■!
Dnevi pred novim letom prinašajo med nas vznemirjenost, ne le zaradi slovesa starega leta in vsega, kar smo v njem doživeli, temveč tudi zaradi pričakovanj, slutenj in želja, povezanih s prihajajočim letom.
Del teh misli se z.agotovo navezuje tudi na delovno mesto, plačo, odnose med sodelavci in še kom. Kako usodno lahko vse to vpliva na nas, na naše zdravje, življenje! Kako usodno za posameznike je torej vse tisto, s čimer se ukvarjamo sindikati - ne da bi bilo v naših močeh povsem popraviti napake, ki jih naredijo bodisi oblast bodisi delodajalci.
Tudi v sindikatih si zato želimo, da bi nam v novem letu uspelo ohraniti nekatere delavske pravice, ki bi jih delodajalci radi odpravili ali zmanjšali. Želimo, da bi delodajalci spoznali, da zmanjševanje socialnih pravic ni prava pot ne le za delavce, ampak tudi za naše gospodarstvo. Obstajajo države z izjemno majhnimi socialnimi pravicami, toda zaradi tega niso pri njih delovna mesta nič bolj varna kot v državah, kjer imajo relativno visoko raven teh pravic. Zato želimo več razuma pri tistih, ki lahko nujni dialog s sindikati tudi o teh problemih z aroganco zadušijo.
V imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije želim vsem delavkam in delavcem srečno in uspešno novo leto.
Vsem bralkam in bralcem želimo prijetne praznike in srečno novo leto!
Kazalo je že, da bi utegnilo biti to zadnje med več kot petdesetimi novoletnimi voščili. Nepretrgano izhajanje Delavske enotnosti, slovenskega delavskega časopisa, je namreč dodobra zakoračilo v šesto desetletje.
Toda tudi letos lahko voščimo brez tega bridkega priokusa. Svobodni sindikati so se namreč odločili zaradi težav, v katere je zabredel zdajšnji izdajatelj njihovega časopisa, ustanoviti novo podjetje, ki bo prevzelo to skoraj že častno dolžnost do slovenskega delavstva.
Zato ob najlepših željah:
Nasvidenje tudi v letu 1997!
Uredništvo Delavske enotnosti
JŠI, JE
POMEMBNA VSAKA PODROBNOST
Rajka Lesjaka, sekretarja ZSSS, smo zaprosili, daje s svojimi sodelavci za zadnjo letošnjo številko Delavske enotnosti pripravil pregled uspehov svobodnih sindikatov v letu 1996.
Strani 3,4 in 5
ČAS MIŠIC JE ZA NAMI, ZDAJ JE ČAS ZA RAZUM
ČLANI SKEI1 PODRAVJU SE ZAVZEMAJO ZA OBLIKOVANJE STAVKOVNEGA SKLADA
Stran 8
ZATEGOVANJE PASOV NAM NE UIDE
Stran 10
BITKA ZA ZDRAVSTVENO KARTICO
TJBHJnr INVENTURA PRED INVENTURAMI
DELOVNO SLOVO 00 STAREGA LETA
Istra« o, / ^ TO JE BILA VESELICA!
Vsem članom, delavkam in delavcem želimo vesele božične in novoletne praznike, v prihajajočem letu pa sreče, zdravja, prijaznega življenja in veliko dobre volje
Predsedstvo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije
m
-	Sindikat delavcev državnih in družbenih organov
-	Sindikat delavcev dejavnosti energetike
-	Sindikat delavcev finančnih organizacij
-	Sindikat delavcev gostinstva in turizma
-	Sindikat gozdarstva
-	Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti
-	Sindikat kemične, gumarske in nekovinske industrije
-	Sindikat kmetijstva in živilske industrije
-	Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
-	Sindikat kovinske in elektroindustrije
-	Sindikat delavcev v kulturi
-	Sindikat lesarstva
-	Sindikat obrtnih delavcev
-	Sindikat delavcev prometa in zvez
-	Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije
-	Sindikat delavcev trgovine
-	Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti
-	Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva
-	Sindikat poklicnih gasilcev
-	Sindikat upokojencev
ter območne organizacije ZSSS
-	Ljubljana in okolica
-	Podravje
-	Celje
-	Dolenjska
-	Gorenjska
-	Pomurje
-	Koroška
-	Zasavje
-	Vipavska dolina
-	Posavje
-	Velenje
-	Južnoprimorska
-	Severnoprimorska
-	Bela krajina
-	Ptuj
-	Domžale
-	Grosuplje
-	Idrija
23. decembra 1996
SINDIKATI V TITU 19%
Ce hočeš biti najboljši, le pomembna vsaka podrobnost
Za nami je leto, ki se zagotovo ne more ponoviti. Ponoviti po dogodkih, po problemih in načinih, kako smo stvari obračali in kako smo jih obrnili. Najin pogovor je v primerjavi z lanskim letom in lansko »in-
_ Piše: Rajko Lesjak venturo« dogodkov in naših delovnih zmag zagotovo težji, s priokusom, da se pogovarjava za časopis, ki so ga dogodki pripeljali do vprašanja: biti ali ne biti. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je gotovo prvo. Pojdiva k bistvu. Morda bom kakšne dogodke tudi obšel, a zagotovo ne namenoma.
Ko organizacija slabega pol leta gara za rešitve in predloge dokumenta, ki mu pravimo socialni sporazum, in ko le-tegaob vsej svoji notranji različnosti spravi pod streho in o s tem doseže precej koristi za delavstvo, je njena ambicija, da se ta dokument dosledno uresničuje in spoštuje.To smo takrat iskreno npali in verjeli. Ko pa organizacija trdno verjame v ci Ije tega sporazuma, tako trdno, da za njegov podpis okliče stavko, in s tem pritiskom podpis tudi doseže, ji ni vseeno, kakšno usodo potem sporazum doživlja. Zato je bilo ravnanje Svobodnih sindikatov Slovenije, s ciljem, da bi obranili in ohranili ' Zapisane pravice, povsem logično in normalno. Ob kršitvi tega sporazuma z odpovedjo splošne kolektivne Pogodbe za gospodarstvo in kolektivnih pogodb dejavnosti smo organizirali dve izredni konferenci in dva protestna shoda prvič v zgodovini dela-vskega gibanja pred poslopjem delodajalskih organizacij zjasnim opozorilom, da se bomo če delodajalske organizacije kanijo kršiti in klestiti delavske pravice, se bomo na to odzvali s stavkovnim
gibanjem. Tako smo 24. oktobra letos med 12. in 14. uro organizirali opozorilno stavko, v kateri je sodelovalo četrt milijona delavcev. Vodilo stavke: množični, složni, solidarni, ali lahko bi rekli še drugače: danes stavkam jaz zate, da boš jutri ti zame, seje v stavki v celoti potrdilo. Stavko smo kljub vsem polenom, ki so namjih metali pod noge pred njo, med njo in še nekaj časa po njej, izvedli dostojanstveno, pokončno, kulturno, množično. In še posebej pomembno je, da smo med stavko zavarovali ljudi, stroje in naprave in da ni bilo nobenih poškod in izgredov. Leta 1992 smo stavkali zato, da smo ohranili raven delavskih pravic in utrdili sistem kolektivnih pogodb, 24. oktobra letos pa med drugim zato, da bi obranili raven delavskih pravic in sistem kolektivnih pogodb. Stavka je pokazala tudi, da v naši organizaciji nimamo samo dobrih strokovnih argumentov, ampak veliko sindikalno politično moč in dobro organizacijo.Topazačase, ki so pred nami, pomeni veliko. Ob takem projektu, kot je opozorilna stavka v Sloveniji je možen kak spodr-sljaj, vendar bi bil največji spodrsljaj, če stavke ne bi organizirali.
Pomembni koraki delavskega gibanja
Za dve uri je delo prekinilo 209.511 članov svobodnih sindikatov, 80.000 pa jih je na zborih delavcev ali s podobnimi organizacijskimi oblikami podprlo stavkajoče in njihove zahteve.
Opozorilno stavko je vodil 4.001 stavkovni odbor, aktivirali pa so 12.966 stavkovnih straž. Bilo je 1.198 zborov, 577 članskih sestankov, opozorilne stavke so tekle v 3.718 podjetjih, družbah in zavodih. Podravski svobodni sindikati so pripravili še javni protestni shod.
Ko naštevam izredne konference in protestne shode, je prav, da spomnim tudi na tisto izredno konferenco ali protestni shod, ko je več kot tisoč delavcev in sindikalnih zaupnikov tekstilne, kovinske, elektro-kovinskeindustrije, lesarstva, kmetijstva in prede-
lave stekla opozorilo vlado na težave v večini izvozno naravnanih podjetij.Ta protestni shod smo imenovali protest proti politiki vlade, ki reže kruh delavcem v izvozno naravnanih podjetjih.
Ko človek malo dolgočaneje gleda, kaj pomenijo ti prvi koraki sindikalnega delavskega gibanja, ko v treh protestnih shodih zbereš 5000 sindikalnih zaupnikov, da s transparenti in zastavami ter drugimi sredstvi protestirajo proti krčenju in kleščenju delavskih pravic, in ko v stavki sodeluje preko 200.000 zaposlenih članov svobodnih sindikatov, ne moreš mimo upanja, da so to prvi znanilci pokončnosti organizacije oziroma naravnanosti sindikata, da ve, daje to njegova vsebina in njegovo poslanstvo. Zato je organiziranje takšnih protestnih shodov pravzaprav naložba v krepitev in pripadnost sindikalni organizaciji. Spraševanje, kaj smo takoj po tem dosegli, je ob tem, da smo dali jasno vedeti, da ne bomo dopustili znižanja praga delavskih pravic, in v luči zakona setve in žetve, da kar seješ tudi žanješ, po moji sodbi odveč. Ali pa drugače: lažje se da odgovoriti, daje v tem razgibanem življenju pač vedno treba kaj dati, da kaj imaš. Samo po sebi se namreč nič ne zgodi. Vsaj v dobro delavstva ne. Ni odveč povedati tudi, pa naj ne zveni kot samohvala, da smo Svobodni sindikati pravzaprav prvi spregledali namero odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih pogodb.
