delavcev in opisala njihov žalostni položaj.
Zahteve so bile popolnoma upravičene. Saj pač niso od leta 1907. delavci te stroke imeli nobenega zboljšanja. Po predložitvi spomenice je imel odbor organizacije sejo z delodajalci in so poslednji naznanili organizaciji, da so vso zadevo poslali zvezi delodajalcev v rešitev. Le ta je pa odgovorila organizaciji z dolgim pismom, ki je vrhunec jezuitizma in v katerem odklanja v imenu prizadetih vsako delavsko zahtevo. Tam pravijo, da se morajo težaki zadovoljiti s tem, kar imajo češ, da je to že dosti. Da so težaki krivi, ako se jim ne godi bolje, ker niso hoteli sprejeti roke, ki so jim jo ponujale kompanije. (Tudi krvnik ponuja roko.) Da ni razvoj proste luke zasluga težakov marveč posameznikov itd. Radi bi tudi dokazali, da so v Trstu pristaniški težaki plačani bolje kakor drugod, da imajo 6 kron na dan. Pozabili so seveda povedati, da je delo nestalno in da delajo ti reveži za 6 kron mnogo ur več kot navadni delavci in da so kot bele muhe slučaji, ko se posreči pristaniškemu težaku delati cel teden in da težaki glavnih skladišč, ako imajo manj plače, delajo zato vsak dan in imajo tudi to dobro, da postanejo lahko stalni.
V	petek, 5. t. m., je bila seja odbora organizacije s strokovno komisijo, kjer se je na dolgo in široko razpravljalo o odgovoru delodajalcev, ki so sedaj po večini ljudje, ki se ne spominjajo, kaj so bili svoj čas, in ki so pre-mnogokrat sami vživali podporo organiziranih delavcev.
Na nedeljskem shodu imenovanih delavcev sta pa sodruga Remisceg in Todeschini še vedno priporočala težakom, naj bodo mirni. Naj se da sedaj delodajalcem samo krepak pismen odgovor, pa da naj se pripravimo mirno, da jim lahko v kratki dobi napovemo boj brez kvartirja. Toda delavci niso hoteli poslušati govornika in so izvolili odbor, kateremu so naložili, naj pripravi gospodarjem odgovor ne pismen, temveč tak, kakoršnega so vredni. In sedaj stojimo morda pred stavko, o kateri se
ve, kako bi začela, ne pa kako in v čegavo korist bi končala.
Shodi v Trstu.
Politični odbor jugoslovanske socialno-demo-kratične stranke v Trstu priredi: v soboto 20. t. m. ob 7 zvečer javen ljudski shod v Kolonjl
pri novem konzumnem društvu. Poročala bosta sodruga Regent in Petejan o zadnjem zasedanju državnega zbora ter o draginji_in organizaciji ;
v nedeljo, 21. t. m.
ob 10. dopoldne javen ljudski shod na Vrdelcl
ulici dello Scoglio .pri Patollu*. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o zadnjem državnozborskem zasedanju. 2 Organizacija in draginja.
Poročata sodruga Regent in Golouh.
Z ozirom na važnost dnevnega reda so sodrugi v obeh krajih pozvani, da agitirajo za veliko udeležbo.
Vestnik organizacij.
Ženske in glasbene podružnice odbora imata skupno
sojo v d.ints zvečer ob 8. pri Petriču Resljeva cesta. Predmet razgovora so priprave za februarsko veselico.
Trbovlje. Danes, v četrtek dne 18. t. m. bo ob pol 7. zvečer v .Delavskem domu" zelo važna diskuzija.
Založba „Zarje“ ima sejo v petek točno ob 8. v uredništvu.
Tržaški politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke ima Svojo redno sejo v petek 19. t. m. ob 7. in pol zvečer.
„Ljudski oder". Novoizvoljeni odbor .Ljudskega odra“ ima svujo prvo sejo v soboto 20. t. m. ob 8. in pol zvečer v društvenih prostorih. Želeti je, da se je odborniki udeleže p lnoštevilno.
Umetnost in književnost.
Ir. pisarne slovenskega gledališča. Danes,
v četrtek se igra za nepar-abonente izvirna satirična burka .Vražji Rudi", ki je zbujala v nedeljo mnogo smeha in veselja. — V soboto se igra prvič za par abonente Fr. Molnarja komedija ljubosumnosti in igralske ničemernosti .Gardist-, ki spada med najnovejše senzačne dramske novitete. — V nedeljo prvič Weisova opereta »Revizor" (po Gogoljevi kemediji).
Tratnik na praški razstavi Slovenski aka-demični slikar Tratnik je razstavil več svojih del v praški reprezentacijski palači. Razstavo sta priredila .Maries" in »Umelecka jednota".
Delavsko gibanje.
— Delavske organizacije po Slovenskem
ponovno opozarjamo, da je najprimernejši zavod za nalaganje delavskih in društvenih prihrankov »Delavska hranilnica in posojilnica" v Ljubljani, \Volfova ulica št. 3. Hranilne vloge se obrestujejo po 4’/* odstotka. Delavci k delavcem!
— Rudarska stavka v Borinaži. Rudarska zveza je predlagala posebno razsodišče za poravnavo mezdnega spora v Borinaži. Zbornični predsednik Cooreman in socialistični poslanec sodrug Hektor Denis, ki ju je rudarska zveza jtozvala kot zastopnika stavkujočega delavstva v razsodišče, sta se volilu odzvala, klerikalni minister javnih del Hubert, ki je bil določen za predsednika razsodišča, pa se je z ničevimi razlogi odtegnil temu poslu, s čimer je pač le dokazal, kaj mu je mar usoda 26.000 rudarjev. — Posledice stavke so že prav občutne: premoga primanjkuje, koksove peči so ugasnile, več podjetij je vsled pomankanja kuriva moralo ustaviti delo, druga ga imajo le še male zaloge. Zlasti hudo sta prizadeti kovinarska in pivarska industrija, tudi delavcem pri-mankuje kuriva, vendar se pomankanje vsled mile zime doslej ni še občutilo. Premogovniški baroni so odpovedali stanovanje vsem stavku-jočim, ki so nastanjeni v rudniških hišah, da bi tako ustrahovali uporno delavstvo. Vzlic popolnemu miru v stavkovnem okraju so ojačili Žandarmerijo in je vojaščina v Monsu pripravljena. Belgijska vlada in podjetniki so še zmerom trdno prepričani, da je vsako delavsko gibanje treba zadušiti v delavski krvi. — Podjetniki so pripravljeni odnehati toliko, da ne bodo izplačevali mezde 1. in 15. v mesecu, temveč na 14 dni.
ZADNJE VJSSTi
Italijansko turška vojna.
Mirovna posredovanja.
Dunaj, 18. jan. Od dobro poučene strani poročajo, da splošno smatrajo prizadevanje ruskega vnanjega ministra Sasonova za po-mirjenje Italije in Turčije za brezuspešno, ker Turčija vstraja pri svojem sklepu, da ne prizna italijanske aneksije. Kljub temu veleylasti nadaljujejo pogajanja, ker so prepričane, da vodi samo skupna akcija do eventuelnega uspeha Zaplenjen francoski parnik.
Pariz, 17. jan. Italijansko brodovje je bilo zaplenilo francoski parnik »Chartage«, ki je imel na svojem krovu aeroplan letalca Duvala. Aeroplan so smatrali Italijani za vojno kontre-bando. Francoska vlada si je pridržala nadalj-ne korake v zadevi. Slučaj bodo preiskali juristi.
POSL. SILBERERJA ŠE NISO NAŠLI.
Neuspešno iskanje.
Zeli ain See, 18. januarja. Rešilna ekspedicija »Naturfreundov« brzojavlja, da je bilo vse dosedanje iskanje brezuspešno.
Zeli am See, 18. januarja. Včeraj predpoldne se je pod vodstvom sodr. Goldmanna podala skupina šestih skijačev-sodrugov na Hund-stein. Tudi dunajska ekspedicija je nadaljevala s svojim iskanjem. Preiskali so pot od koče do vrha, arnpak brezuspešno. Jutri oddide velika ekspedicija na Hundstein, da v velikem obsegu nadaljuje iskanje.
OGOLJUFAN UČITELJI.
Stavka učiteljiv v narodnih društvih.
Praga, 17. januarja. Včeraj so bila po vsej deželi zborovanja nemških učiteljskih društev, ki so naročila glavnemu odboru, da se dogovori s češkimi učiteljskimi društvi o skupnem
Uporna Mongolija.
Čičikar, 17. januarja. Namestnik je poslal v C h a i 1 a r uradnike, da se pogajajo z upornimi Mongoli. Na čelu Mongolov stoji Cenusrad, ki razpolaga s 1000 jezdeci. Kitajske oblasti, ki so pobegnile v Čičikar, so dale shraniti orožje in vojne potrebščine ruski garniziji v Chailarju.
Nemiri.
Peking, 18. jan. Iz pokrajine Honan, zlasti iz Č a n g č a v a poročajo o resnih nemirih. Tudi v Tjentsinu so bili nemiri.
Zarota proti cesarici vdovi.
London, 17. jan. Iz Pekinga poročajo: Predvčeranjem se je z vso gotovostjo širila vest, da so hoteli cesarico vdovo zastrupiti. Cesarica pa je še pravočasno zvedela za naklep in je zavrnila zastrupljena jedila. Več nastavljen-cev cesarske palače so prijeli.
Pozor!	Pozori
Za vsako gospodinjo.
= Najboljše čistilo za čiščenje podov je =
■ ........  „	N	O R E A “	—.......
NOREA je v uporabi najcenejše in najizdatnejše sredstvo za čiščenje paiketnih podov m linoleja.
je tekoča tvarina, v kateri se nahaja izdatnejša moč kot v dosedanjem trdem preparatu tako-zvanem pasta za pode.
ne p< temni poda in vzdrži najiepši in trajni blesk.