Globalne sledi
Za slovenski prostorje protest svobodnih sindikatov pred poslopjem gospodarske zbornice gotovo nekaj novega, saj smo prvič protestirali pred delodajalskim poslopjem. V visoko razvitih državah, kjer so industrijska demokracija, kolektivno pogajanje in socialno partnerstvo že tradicionalni, pa bi bili tako umirjeni pohodi, čeprav so bili za nekatere pri nas očitno prehrupni, popolnoma normalni in premalo glasni. Človek se lahko danes, in se ozre nazaj, samo nasmeji tistim “sodnikom”, ki so takrat sodili in trdili, daje šlo pri vsem tem za politično zaroto in volil-
no prevaro. Za kakšno prevaro leje šlo? Se sindikati ne smejo z vsemi oblikami sindikalnega boja postaviti po robu znižanju delavskih pravic, ki so ga ponujali delodajalci in ki za sindikate in delavstvo pomeni korak k mezdnemu delavcu, ki bi za zaščito svojih pravic potreboval samo še zakon o zaščiti delavcev? Stališča Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so bila in so popolnoma jasna. Nismo in ne pristajamo na sistem domin, kjer najprej pade prva: splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, nato panožna, in se ustavi pri zadnji: podjetniški. In če pade tudi ta, se vse to nadomesti s pravilniki o plačah, ki jih sprejemajo uprave, ter s pogodbami o zaposlitvi. Kaj bi torej še ostalo delavki in delavcu?
To so gotovo dogodki, po katerih se bo sindikalno leto 1996 še nekaj časa prepoznavalo. Ob tej, če ji tako rečemo, sončni plati tega leta je na drugi strani prav gotovo še kaj sence, recimo ta, da nismo uspeli v celoti dvigniti članarine na en odstotek in iz tega odstotka še kaj več dati našemu članu. O tem sem v našem časniku že veliko govoril in tega ne bi ponavljal. Nekaj sence je gotovo tudi v tem, da ob državnozborskih volitvah, ki seje glasila: bolje nekaj sindikalnih zaupnikov v parlament kot delavstvo pred parlament, ni dala pričakovanih volilnih rezultatov. Se bo pa to leto kazalo tudi s tem, da smo pustili globoke sledi v podjetjih pri uresničevanju zakona o soodločanju delavcev, da smo izobrazili precej delavskega in sindikalnega kadra, da smo bili kreativni pri številnih zakonih, da smo se odzvali v javnosti na sindikalni način, da smo bili mednarodno prepoznavni, in še bi lahko našteval naše delovne zmage. Tudi delovne zmage imajo na drugi strani delovne poraze. Poraz ne gre neposredno nam, hudo pa zadeva našo organizacijo, in sicer, da iz številnih razlogov nismo uspeli dvigniti naklade Delavske enotnosti. Lahko le srčno upam, da bo leto 1997 tudi leto Delavske enotnosti. V letu 1997 bo tudi ta organizacija stara sedem let in takrat v življenju praviloma gremo v prvi razred. V prvem razredu se učenec prepoznava, kako je nadarjen, kako se zna učiti, kaj si zapomni, kaj zna, na drugi strani pa spoznava, kaj znajo drugi in kaj se lahko nauči od drugih. V to občutljivo leto stopa tudi naša organizacija, zato kaže z njo previdno ravnati, in sicer tako, da se bo prebila do osmega razreda, po novem do desetega, in naprej. To na eni strani pomeni tudi to, da ji v šolsko torbico ne smemo naložiti več, kot lahko nese.
Soupravljanje Socialni sporazum
Piše: Milan Utroša
Leto, ki se izteka, je bilo na področju uresničevanja soupravljalskih pravic delavcev obdobje uveljavljanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v praksi, ki zajema tako usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb kakor tudi njihovo delovanje pri razreševanju vsakodnevnih problemov v podjetjih.
Preko 400 delujočih svetov delavcev v tistih podjetjih, kjer ima ZSSS svoje člane, dokazuje, da slovenski delavci hočejo biti aktivni sokreatorji takšnih upravljalskih odločitev, ki bodo v prihodnje zagotavljale večjo socialno varnost zaposlenih 'n odpirale možnosti za zaposlovanje tudi tistim, ki so danes brezposelni. Čeprav se zavedamo, da §re v tem primeru za popolnoma novo področje odnosov med delodajalci in delojemalci in da zaradi tega obojim manjka izkušenj, ne moremo mimo ugotovitve, da mnogi direktorji s svojimi ekipami še zmeraj niso dojeli, da dolgoročno ne morajo biti uspešni, če nimajo tudi na tem področju urejenih odnosov z zaposlenimi. Kljub temu člani svetov delavcev v slovenskih podjetjih z velikim Pričakovanjem zrejo v prihodnost, ko bo le morda tudi v naš prostor prodrla nova, v svetu že do-Snana, komunikacijska paradigma menedžerjev, ki nedvoumno dokazuje, da interno komuniciranje Prispeva k poslovni uspešnosti in ne samo k dobremu počutju zaposlenih v podjetju ter da so dokončno minili časi klasičnega avtokratskega vodenja podjetij. Učinkovito soupravljanje poceni namreč tudi pretok znanja in novih idej v °beh smereh. Nad znanjem pa nima nihče monopola, Vnanje je v glavah posameznikov in ne le v žepih jetnikov ali menedžerjev na privilegiranih položajih, ri nas se v premnogih primerih na takšen način soupravljanja še zmeraj gleda kot na nepotreben strošek”, ki naj bi se uporabil v “koristnejše” Uamene.
V državah z razvito industrijsko demokracije s° že dolgo tega ugotovili, daje stopnja razvito-stj soupravljanja pomemben dejavnik višje stop-nJe produktivnosti dela in dostojanstva človeka
na delovnem mestu, ki se kaže v večji uspešnosti poslovanja, vendar jelahko le rezultat pripravljenosti in usposobljenosti taikodelOjemalske kot delodajalske strani. Mi v ZSSS soupravljanje jemljemo kot izziv, ki tudi delavcem omogoča vpliv in prispeva k boljšim gospodarskim rezultatom naših podjetij. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da bodo naši soupravljalski partnerji poleg tehničnih in taktičnih znanj in veščin čimprej obvladali tudi tista, kijih v svetu imenujejo strateška in upra-vljalska.Takrat namreč temeljna filozofija slovenskih delodajalcev pri izboljševanju konkurenčnosti slovenskih podjetij ne bodo več le nizke plače delavcev in še nižja raven soupravljanja.
Na 2. kongresu ZSSS smo sprejeli posebno resolucijo z naslovom “V vsako gospodarsko družbo svet delavcev” in vanjo med drugim zapisali, da je uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju ena naših prednostnih nalog, zato jo bomo kljub omenjenim težavam dosledno izvajali. Zavedamo se namreč, da uveljavljanje industrijske demokracije ne pomeni le boja za delavske pravice, temveč daje to tudi odgovor na vprašanje, kakšen gospodarski sistem gradimo v Sloveniji. Možna sta le dva odgovora:
-	demokratičnega, humanega, v katerem človek spoštuje človeka, v katerem so tudi na delovnem mestu spoštovane človekove pravice, v katerem obstajajo humani medčloveški odnosi, kjer delavec ni le številka v proizvodnem procesu in nenazadnje sistem, v katerem nekaj velja tudi kultura medsebojnega komuniciranja;
-	alternativa temu je avtokratski sistem vodenja, kjer je hierarhija edini način komuniciranja, ki poteka le v obliki ukazov in le v smeri od zgoraj navzdol.
Pri našem vključevanju v evropske inštitucije se na ekonomskem področju pospešeno pripravljamo in naše predpise prilagajamo in ravnanja normam, ki veljajo v teh združbah. Hkrati pa poslušamo zgodbe o prevelikih plačah in delavskih pravicah kot oviri za gospodarsko povezovanje. Tistim, ki nam ponujajo Evropo, vendar samo tisti del, ki ustreza njim, želimo tudi ob tej priložnosti povedati, da bomo šli tja skupaj, sicer se lahko zgodi, da bomo vsi capljali na mestu.:	• " • ■; ••
Piše: Brane Mišič
-.■‘V I
V letii 1996 smo z aktivno vlogo ZSSS in sin-dikatov dejavnosti dosegli, daje bil podpisan in uzakonjen socialni sporazum. Z njegovim podpisom smo dosegli, da so kolektivne pogodbe temeljni in edini instrument politike plač. Na tej podlagi so bile dane osnove, da so bile spremenjene in podpisane nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti. Z utrditvijo kolektivnih pogodb kot temeljnega instrumenta politike plač smo dosegli, da seje minimalna plača za normalni delovni čas in ne glede na rezultate dela, kot je to veljalo v preteklosti, morala izplačevati ne glede na sektor, v katerem so zaposleni delavci. Minimalna plača je s podpisom socialnega sporazuma določena v višini 53.500 tolarjev mesečno in seje že na startu povečala za 11 odstotkov. Z uveljavitvijo minimalne plače smo dejansko izboljšali materialni položaj več kot 34.000 delavcem v gospodarstvu in 3.000 delavcem v negospodarstvu. Določena je tudi zakonska obveznost izplačila prejemkov (regres za prehrano in regres za letni dopust v višini 102.000 tolarjev kot minimalni znesek, ki gaje v uspešnih podjetjih možno povečati do poprečne plače v gospodarstvu). Hkrati je bila izboljšana eskalacija od 0,80 v preteklem obdobju na 0,85 v letošnjem letu.
V socialnem sporazumu je na izrecno zahtevo ZSSS sprejeta priprava naslednjih zakonskih rešitev:
-	zakon o jamstvenem skladu, ki sanira 51. in 8. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju i|t likvidaciji,
-	zakon o kolektivnih pogodbah,
-	zakon o ekonomsko-socialnem svetu, i\>
-	zakon o zaščiti notranjih delničarjev.
Prav tako je bil na zahtevo in s sodelpvanjeir^ ZSSS pripravljen poseben separat o zapostovartjuf.
j-j. i!:';.V^ ......	; -
Na našo iniciativo in predlog je bila realizirana razbremenitev bruto plač z 42 na 38 odstotkov, kar je izjemno pomembno zlasti za intenzivne dejavnosti.
*
Za dosego ciljev, opredeljenih in sprejetih v socialnem sporazumu, smo v ZSSS vse aktivnosti opirali na strokovne argumente, enako tudi pripravo in najavo splošne opozorilne stavke v letošnjem maju.
Konec septembra so Gospodarska zbornica Slovenije in drugi delodajalci podpisniki kolektivnih pogodb odpovedali Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in kolektivne pogodbe dejavnosti. ZSSS in sindikati dejavnosti so se na odpoved kolektivnih pogodb odzvali s strokovnimi argumenti o neustreznosti enostranskega ravnanja delodajalcev. Omeniti moramo, da so strokovne argumente ZSSS podprle tudi strokovne institucije in celo Vlada Republike Slovenije. Organizirani protesti in splošna opozorilna stavka kot tudi načelna in neomajna drža ZSSS so dali rezultate. Delodajalci so bili pod težo argumentov in usklajenih oblik pritiska ZSSS prisiljeni odstopiti od svojih zahtev in podpisati dogovor o podaljšanju veljavnosti kolektivnih pogodb najmanj do izteka veljavnosti socialnega sporazuma.
Načelna politika ZSSS seje izkazala za uspešno, saj so realne plače tudi v tem letu naraščale. Pri tem je zelo pomembno, da seje zlasti plačam v najnižjih tarifnih razredih izboljša realna vrednost.
V letu 1996 smo v ZSSS organizirali vrsto strokovnih posvetov. Med njimi kaže omeniti strokovni posvet z vodstvom Statističnega urada Republike Slovenije o možnostih podatkovne podpore delu in aktivnostim ZSSS v pogojih približevanja Slovenije Evropski uniji.
Letos smo v ZSSS in v sindikatih dejavnosti reševali problematiko ohranjanja delovnih mest ter hkratne zagotovitve pravic delavcev do plač in drugih prejemkov. S tako politiko smo prispevali k povečanju ugleda sindikalnih zaupnikov in ZSSS nasploh.
ftiatSla	3|!|i?Qpjefnak2^1TVembra 1942 in je glasil° Svobodn'h sindikatov Slovenije
321-255
Posamezna številka stane 320 SIT - Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske praviceTopUapiva 6 LfebTana
23. decembra 1996
Predstavniki ZSSS na področju socialne politike v letu 1996
Varnost in zdravje pri delu
1.	V skladu s sklepi 2. kongresa ZSSS so predstavniki ZSSS sodelovali z Zvezo društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije pri aktivnostih za ustanovitev državne nagrade za izjemne strokovne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi določil novega Zakona o ustanovah je bila ustanovljena FundacijaAvgusta Kuharja, katere namen je podeljevanje nagrade Avgusta Kuharja za izjemne dosežke pri napredku stroke varnosti in zdravja pri delu, ki jih opredeljuje ustvarjalnost in inovativnost. Nagrada se imenuje po nestorju slovenskih varnostnih tehnikov in inženirjev iz Raven na Koroškem Avgustu Kuharju (23 .8. 1906 - 17. 10. 1964). Nagrada bo prvič podeljena v oktobru 1997 na državnem srečanju varnostnih inženirjev.
Piše: Lučka Bohm
2.	Predstavnik ZSSS sodeluje v tehničnem komiteju za varnost strojev in naprav pri Uradu za standardizacijo in meroslovje Ministrstva za znanost in tehnologijo. Rezultat tega sodelovanjaje sprejem dveh novih slovenskih varnostnih standardov o načrtovanju za delavce varnih strojev (SIST EN 292-1 in S1ST EN 292-2).
3.	Predstavnik ZSSS sodeluje pri delu Medresorske komisije za ravnanje z nevarnimi snovmi, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije za pripravo nacionalnih smernic za ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Predlog smernic bo pripravljen v prvi četrtini 1997. leta in bo podlaga za nadaljnje aktivnosti, ki bodo povečale varnost zaposlenih na delovnem mestu kakor tudi varnost delovnega in življenjskega okolja.
4.	ZSSS je začela sistematično izobraževanje članov svetov delavcev za učinkovito zastopanje interesov zaposlenih pri soupravljanju na področju varnosti in zdravja pri delu.
5.	ZSSS je organizirala strokovno izredno močno obiskan posvet o neustreznih, zastarelih in neusklajenih predpisih 6 postopkih priznavanja pravic delavcem, ki so zboleli zaradi poklicne bolezni. Ustrezna ministrstva in uradi ter inšpektorati so bili opozorjeni na težave, ki jih imajo delavci, zboleli zaradi poklicne bolezni, kadar uveljavljajo na tej podlagi pravice iz obveznih zavarovanj. Posebej je bilo obdelano tudi vprašanje odškodnin za izgubljeno zdravje. Pri tem je bil analiziran položaj zlasti delavcev Salonita iz Anhovega, ki so zboleli zaradi azbestoze. Posvetu so sledili še dodatni pogovori z ministrom za zdravstvo in dopisi s pozivi udeležencev posveta.
6.	Predsednik ZSSS je z dopisom opozoril predsednika Državnega zbora RS na izredno hude posledice dejstva, da Državni zbor več kot leto dni po začetku zakonodajnega postopka za sprejem novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu predloga zakona še ni uvrstil na dnevni red.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje članov
1.	Predstavniki ZSSS v odboru za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Slovenije so uveljavljali politiko premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavlja stabilno poslovanje enote PZZ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in kakovostno storitev zavarovancu - našemu članu. Politika višine premij prostovoljnih zavarovanj za doplačila je bila taka, da premije niso bile previsoke in se zato ni ustvarjal dobiček. Na področju zavarovanj za nadstandard pa je bilo načelo raznovrstna ponudba in zviševanje kvalitete zavarovanj. Predstavniki ZSSS so skrbeli predvsem za strogo namensko porabo sredstev iz premij za doplačila in ukrepe, ki so preprečevali prelivanje sredstev iz prostovoljnih zavarovanj za doplačila v nadstandardna zavarovanja. V letu 1996 seje premija za doplačila dvignila izključno 1.1. 1996 in ostaja enaka tudi v prvem četrtletju 1997. Ohranjena je bila višina popustov za doplačila na krovne pogodbe, sklenjene v letu 1992.
2.	Predstavniki ZSSS so v okviru odbora za prostovoljno zavarovanje skupščine ZZZS začeli tudi aktivnosti, da se zagotovi primerno urejanje pravic zavarovancev za doplačila v razmerah, ki jih narekuje novi Zakon o zavarovalnicah. Začel se je postopek za ustanovitev vzajemne zavarovalne družbe za prostovoljno zavarovanje, ki naj bi se razvil iz enote za PZZ Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izbrana je bila ta oblika zavarovalnice, ki zagotavlja za zavarovance najugodnejše oziroma najcenejše zavarovanje. Predstavniki ZSSS bodo skrbeli za to, da bodo predstavniki sindikatov, ki sestavljajo ZSSS, pravočasno seznanjeni s predlogi Zavoda in bodo lahko sooblikovali položaj zavarovancev po 31. 12. 1997, ko se izteče veljavnost krovne pogodbe med ZSSS in ZZZS.
3.	Predstavniki ZSSS v skupščini in upravnem odbom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so s svojim odgovornim sodelovanjem zagotavljali učinkovito uveljavljanje interesov zavarovancev (članov) pri odločitvah te za socialno varnost članov tako pomembne institucije. Z učinkovito uporabo statutarnih in poslovniških določil jim je uspelo zavrniti ali omiliti predloge ZZZS in delodajalcev, ki so pomenili varčevanje izključno na račun krčenja obsega pravic zavarovancev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Terjali so razširitev zavarovalniškega nadzora ZZZS nad nedisciplino zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, kar je v letu 1996 med drugim zagotovilo, da seje uredil položaj zaposlenih, katerih delodajalci niso redno plačevali prispevkov (zlasti v zasebnem sektorju). V letnem dogovoru med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev so bila uveljavljena določila, ki ščitijo pravice zavarovancev pri uveljavljanju zdravstvenih storitev (sankcije za neupravičena doplačevanja storitev, ki so krita z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem, vzpostavljanje učinkovitega nadzora, nadzor nad čakalnimi dobami, strategija za krajšanje čakalnih dob itd.). Vodilo predstavikov ZSSS je bilo, daje treba racionalizacijo sredstev za zdravstvo iskati v racionalizaciji organizacije zdravstva in ne na račun oženja pravic zavarovancev. Zaradi zahtev predstavnikov ZSSS je Zavod začel aktivnosti, da se dopolnijo koncesijske pogodbe občin z zasebnimi
zdravstvenimi delavci, tako da bi v vseh slovenskih regijah bilo zagotovljeno ustrezno 24-umo zdravstveno varstvo (dežurstva). Na zahtevo predstvanikov ZSSS so bile vse čakalnice v zdravstvenih ordinacijah opremljene s plakati, ki obveščajo zavarovance o njihovih pravicah. Pripravljena je bila vrsta zloženk s še podrobnejšimi informacijami.
4.	Predstavniki ZSSS so podprli tudi projekt uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi v letu 1998 nadomestila sedanje zdravstvene izkaznice. Upamo, da bo projekt izveden kljub zapletom pri financiranju, ki so posledica proračunskih neznank na koncu 1996. leta. Projekt naj bi bil sfmanciran večinoma iz sredstev poslovnega sklada (presežki zavoda iz leta 1993) in ne na račun višjih prispevkov in premij v letu 1997. Na pobudo predstavnikov ZSSS bo del tega projekta (in letnega dogovora 1996/97) tudi promocija donatorstva organov (dializa enega ledvičnega bolnika stane na leto 55.000 DEM. Pri tem pa ima bolnik nekvalitetno življenje. Presaditev ledvice je uveljavljen poseg, po katerem bolnik živi normalno življenje.).
5.	Predstavniki ZSSS so v organih upravljanja Zavoda skrbeli za to, da seje Zavod takoj odzival na vse težave, ki so spremljale uvedbo nove liste zdravil in novih standardov tehničnih pripomočkov. Težave so bile odpravljene v nekaj tednih tudi zaradi sodelovanja predstavnikov ZSSS.