—■	„	N	O R E A “ •—
se vforablja *a prenovijenje pohištva, stenskih obojev ,tJ. z najlepšimi uspehi.
*— „ N O R E A “
štedi ena, trud in denar.
—	„ N O R E A “
je najtipežnejše čistilo in se uporablja ob vsakem vremenu
Edino zastopstvo (n zaloga za Kranjsko:
PREMERL & JANČAR
izdelovainiea oljnatih barv, Inkov, firnežev na drobno in debelo itd.
Ljubljana, Dunajska cesta 20.
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in k^endarij. — Cen-I	tralni sedeži strokovnih organizacij. —
Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — inozemske in domače denarne I	vrednosti. — Starc in nove mere. — Koliko	j
I	plačam osebne dohodnine. — Koliko
I	plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-
I	Ogrske in število prebivalstva. — Avstr	!
ustavne vlade. — Socialno-demokratični	!
I	poslanci v avstrijskem državnem zboru
I	(1911). — Glasovi slov. soc demokratov
i	pri državnozborski volitvi 1911 tskupaj).
I	— Koliko glasov so dobile posamezne
i	stranke v Avstriji pri državnozborskih
I	volitvah (1907 in 1911). — Politiške in
I	narodnostne skupine v avstr, državnem
ooru po volitvah (1907 in 1911). —
I	Kako se varujemo kolere. — Kakšno
I	delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo
neki je železničarjem pomagal. — Pri-	i
poročljive knjige in knjižice iz domačih	i
založb. — Kultura in žensko gibanje. — j	Kje so delavci najslabše plačani. —	|
Prof. I. T. Masaryk isliks) — 200 besed	j
tujk in rsjih pomen. Beležke.
I	Cena trdo v platno vezanemu izvodu	I
1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se	]
pri upravi .Zarje* v Ljubljani.
Odgt vorm urcduitc P i » n Baitl.
Izdtja Ln iisiags ta oibs Zarje, liska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Ustnica uredništva.
I. T. v T.: Pošiljatev je bila za ekspresno dostavitev premalo frankirana in smo jo prepozno prejeli.
v sredini mesta se iz proste roke proda. Več se poizve pri gospej Orešič v Ljubljani, Marija Terezija cesta štev. 16.
Založništvo
v IJublJani
priporoča tri mojittrNka dela svetovne književnosti
v slovenskem prevodu:
Emile Zola:
v naslednjih tobakarnah
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar.^domn $ubič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Kesljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Antfon, Zelena jama 50,
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg, Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križsg in Kotnik* Šiši* Likar* Blince.
Jezeršek* Zaloška cesta.
Roman iz vojske 1. 1870/71. — Preložil Vladimir Levstik. — Osmerka, IX—549 str. — Cena: Broš. 5 K 60 v, elegantno vezana 6 K 80 h.
V mogočnih barvah riše pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pri Sedanu In kaže z žarkim domoljubjem p<>t v boljšo bodočnost. Eno najboljših del mojstra naturalista.
Charles Dickens:
Preložil Oton Zupančič. — Osmerka, 259 strani. Broš. 5 K, elegantno v«. 6 K 20 v.
Kakor je Dickens neljubeznivejši romanopisec, tako je .Oliver Twist\ genljiva povest o sirotkovem romanju skozi trnje do sreče, njegov najljubeznivejši, najzanimivejši roman, polu krepkega zdravega humorja.
J. S. Machar:
 m
Preložil V. M. Zalar. — Osmerka 259 strani. Cena: Broš.
3 K, eleg. vez. 4 krone.
Zapiski pesnika, ki potuje s čutečim srcem po preteklosti in po sedanjosti ter evocira eno največjih tragedij človeštva; boj med krščanstvom in antiko, topla, plemenita knjiga, ki *e čita kakor pretresljiv roman.
M, Zevaco:
= Konsumno društvo = | za Ljubljano in okolico 1
Roman iz rimske zgodovin«, Velika osm«rka, 492 str. Cena broi, 3 50i
©bbiva v k&^.garni
L. SCHWE’NTNERJA
----- vpisana zadr^i^t z omejeno ž&fezo v Ljubljani
je V letu 1910/ 11 svojim članom Splačalo 16.610 kron 45 h štetega dobička. 'Izplačalo je 4*/« dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, •kitor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisala je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4	na Viču-Glincah, Tržaška	cesta
Bohoričeva ulica 12	v Tržiču na Gorenjskem
Krakovski nasip 10	na Savi na Gorenjskem
v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od članov in se obre-
—	stujejo po 5 °/o od dne vloge do dne dviga. ——
Vstopnina prosta. Štefan Miholič, kavamar.
Začetek ob 8. uri zvečer
Š spoštovanjem
Ltublianska kreditna banka v Ljubliani. tZ.m.
■ Stritarjeva ni i oa štev. 2, (lastna hiša).	_
Podražaice Siplje tu., Celo-src-u., Trstii, Searaje^ia, <3-orici ln Celju.. \jjm*
gg/C" Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4W°.	Um
Del. glavnica K 8.000.000.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporabna najraje »pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.