6.	V letu 1996 je Državni zbor opravil drugo obravnavo predloga “Plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje v Sloveniji do leta 2000”. Svet ZSSS je v letu 1995 ugotovil, daje vlada poslancem poslala besedilo predloga plana, ki je obvezovalo k izrednemu ne le oženju, ampak celo črtanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Svet je poslancem predlagal, naj zaradi povsem novih elementov znova opravijo načelno razpravo prve obravnave predloga. Predloga poslanci niso sprejeli, sprejeli pa so večino amandmajev, ki jim jih je nato predlagalo Predsedstvo ZSSS. Na ta način je bila bistveno zmanjšana verjetnost za delavce nesprejemljivih zakonskih sprememb po sprejemu plana. Tretjo obravnavo bo moral opraviti Državni zbor v novi sestavi, kar pomeni, da bo tudi v naprej potrebno pozorno spremljanje oblikovanja tega za delavce izredno pomembnega dokumenta.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
1. Zaradi skokovitega naraščanja dolgotrajne brezposelnosti v stečajih odpuščenih delovnih invalidov je bila pozornost predstavnikov ZSSS v organih upra-
Uresničevanje sistema izobraževanja v ZSSS
Piše: Vanda Rešeta
Družbene spremembe na področju lastninjenja podjetij in uvedba soupravljanja ter druge spremembe sistemske zakonodaje, ki zadevajo gmotni in socialni položaj delavcev, so pred sindikat postavile nove naloge tudi na področju izobraževanja.
Ker je izobraževanje ena temeljnih funkcij sindikatov, smo se v ZSSS v tem letu resno lotili izvajanja novega sistema izobraževanja vZSSS.
Izobraževalni programi so prilagojeni današnjim razmeram dela sindikata. Udeleženci izobraževalnih seminarjev dobijo poleg teoretičnih tudi veliko praktičnih znanj, kijih potrebujejo v novih pogojih dela.
V letošnjem letu smo izvedli največ izobraževalnih seminarjev s temo “Učinkovito soupravljanje” Namenjeni so teoretičnemu in praktičnemu usposabljanju članov svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom na področju soupravljanja.
Poleg navedenega smo v Zvezi izvajali tudi seminar s temo “Delavski predstavniki v nadzornih svetih gospodarskih družb”.Teh seminarjev so se poleg predstavnikov delavcev v nadzornih svetih udeležili tudi številni sindikalni funkcionarji sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS.
Za funkcionarje in strokovne delavce Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij pa je ZSSS organizirala tudi šestdnevni seminar “Uspešna komunikacija in nastopanje v javnosti”. Cilj semi-narjaje bil spoznati osnovne zakonitosti medosebnega in poslovnega komuniciranja ter izpopolnitvi go-vornespretnosti. Namenjen je bil funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS.
Seminar“Učinkovito soupravljanje” je ZSSS samo v SIC Radovljica organizirala enkrat mesečno. Zaradi velikega zanimanja za usposabljanje članov svetov delavcev in tudi sindikalnih zaupnikov za ta izobraževalni seminar smo tridnevne seminarje s to temo organizirali tudi na sedežih nekaterih območnih organizacij ZSSS in v nekaj večjih podjetjih.
Seminar za usposabljanje delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb (organiziranje bil v dveh delih po dva dni) smo organizirali dvakrat. ZSSS gaje razpisal še za usposobitev tretje
ekipe v novembru in decembru letos, vendar zaradi premajhnega števila prijav ni bil izveden.
Razpisan, a prav tako je bil neizveden, seminar “Kako sklepamo participacijski dogovor in rešujemo spore med svetom delavcev in delodajalcem”. Namen seminaijaje bil teoretično, predvsem pa praktično usposobiti članesvetov delavcev za sklepanje teh dogovorov ter predstavitev reševanja sporov med svetom delavcev in delodajalcem.
Izobraževalne seminarje s področja soupravljanja je Zveza izvajala s predavatelji iz vrst ZSSS, preostale programe pa s tujimi izvajalci.
Načrtovani izobraževalni seminarji ZSSS so bili predvsem od septembra do konca tega leta zelo ambiciozno zastavljeni. Zaradi objektivnih razlogov je ZSSS ni uspela izvesti načrtovanega seminarja s področja delavskega delničarstva in temeljnega programa za sindikalne zaupnike.
Anketni odgovori udeležencev seminarjev kažejo zadovoljive rezultate tako glede zasnovanih vsebin posameznih seminarjev, gradiv, metod dela, predavateljev in organizacije seminarjev. Opozarjajo pa tudi na potrebo po razširitvi nekaterih vsebin s področja usposabljanja članov svetov delavcev in delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb. Te i želje udeležencev seminarjev bomo pri organiziranju izobraževalnih seminarjev v prihodnjem letu upoštevali-
vljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje usmerjena v ukrepe, ki naj bi spodbujali zapeljivost le-teh. Dosegli so, da seje povečalo število |’stih delovnih invalidov, ki so deležni poklicne rehabilitacije iz sredstev ZPIZ. Hkrati so bili uvedeni novi ^iteriji pri delitvi sredstev za razvoj invalidskih po-vetij, ki prav tako spodbujajo zaposlovanje brezpo-Jplnih delovnih invalidov. Dosežena je bila nova praksa ^PlZ na področju izplačevanja denarnih nadomestil ^lovnim invalidom, ki so zaposleni pri nesolvent-nlh delodajalcih.
. 2. Prioriteta dela predstavnikov ZSSS v skupščini ln upravnem odboru ZPIZ je bilo redno izplačevanje ^seh denarnih prejemkov upokojencem in invalidom. Glasovali smo za strogo namensko uporabo sredstev 2a pokojninsko-invalidsko zavarovanje. V skupščini
smo terjali poročila o ažurnosti reševanja postopkov uveljavljanja pravic zavarovancev (članov).
3. Predsedstvo ZSSS in strokovna služba sta pozorno spremljala nastajanje izhodišč za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v okviru določil socialnega sporazuma za leto 1996. Sindikati dejavnosti so bili obveščeni o temeljnih smereh načrtovane reforme. Razprava na organih ZSSS pa je bila tempirana na čas po splošnih volitvah 1996, konstituiranju novega državnega zbora in izvolitvi nove vlade. Kljub temu seje že začelo spontano intenzivno seznanjanje z izhodišči reforme na zborih sindikatov in območnih organizacij. Predstavniki ZSSS so se o načrtovani reformi posvetovali na različnih mednarodnih posvetih s predstavniki sindikatov v zahodno- in vzhodnoevropskih državah.
Mednarodna delavnost
V letošnjem letuje bilo kar nekaj kongresov ^ednarodnih sindikalnih organizacij ter sindikalnih konfederacij posameznih držav. Tako 5® Je na povabilo generalnega sekretarja 1 Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov ' ICFTU predsednik ZSSS udeležil njihovega kongresa, v Bruslju. Sekretar ZSSS seje udeležil kongresa Zveze neodvisnih sindikatov Rusije v ^oskvi, predstavniki ZSSS pa so se udeležili tudi kongresov Generalne konfederacije dela Italije CGIL v Rimu, Sindikata upokojencev Italije ^GIL, regionalnih kongresov CGIL Furlanije-ndijske krajine in Benečije ter madžarske Lige.
ZSSS je imela letos večje število bilateralnih srečanj s sindikalnimi organizacijami, z nekaterimi pa je Prvič vzpostavila stike. Tako seje vodstvo ZSSS v Ljubljani prvič srečalo s predstavniki Generalne kon-tederacije dela Grčije, delegacija ZSSS pa seje nato beležila prve balkanske sindikalne konference v I enah. Na krajšem obisku v Sloveniji je bila de-egacija Zveze samostojnih sindikatov Črne gore,
nato pa je delegacija ZSSS, kot prva slovenska delegacija, obiskala Črno goro. Vodstvo ZSSS seje pogovarjalo z novim predsednikom Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in njegovimi sodelavci v Karlovcu, nato pa so bili v SIC Radovljica pogovori s predstavniki ZSSH o sindikalnih izobraževalnih sistemih. Vsebinsko bogato je bilo tudi srečanje vodstev ZSSS in Nacionalne konfederacije sindikatov Madžarske - MSZOSZ v Lendavi. Delegacija ZSSS se je v Rimu srečala z generalnim sekretarjem Generalne konfederacije dela Italije - CGIL in njego-vimi sodelavci, bila pa je tudi gost CNEL-a. Na povabilo predsednika Nemške zveze sindikatov -DGB seje predsednik ZSSS udeležil pogovorov o migracijskih in begunskih vprašanjih ter o bodočem bilateralnem sodelovanju, ki so bili v Nemčiji, delegacija ZSSS pa je tudi vrnila obisk Avstrijski zvezi sindikatov - Regionalni organizaciji Štajerske v Gradcu.
V letošnjem letu so predstavniki ZSSS sodelovali na številnih konferencah, posvetovanjih in okroglih mizah, kamor sojih povabile sindikalne or-
Javnost dela ZSSS
V	Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo v letošnjem letu javno predstavili svoje poglede in predloge o nekaterih zakonskih osnutkih in predlogih, ki so bili v razpravi v parlamentu, in tudi o številnih dogodkih in vprašanjih, povezanih z ekonomsko in socialno varnostjo zaposlenih.
Na petindvajsetih novinarskih konferencah smo govorili o teh vprašanjih: odnosu ZSSS do košarice življenjskih stroškov, predlogih ZSSS v zvezi z dopolnitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanaša pogoje upokojevanja, aktivnostih ZSSS na področju uresničevanja soupra-vljalskih pravic delavcev ter predstavili brošuro Učinkovito soupravljanje, ki je nastala s pomočjo Pharovega programa za demokracijo, predlogih za zagotavljanje pravic delavcev v podjetjih, kjer se pojavlja nezmožnost izplačil, stališčih ZSSS do predloga Zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, naših ugotovitvah o razmerah v zdravstvu in stališčih do Plana zdravstvenega varstva do leta 2000, problematiki ekološke sanacije poslovnega sistema SalonitAnhovo ter predstavili poročilo ZSSS o pravni varnosti delavk in delavcev v lanskem letu in konkretne probleme, ki se pojavljajo pri tem.
V	prvem delu letošnjega leta smo sklicali kar nekaj novinarskih konferenc, na katerih smo novinarje seznanili z odnosom in predlogi ZSSS do socialnega sporazuma za leto 1996. Že v začetku leta smo novinarjem predstavili predlog vsebine socialnega sporazuma, ki smo ga pripravili v svobodnih sindikatih, jih nato informirali o rezultatih pogajanj ter jih seznanili s predlogom ZSSS o separatu socialnega sporazuma o zaposlovanju. V sklepnem delu pogajanj, ko je morala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zaradi zastoja v pogajanjih zagroziti s splošno opozorilno stavko, pa smo novinarje seznanili s pripravami na to stavko.
V	drugi polovici letošnjega leta so bile informativne aktivnosti ZSSS usmerjene v seznanjanje javnosti s stališči do odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, v pripravah na splošno opozorilno stavko ZSSS in po njej pa smo sklicali kar nekaj novinarskih konferenc, na katerih smo novinarje seznanili z vsebinskimi in organizacijski pripravami na stavko, kasneje pa z oceno opozorilne stavke.
Poleg organiziranja novinarskih konferenc smo se tudi letos javno odzivali
na posamezne dogodke. Že v začetku januarja smo pozvali vse pristojne organe, daje treba nujno sprejeti zakon o minimalni plači do izteka dogovora o politiki plač, to je do konca marca 1996. Z javno izjavo smo dvakrat solidarnostno podprli stavkajoče novinarje na RTV Slovenija, izrazili vso podporo opozorilni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter stavkovnemu odboru SKEI Koncerna Litostroj. Javno smo pozvali Vlado RS in Državni zbor RS, naj v duhu socialnega partnerstva rešita probleme, ki so februarja nastali v zvezi s pokojninami, in podprli upokojenke in upokojence, ki so se zbrali na protestnem shodu pred parlamentom v Ljubljani.
S posebno informacijo smo javnost seznanili z organizacijo več kot 30 prvomajskih prireditev, kijih je na tradicionalnih krajih organizirala ZSSS in katerih seje tudi letos udeležilo več stotisoč delavk in delavcev, hkrati pa smo medijem posredovali tudi seznam letošnjih dobitnikov naivišiegapriznanjaZSSS - plaket SSS.
Medijem smo poslali tudi vsebinsko informacijo o pogovorih vodstva ZSSS z novim mjnistrom za delo, družino in socialne zadeve ter v njej poudarili naše zahteve, ki so bile v zvezi s socialnim sporazumom predstavljene ministru. V zvezi z zakonskim predlogom o lastnini ZSSS smo medijem posredovali pismo, ki gaje predsednikoma parlamenta in vlade naslovil generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov. Taje obe institucije pozval, naj se ne vmešavata v pogajanja med sindikati, ter samostojni sestavek sekretarja ZSSS, v katerem je opredeljen odnos ZSSS do tega zakona.
Po zborničniodpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je bilo medijem poslanih kar osem izjav za javnost, novinarje pa smo sproti seznanjali tudi s sklepi in stavkovnimi zahtevami, ki so bili sprejeti na izrednih konferencah ZSSS ter Svetu ZSSS.
Na koncu naj omenimo še medijsko zelo odmevne posvete in okrogle mize, ki jih je letos organizirala ZSSS in na katerih smo sindikalisti in strokovnjaki obravnavali različne teme: o postopkih, povezanih z diagnozo poklicne bolezni v Sloveniji, ter o pravicah delavk in delavcev, povezanih s poklicno boleznijo, o prednostih in pomanjkljivostih članstva v Evropski uniji, še posebej z vidika zaposlenih in sindikatov, ter o delavski participaciji v Evropi in Sloveniji.
Piše: Pavle Vrhovec
ganizacije posameznih držav ali institucije. Tako so predstavniki ZSSS z vsebinskimi prispevki sodelovali na okrogli mizi o delavskem delničarstvu, ki jo je organizirala Zveza sindikatov Makedonije, na okrogli mizi z naslovom “Hrvaška kot socialna država”, ki jo je organizirala Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške, “Evropskem razgovoru 96” s temo Industrijski odnosi v Evropi - soupravljanje in delavska participacija, kije bil v Duisburgu, na konferenci o sindikalnih izobraževalnih sistemih v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki je bila v Sofiji, posvetu o sindikalnih vidikih približevanja držav Srednje in Vzhodne Evrope Evropski uniji, kije bil v Bratislavi, in posvetu o programih poklicnega izobraževanja Leonardo, ki je bil v Berlinu.
V sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov je ZSSS organizirala zelo odmevno okroglo mizo v Ljubljani z naslovom Slovenija in Evropska unija, jeseni pa v sodelovanju z nemškim skladom Hans-Bockler-Stiftung še okroglo mizo s temo Delavska participacija v Evropi in Sloveniji.
Organizirali smo tudi večdnevni seminar za sku- ___________________t,,.t__________________ ,ul„
pino 25 sindikalnih zaupnikov Zveze samostojnih pakta o gospodarskem in kulturnem sodelovanju ter sindikatov Črne gore v SIC Radovljica, kjer smo razvoju infrastrukture med Gorico in Novo Gori-jih seznanili z nalogami svobodnih sindikatov na co.
različnih področjih sindikalnega dela. V pripravah na oblikovanje zakona o organizaciji in zaščiti notranjih delničarjev smo organizirali krajši seminar, na katerem je strokovnjak britanskega sklada Jim Conway Foundation govoril o njihovih izkušnjah na tem področju.
Večletno vsebinsko bogato sodelovanje z Nemško sindikalno zvezo za Bavarsko seje letos nadaljevalo z obiskom predsednika DGB Bavarske v Ljubljani. Predstavnike ZSSS je ob tej priložnosti seznanil z nemškimi sindikati in socialni politiki, delegacija ZSSS pa seje v pogovorih z bavarskimi strokovnjaki v Miinchnu seznanila z nemškim pokojninskim sistemom in zakonodajo.
Uspešno seje nadaljevalo tudi delo v Medregijskem sindikalnem svetu Slovenije in Furlanije - Julijske Krajine. V okviru tega sveta smo organizirali medijsko zelo odmevno prvomajsko srečanje vodstev ZSSS in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije ter CGIL, CISL in UIL Furlanije-Julijske krajine na Fernetičih, posvetovanje o pojavih azbestoze v obmejnih krajih v Gorici, več sestankov pa je bilo namenjeno tudi pripravam na sklenitev reginalnega
23. decembra 1996
Sindikalna lista
Prvi del	december 1996
1.	Dnevnice
§g|§	- cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
||§!	- polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje)	24,84
3.	Ločeno življenje	48.416,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem lili računu, ki ga odobri delodajalec
lili	5. Regres za prehrano	12.204.00

Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje julij-september 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 78.281 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	39.141,00
-za20 let	58.711,00
-za 30 let	78.281,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	234.843,00
3.	Solidarnostne pomoči	78.281,00
Vir: Zavod RS z.a statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nap rade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Dopolnilni podatki
V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma:
1.	Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT
2.	Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine
povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje julij-september znaša	122.041 SIT
Strokovna služba ZSSS
KAJ DELAJO
V republiških odborih
Sindikat poklicnih gasilcev
Nazadnje vendarle sklepčni
Tako svet sindikata poklicnih gasilcev kot tudi nadzorni odbor sta se v začetku decembra ponovno sestala, saj prejšnji seji nista bili sklepčni in ni bilo mogoče ničesar sprejemati. Predsednik Bogdan Godnič je poročal o pogovorih, ki jih je imel na Gasilski zvezi Slovenije in na Republiški upravi za zaščito in reševanje, kjer jim je predstavil delo konference v Romuniji in evropsko listino pravic poklicnih gasilcev. Sekretar pa je na svetu poročal o aktivnostih glede nadaljnje usode pogajanj o splošni kolektivni pogodbi. Sprejeto je bilo finančno poročilo o poslovanju in sklepi nadzornega odbora v zvezi s planiranjem stroškov v naslednjem letu. Zakasnelo smo obravnavali tudi analizo organiziranosti sindikata v posameznih enotah in izvajanja kolektivne pogodbe gasilcev. Ugotovili smo izrazito slab položaj v Ravnah, Lendavi in Ilirski Bistrici.
Dve ekipi ZGRD Maribor se bosta udeležili gasilske olimpiade 1997 na Danskem. Zanimanje za to je tudi v Novi Gorici, a težko bo zagotoviti zadostna finančna sredstva. Predstavnik iz Novega mesta je navedel nekaj težav, ki jih rešujejo skupaj z območno organizacijo, iz Lendave pa so poročali o zahtevah vodstva za spremembo delovnega časa poklicnih gasilcev, s katerimi pa se ne strinjajo. Govor je bil tudi o poenotenju službenih izkaznic. Predlagali smo dopolnitev nadzornega odbora s predstavniki iz Celja, Maribora in Novega mesta.
Na koncu smo si vsi zaželeli srečno novo leto. Veselo praznovanje ter zdravja in uspehov v letu 1997 želi vodstvo sindikata tudi vsem članom, sodelavcem in prijateljem.
Miloš Mikolič, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Poziv dobili tudi - detektivi
V decembru so se sestali komisija za organizacijo, statut in kadre, odbor služb za zasebno varovanje, sindikalni zaupniki iz teh podjetij in republiški odbor sindikata dejavnosti. Glavna tema obravnav so bile aktivnosti, povezane z ohranitvijo pravic iz kolektivne pogodbe, in naša udeležba v splošni opozorilni stavki. V njej je sodelovalo približno 3.500 naših članov v 61 organizacijah, kar je približno polovica vseh. Čeprav smo postavili svojo posebno stavkovno zahtevo, naj vse občine obravnavajo pristop k panožni §§|! kolektivni pogodbi, smo v tem času dobili le 11 novih pristopnih izjav. Približno prav toliko predstavnikov občin se nam je telefonsko oglasilo in izjavilo, da nimajo komunalnih podjetij in zato ne mislijo podpisati kolektivne pogodbe. Da to kaže na nerazumevanje problema, je mila ocena...
Podpora pobudi o ustanovitvi sindikata varnostnikov in detektivov bo imela dolgoročne posledice. Pobudnik Viktor Balažič je uspel za to idejo pridobiti vodstvo ZSSS in tudi naše organe ROS, komisijo in sindikalne - zaupnike teh podjetij. Zaposlene v teh službah bomo po novem letu pozvali k vključitvi v sindikat.
Vsem sindikalnim zaupnikom, sodelavcem in prijateljem želimo živahno praznovanje in uspešno, zdravjo in zadovoljno novo leto 1997.
Miloš Mikolič, sekretar
.....
J
sindikalni
lini mi|
DELOVNO SLOVO OD STAREGA LETA
Zadnja seja predsedstva Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije v tem letuje potekala v zelo temperamentnih dialogih. Na dnevnem redu so bile nekatere pomembne točke, o katerih so se kresala mnenja prisotnih in iskale ustrezne nadaljnje poti.
Odpoved SKP in PKP zahteva sicer usklajeno delovanje vseh sindikatov, vendar ob tem nastajajo problemi na področju panožnih KP. Razlog za to je odklanjanje dialoga na delodajalski strani oziroma pri zborničnem Združenju za turizem in gostinstvo, ki meni, da mora biti najprej rešen problem na področju SKP, šele nato pridejo na vrsto panožne KP.
Kaže, da naši pogajalski part-netji žal pozabljajo, daje panožna KP samostojen akt, sklenjen med pogajalskimi partnerji na osnovi 114. člena Zakona o delovnih
:!
razmerjih, in da bi morali v skladu s 116. členom istega zakona storiti več kot to, da nas v odgovor na naše zahteve obveščajo o tem, da naj počakamo na razplet dogodkov sSPK.
Predsedstvo je ocenilo, da bo treba zaradi neodzivnosti naših pogajalskih partnetjev in poteka dogodkov na področju SKP takoj nadaljevati načrtovane aktivno-
sti v okviru Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
Na seji so se prisotni seznanili z odzivom nekaterih članov upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, prizadetih zaradi objave njihovih imen v Delavski enotnosti. Objava se je nanašala na člane upravnega odbora, ki so glasovali za odpoved KP. Po izjavah prizadetih direktorjev, ti v času glasovanja niso bili prisotni oziroma niso glasovali za predlog odpovedi KP. Predsedstvo seje sklenilo navedenim direktorjem v Delavski enotnosti javno opravičiti.
Dokaj burna je bila razprava o usodi časopisa Delavska enotnost oziroma o ustanovitvi nove
temeljito preveriti vsa izhodišča in osnove, na katerih bo ustanovljena nova družba, da se ne bi ponovila sedanja zgodba.
Člani predsedstva so bili med drugim seznanjeni s predvidenim financiranjem dveh seminarjev za sindikalne in delavske zaupnike v začetku prihodnjega leta. Denar za to naj bi dal mednarodni sindikat IUL. Prav tako je bila
podana informacija o srečanju S Pi dikatov članov EAL-IULV j v( gi in predvidenem srečanjusS pi dikatom GiT Hrvaške, dne 1 tn
17. decembra v Poreču.
Kljub časovni stiski je P1! ^ sednik Iztok Bratož ob zakljU| IV] seje prisotnim nazdravil in 1] zaželel vse najboljše v letu, tj st: pred nami.	i111
1 'n
Brez zamere!
V poročilu s 1. izredne konference Sindikata delavcev g°'
stinstva in turizma Slovenije (SGiT), objavljenem v Delavi
skist'
enotnosti št. 49/50, so bila objavljena imenadirektorjev- ^ _
članov ve
upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo Slo^' ^
družbe, ki bi Delavsko enotnost izdajala v prenovljeni obliki. Predsedstvo je bilo enotnega mnenja, da sindikati svoje glasilo potrebujejo, vendar je potrebno pred dokončno odločitvijo o soudeležbi
nije, ki naj bi glasovali za odpoved kolektivne pogodbe dej3' 1 vnosti gostinstva in turizma Slovenije. Informacija je bila podaui1 < na osnovi zapisnika navedenega upravnega odbora. ..
Med imenovanimi so bili tudi direktorji: Ivan Konecnj1' sti (GP Kozjak, Radlje), Jerko Čehovin (HOT, Postojna) u1 'u Mihael Zver (GP, Trbovlje).	. ,
Po izjavah navedenih, le-ti v času glasovanja niso bili tu sil seji in zato niso glasovali za odpoved kolektivne pogodbe. Gledjj sp na navedena dejstva se predsedstvo SGiT prizadetim opravičuj za neljubo napako v informaciji, do katere je prišlo zaradi nuj D popolnih podatkov.	., d(
Ob tej priložnosti želi predsedstvo SGiT vsem zaposleni1': (j( v gostinstvu in turizmu srečno in uspešno novo leto.
Ivan Jurše, sekre®
be

INVENTURA PRED INVENTURAH
ta.
December zavoljo obilice dela za trgovce sicer ni najprimernejši mesec za kakšno poglobljeno razpravljanje, se pa za predstavnike njihovega sindikata vendarle spodobi, da potegnejo črto pod iztekajočim se letom in opravijo inventuro. Približno s temi besedami je predsednica Kristina Antolič začela zadnjo sejo republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDT) v letošnjem letu, ki je kljub delovnemu značaju minila v prijetnem vzdušju.
Za dobro razpoloženje je pravzaprav že uvodoma poskrbel sekretar Sandi Bartol, ko je pregled dela v letošnjem letu začel s podatkom, daje SDT tretji najmočnejši sindikat pod okriljem ZSSS in da se njegove vrste še širijo. Po splošni opozorilni stavki je namreč vanj vstopilo prek 600 novih članov, do še večjega »navala« pa utegne priti že kmalu po novem letu, ko bo zaradi »evropskih« sprememb pri statističnih kla-sifikacijah dejavnosti trgovina razširila svoj dosedanji »delokrog« tudi na različne serviserje, farmacevte idr. (o čemer smo podrobneje poročali v prejšnji številki).
Ker si je SDT priboril ugled, ki ga bo treba poslej vsaj braniti, če že ne utrjevati, je Bartol v nadaljevanju naštel nekaj »strateških« usmeritev, s katerimi naj bi v prihodnjem letu sledili temu cilju. Tako bo SDT vztrajal pri ohranitvi kolektivne pogodbe in z njo doseženih pravic delavcev,
poglabljal socialno sporazumevanje in pripravljen dočakal velike organizacijske spremembe, kijih zahteva »evropska« klasifikacija dejavnosti. Prav zaradi tega zadnjega že pripravljajo nov statut SDT, tako da naj bi bil na skupščini v marcu 1997 že goden za sprejem. Ob vsem tem pa seveda ne bodo pozabili na številne druge »podrobnosti«, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov ostale na pol poti. Na pravilnik o obratovalnem času, denimo, ki je obstal v predalu ministra Deželaka...
Tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič je svoj pozdravni nagovor navezal na jesensko splošno stavko, ki je bila očitno zadetek v polno, saj je po njej začelo naraščati članstvo tudi v drugih sindikatih pod okriljem Zveze. To ter javnomnenjske raziskave in »diametralen obrat« nekaterih sindikalnih central ima za dokaz, da so na pravi poti. Nadaljnja »hoja« po njej pa bo gotovo po-
suta s trnjem, zato je opozoril, da bo moralo biti članstvo konec maja najbrž spet pripravljeno na kakšno splošno stavko. Sindikate čaka po-membno delo še na področju pokojninske zakonodaje in nič manj naporno pri sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih.
bika:
»Kemsem pa Primorec,-
greh, ce vam ob tej Prll0^Ta
ne bi nazdravil,« je svoj »Pf.:: pr(
vek« na zadnji letošnji g1, re.
publ iškega odbora S D1 SNJ
'Dušan Semolič. In po v.e||j|
dvorani Doma sindikatovJ£ cingljalo...

To je bila veselica!
Tudi v Domu sindikatov Slovenije sta zadnja dva tedna minila v znamenju takšnih ali drugačnih poslavljanj. Eni so se od starega leta, drugi od Delavske enotnosti, tretji... Najprisrčnejše med vsemi pa je bilo gotovo slovo od Iva Migliča, ki seje po 22 letih »s težkim srcem«, a še vedno živahnim korakom odpravil v pokoj. V Dom sindikatov je prišel leta 1974; do leta 1977 je bil pomočnik generalnega sekretarja RS ZSS, od leta 1977 do 1982 tajnik strokovnopolitičnih služb RS ZSS (ali vodja delovne skupnosti, po domače), od leta 1982 do 1986 predsednik medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije, zadnjih deset let pa sekretar republiškega odbora sindikata delavcev energetike oz. SDE Slovenije. Njegove številne sodelavce je ob slovesu kajpak zanimalo, kako je mogoče kljub tolikšnim odgovornim funkcijam v pokoj brez sivih las, drugi so mu »svetovali«, kaj naj poslej počne ali česa naj se pazi (kot na sliki tajnica Sinlesa Majda Spruk-Traven) itd. Miglič je vse to kajpak sprejemal z nasmeškom, saj dobro ve, kako se da priti med »sive panterje«, ne da bi si zato belil lase...
(D. K.; foto: Sašo Bernardi)
■J
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENI!6 Republiški odbor
i
Datum: 19.12.1996 Štev:	153/96
šindih/ilna'fOMfimca.! MmdikaLu jaufinik!
bo
«r,
Po
to
fej
Rte
na ta način de ti jetrna fumenma taoj, tual in uetik. pAidfieoek, ki U ja,
^Juaje delo. je (uUočilna. unlioalo-, da inut- rja^nk/ud ^ olvuznili okitoječe koieJzlivne funjadJie in a njih lo r apAedeljene pAotuce delavcev-
vin
javi
Opnaoljena- je kila veliko- dela, 'j&ilucfa cjte	S|^.
nedvomno tudi telu.
za\ i vic
Jleto, ki je pned nami ne ko nič ladje- Pnepuiičanč ; dva, da imo o- iztekajočem letu- v-Sindikatu i'!,01 delavcev- tnjoiune šlau&nčje poka/joli in dokojak'') da ie enamo o odločilnem tdenutku. caijani/jatak'-tako mmo, če Ivo jpatnelmo, dlcvuli tudi v- nailea-UZi letu.
2a -kulelctvanje v- letačnjem letu- de ti 'jakumljUj^'
e, v- letu t99l f
%Q
na:
ve|
kap
ske
sni|
kšeknedoA. Sandi dantol
i^n čvr Šte
tazi
i 'a j
Pnediedrtkdji
Pu-jMna/lrtldj^j
JLj	it 0 |Pon
don
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC ZA 188 TOLARJEV NA URO
z /		\
		/
	/	
PREJELI
Maj je moral propasti Merx Celje
4
L' F
l"
^ začetkom koledarske zime se bo končala tudi letošnja grabna sezona. Da bi izvedeli, kaj je prinesla gradbenim delavcem
v Podravju, smo se pogovarjali s sekretarko tamkajšnjega “močnega odbora Sindikata delavcev v gradbeništu Brako Jurak.
»Gradbena podjetja v Podra-I Ju še vedno močno občutijo I Posledice krize, čeprav jev slo-I Venskem gradbeništvu nasploh že -i 4goče zaznati konjunkturo. V .priboru in drugih občinah v p 0tlravju je bilo na začetku de-j VeWesetih let v gradbeništvu za-s Poslenih enajst tisoč delavcev, ^ooutno pa jih je samo šest tisoč. 1 ‘ptošnjem letuje moralo v stečaj Fj gradbenih podjetij: Stavbar-' ) |Qe®ra<J’ k'je ^ajal tie'0 >n kruh nJ 91 delavcem; Konstruktor-Na-’ 1 stanhveni center s 30 zaposleni-j F1'! Konstruktor Granik; Hidro-JFS’ kjer je delalo 70 delavcev; 'dromontaža z 800 zaposleni-in več manjših podjetij. Ko-net~ lanskega leta sta morala v ^tečaj tudi Gradbeno podjetje ;0j ^radis s 310 zaposlenimi in Kon-»ki struktor Kovinar. Zaradi stečajev o'!;Se je v zadnjem letu dni število ie- ZaPoslenih v gradbeništvu v Po-ja- dravju zmanjšalo za okoli 1500 inf delavcev. Število zaposlenih v Sradbenih podjetjih seje za nekaj F ■lQ delavcev zmanjšalo še na račun 1 aJcev, ki so jim potekli delovni , /'fUmi, delodajalci pa niso pro-L Sl!2a njihovo podaljšanje,« poja-\f snjuje Jurakova.
^Va tisoč gradbenih iit delavcev je zaposlenih za določen čas
, ^led šest tisoč delavci v grad-enih podjetjih v Podravju je po ||l ^ edah Branke Jurak sedaj okoli V:> tisoč takšnih, ki so zaposleni J|'Sarno za določen čas. »Večini teh /p?4ycev bo 20. decembra, ko se l| °nča gradbena sezona, potekla ^ ^Poslitev za določen čas. Do 1. mar-j4i do 1. aprila (odvisno od tega, bi Kakšna bo zima), ko se začne nova W S^dbena sezona, bodo brezposelni. iris: lako gradbena podjetja prelagajo eji Pmbleme, ki bi jih morala sama ;ld r«iti, na ramena vseh davkopla-vc...
čevalcev. Še posebej pa so zaradi tega prizadeti delavci, ki se bodo težko upokojili, saj so vsako leto v rednem delovnem razmerju samo šest do devet mesecev.«
»Območni odbor Sindikata delavcev v gradbeništvu je inšpektorat za delo že nekajkrat opozoril na nezakonito ravnanje v nekaterih gradbenih podjetjih. Z za-poslovajem za določen čas namreč evidentno kršijo 17. člen zakona o delovnih razmerjih, vendar ni doslej v tej zvezi ukrepal nihče od pristojnih.«
Branka Jurak je prepričana, da naša zakonodaja tudi sezonske delavce, med katere zagotovo sodijo tudi delavci v gradbeništvu, ustrezno varuje pred zaposlovanjem za določen čas. »Problem je samo v tem, da pravna država ni sposobna zagotoviti učinkovitega uresničevanja zakonov, ki jih že imamo. Ker država takšno zaposlovanje dopušča, je veliko gradbenih delavcev prikrajšanih celo za letni dopust.«
Okoli 3500 gradbenih delavcev v Podravju, ki so v rednem delovnem razmerju, bodo podjetja pred prazniki poslala za dva do tri mesece domov na čakanje s 70-od-stotnimi plačami, ki so že tako in tako izredno nizke. V gradbenih podjetjih v Podravju bo po besedah Jurakove čez zimo delalo le okoli 500 delavcev, ki tvorijo nekakšna jedra podjetij. »Delavci v šali pravijo, da čez zimo ostanejo v gradbenih podjetjih samo tajnice, vratarji in seveda- direktor. Večina gradbenih podjetij je tako zmanjšala število zaposlenih, da celo obračune plač delajo zunanji računovodski servisi.«
Seveda pa so tudi svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Med tistimi gradbenimi podjetji, ki spoštujejo pravice delavcev, Jurakova omenja Keramičarstvo in pe-
Branka Jurak: Gradbeni delavci v Podravju še močno občutijo posledice krize
beništvu v Podravju, pa so nizke plače. »Delavci, ki so razvrščeni v prvi tarifni razred, imajo po panožni kolektivni pogodbi 46.525 tolarjev bruto plače, kar znese neto 32.549 tolarjev. Vendar pa morajo delavci v gradbeništvu v sezoni hočeš nočeš delati tudi nadure. Skupaj z nadurami zato dobijo več kot 55.061 tolarjev oziroma neto 38.067 tolarjev, kar je s socialnim sporazumom določena najnižja plača. Pošteno bi bilo, da bi gradbeni delavci takšno plačo dobili za redno delo. Ker ni tako, zasluži ta čas pomožni delavec v gradbeništvu, ki ima fizično zelo naporno delo, na uro bruto 269 tolarjev oziroma 188 tolarjev neto.«
ši
II
Ali so gradbinci res vredni tako malo ? Vprašanje je ta čas aktualno tudi zato, ker se je zvedelo, da je prvi na »top lestvici« zaslužkarjev v lanskem letu prav - gradbinec. Šef, jasno...
čarstvo, IGM Hoče,Gradis-Nizke gradnje, Gradis-Novo in še nekatera podjetja.
Izredno majhne plače
Drugi, ta čas nič manjši problem, ki tare delavce v grad-
Letošnja sezona za gradbene delavce v Podravju ni bila rožnata, čeprav je v gradbeništvu opazna konjunktura. Mnogi delavci upajo, da se bodo posledice konjunkture pokazale vsaj v naslednji gradbeni sezoni.	Tomaž Kšela
Eden od stebrov nekdaj gospodarsko uspešne občine Celje, trgovsko podjetje Merx Celje, se je tako kot mnogo podobnih v preteklosti znašlo v mlinih divje privatizacije, dvomljivih reorganizacij, programiranih stečajev ter s tem v zvezi osebnih okoriščanj vodilnih delavcev.
Nekdaj uspešni trgovinski sistem, ki je imel tudi s spremembo gospodarskega in političnega sistema v devetdesetih letih vse možnosti za obstoj ali celo razvoj, se je tako čez noč znašel v kolesju zasebnih interesov, kar je pripeljalo, da je več sto delavcev ostalo na cesti z negotovo socialno varnostjo.
Merx Celje je torej šolski primer, kako se lahko posluje v tako imenovani tranziciji, ki jo znamo v Sloveniji dodobra zlorabiti. Vodilni delavci so, namesto da bi zavihali rokave ter z novimi tržnimi in organizacijskimi prijemi vodili podjetje v novih razmerah, svojo energijo in »intelektualne sposobnosti« raje trošili za umazane cilje, ki bi jim omogočili na podcenjenem družbenem premoženju zgraditi svoja in družinska podjetja trgovinske dejavnosti.
Nepravilne poslovne poteze so celjsko grosistično trgovino pripeljale do razpada. Iz sozda Merx Celje z nekdaj zgledno grosistično prodajo je nastalo enajst zasebnih družb, ki so jih ustanovili vodilni delavci, kljub temu da je družbeni pravobranilec pri tem ugotovil oškodovanje družbenega premoženja. Nove by-pass družbe niso sprejele sklepov o svojem podružbljanju oziroma pripojitvah k Blagovnemu centru kot družbeni družbi. Če bi zasebne družbe to storile, pravobranilec tožbe ne bi vložil in tako bi Blagovni center Celje imel kot celota možnost lastninjenja. Ker pa tega niso storili, je skladno z zakonom postalo premoženje Blagovnega centra v lasti države in kmalu nato v stečajnem postopku z vsemi posledicami za zaposlene delavce. Delavci namreč nismo čez noč ostali le brez premoženja, temveč tudi brez delovnih mest. Kot nekdanji dolgoletni delavec tega velikega trgovskega sistema sem globoko razočaran in prizadet. Sprašujem se, kje pa je bila država in njene institucije, da so dopustile tako grob in nezakonit poseg v družbeno premoženje Merxa - Blagovnega centra Celje. Ali so bili sindikati pri tem dovolj učinkoviti, da bi zaščitili delovna mesta in s tem socialno varnost? Ali so izigrali tudi njih? Privatizacija Mer.m - Blagovnega centra Celje je šolski primer, kaj se lahko pod krinko demokracije in tranzicije dogaja z lastnino, ki smo jo ustvarili delavci, zato javno zahtevam, naj organi pregona, sodišča in države s svojimi ministrstvi kaznujejo krivce, ki so nas pripeljali do zavodov za zaposlovanje in do socialne bede. Delavce so obravnavali kot drugorazredne državljane. Zdaj ko nekateri nekdanji veljaki tega velikega trgovskega sistema napredujejo v novem gospodarskem in političnem sistemu, se sprašujem, kje je njihova morala. Ali se ne zavedajo, da smo zadnjih 40 let delavci delali tudi po 48 ur in več, da smo zgradili premoženje, ki ga sedaj preko stečajnih in likvidacijskih postopkov podcenjenega razprodajamo ?
V času tako imenovane tranzicije smo delavci izgubili možnost odločanja v podjetjih, presežno vrednost, ki jo ustvarijo delavci, pa si deli peščica novodobnih menedžerjev z bogatimi menedžerskimi plačami in drugimi privilegiji. Ne smemo dovoliti, da bi mirno živeli na plodovih našega minulega dela.
To zahtevam v imenu vseh prizadetih delavcev tega velikega trgovskega podjetja v Celju.
Adolf Vej del, C. Žalskega tabora 9, Žalec
ZAMOLČANA ALI POZABLJENA OBLETNICA?
. »Čeprav sem naš občinski sindikat pravočasno opozoril, da 0 ktnalu minilo 90 let od ustanovitve jeseniške kovinarske °r8anizacije, ta ni visokemu jubileju posvetila niti najmanjše Pozornosti,« nam je pisal Franc Konobelj Slovenko. »Ker me 0 ^lo boli, sem sklenil napisati priloženi sestavek, za katera sem prepričan, daje primeren za objavo. Za vaše razu-mevanje že vnaprej tovariški hvala.«
Jeseniški kovinar naj bi 2. sep-r e,Tlbra letos praznoval devetde-eaelnico obstoja svoje delavske 2tfi°[ganizacije. Težnja po ustano-'tv> kovinarske organizacije je -J vdajala že nekaj let prej. Po-pusili so že dvakrat, pa se jim posrečilo. Jeseniškemu ko_
'narju je v glavnem rezala kruh Javorniška in savska tovarna, ki a bili v lasti Kranjske indu-r,jske družbe. Bil seje trd hoj ^vsakdanji kruh in delavske pra-
ž Ž
: ce prvi dan ustanovitve se je , k°rganizacijo vpisalo 44 članov.
9 str^'1 naJ bi začeli? Brez prave ■ 4 r°Wne izobrazbe seje ta skrom-(^jv^upina le težko spoprijela z 1^'kim vplivom reakcionarne, i Phalistične in cerkvene gospo-j ?■ Kapitalistična družba je vti-n4 svoj pečat vsej Gorenjski, j ir, . 0 strokovne organizacije se M čvnajveč kazalo v izobraževanju , !š(rs.leSa in zavednega kadra.
, -Kno pa se nikakor ni mogla Slriti. Vse preveč je bilo vpli-:^i Vs gosposke in duhovščine, ki so /;/rn 0 revolucionarno dejanje ^glasili za greh.
K.- keta 1909 je že priskočil na p A. Kristan iz Ljubljane.
1(1 Jelenu v sedanjem Delavskem '"a je bilo prvo večje zboro-
vanje. Kristan je pojasnjeval vlogo bolniškega zavarovanja. Društvo je imelo tudi svojo knjižnico.
Leta 1909 so na Jesenicah prvič praznovali 1. maj - delavski praznik. Celo oblast in tovarna takrat tega nista ovirala. Kasneje je bilo to praznovanje prepovedano. Praznovali so ga z raznimi obhodi ali izleti nekaj dni kasneje.
Leta 1910je bil za predsednika izvoljen Ivan Stare, za tajnika Šlezinger in za blagajnika Zugvitz.
Leta 1913je bilo na Jesenicah prvo žensko zborovanje. Tresla seje prižnica, saj duhovščini ni bilo povšeči, da so »rdečkarji« zrevolucionirali še ženske.
Prišlo je do prve svetovne vojen in možje so odhajali v vojsko. Kljub temu sindikalno delo ni prenehalo, saj so zaradi vojne nastajale še nove težave in primanjkovalo je hrane. Organizacija seje celo povečala na sto članov.
Poskusili so z zborovanji V ožjem odboru so bili Simon Ogris, Ignac Pajer, Anton Zugvitzin Hre-pevnik.
Po vojni je delavsko sindikalno gibanje ponovno zaživelo. Poleg sindikalnega delaje zaživelo tudi kulturno in športno delo v Svobodi in kasneje v Enakosti.
Petnajstega avgusta 1936 so na Jesenicah slavnostno proslavili 30-letnico obstoja kovinarske organizacije. Proslave se je udeležila armada delavcev iz vse Slovenije. Tistega dne je množica kovinarjev z godbo in zastavami pričakala na želežniški postaji goste iz vse Slovenije, ki so se pripeljali z vlaki. V imenu SMRJ (Savez metalskih radnika Jugoslavije) jih je pozdravil Ignac
Kralj. Zvečer je bila slavnostna akademija.
Proslava je dosegla svoj višek naslednji dan v nedeljo. Že ob 5. uri zjutraj je bila budnica, pri kateri so sodelovale tri godbe, in sicer: Kovinarska godba iz Jesenic, godba Zarje iz Ljubljane in GodbaZarjain Dobrunj. Pred Delavskim domom so se zbrale delavske množice. Prišli so kovinarji iz Celje, Guštanja, Hra-
stnika, Kranja, Tržiča, Litije, Maribora,Trbovelj, Zagorja, Lesc, Borovnice, Kamnika in še nekaterih drugih krajev Slovenije. V sprevodu, ki seje razpotegnil skozi vse Jesenice, je bilo več kot 4000 udeležencev.
Na slavnostnem prostoru pred Delavskim domom seje zbralo že več kot 4500 kovinarjev in prijateljev. Slavnostno zborovanje je pričel Ignac Kralj, ki jih je takrat nazval s sodrugi.
Jeseniški kovinarji, ki so bili v stari Jugoslaviji zaradi svojih naprednih idej in zavzemanja za delavske pravice internirani od januarja do aprila 1941 v koncentracijsko taborišče Ivanjka, z izgovorom, da gre za orožne vaje.


Predsednik Vencelj Perko je v kratkih obrisih podal oris 30-letnega delovanja podružnice. Zborovalce je pozdravil tudi Franc Leskošek kot predsednik strokovne komisije. Slavnostni prostorje krasilo tudi sedem rdečih praporov.
Ob tej priložnosti je bila izdana posebna brošura pod naslovom Jesenice. S pomočjo Venclja Perka jo je napisal Slavko Federle, takrat tudi eden vodilnih članov ilegale. Komunistične partije. Federleje bil celo prvi sekretar jeseniškega okrožnega komiteja Komunistične partije. Ta knjižica je bila prva, kije čeprav s skromnim orisom, podala pregled delavskega gibanja in gospodarske vloge Jesenic, posebej Kranjske industrijske družbe.
Ta kratek oris naj bi bila skromna oddolžitev vsem jeseniškim kovinarjem, ki so bili preganjani že od starojugoslovanske oblasti inbili med prvimi, ki so prijeli za puške že leta 1941, v uporu proti nemškemu okupatorju.
Spominska plošča z imeni padlih revolucionarjev na Delavskem domu nas opominja, da tega dogajanja ne bi smeli pozabiti in še manj žrtev iz vrst jeseniških kovinarjev.
Tudi Delavski dom, zgodovinki in kulturni spomenik, naj bi dobil ponovno svoj pomen in vlogo, kakršno je imel v predvojnem času in še nekaj let v novi Jugoslaviji.
V njem naj bi zaživelo življenje, da se bomo v njem ponovno spominjali tistih svetlih dni naših revolucionarnih časov.
Škoda, da na to pozabljamo!
Slovenko
SLOVENIJA KOT MOST Z EVROPO
Prejšnji teden smo poročali o začetku seminarja hrvaških, makedonskih in slovenskih kovinarjev, ki so se na Bledu pogovarjali o tripartizmu in kolektivnih pogodbah. Kolegi s Hrvaške »zavidajo« slovenskim kolegom zlasti ustavno podlago za delo sindikata. Makedonci pa bi želeli zlasti urejene odnose s socialnimi partnerji.
Kot je povedal Ivica Jakopčevič, predsednik hrvaških kovinarjev, otežuje njihovo delo tudi zakon o delu. Prav zaradi slabega zakona lahko kolektivne pogodbe sklepajo le v podjetjih, ne pa na nacionalni ravni. Zaposleni so zato v podobnem položaju kot v Angliji. Hrvaški kovinarji pa so zadovoljni s soupravljanjem, saj so v vseh večjih podjetjih letos ustanovili svete delavcev. Kot je dodal Rajko Mladenovič,član vodstva hrvaških kovinarjev, je njihov sindikat na volitvah v svete zaposlenih zmagal, saj so bili vanje praviloma izvoljeni njihovi zaupniki. Zaradi tega imajo zdaj dvakrat toliko profesionalcev kot prej. Vsi zaupniki imajo pravico do imunitete še pol leta po prenehanju funkcije.
Kot je povedal Božin Miloslav-levski, član vodstva sindikata kovinarjev in rudarjev Makedonije, je položaj sindikatov v Makedoniji urejen z ustavo. Na njeni podlagi so sklenili splošno kolektivno pogodbo in pogodbe dejavnosti. Pogodbe ima tudi velika večina večjih podjetij. Direktorji podjetij so s sindikatom sklenili tudi pogodbe, v katerih so uredili možnosti za sindikalno delo. V podjetjih z več kot 500 zaposlenimi imajo praviloma profesionalca. Kot je povedal Mi-loslavlevski, bi Makedonci naše plače takoj sprejeli za svoje, cene pa naj bi ostale kar njihove. Soupravljanja v tej državi še niso uredili, verjetno tudi zaradi slabih izkušenj s samoupra-
vljanjem.Tudi v Sloveniji zaradi tega sveti delavcev še niso dovolj zaživeli, ponekod pa jih sploh niso ustanovili, je dodal Albert Vodovnik. Večjo uveljavitev soupravljanjapri nas ovira tudi nedorečenost položaja delavskih direktorjev, na Hrvaškem pa teh niso uvedli.
Ko smo makedonske in hrvaške sindikaliste vprašali, kako so uredili odnose z njihovo sindikalno zvezo, so oboji povedali, da je to vprašanje občutljivo tudi pri njih in da izjav najraje
Božin Miloslavlevski: Vseskozi si prizadevamo za položaj, kakršnega imajo naši kolegi v Sloveniji in Hrvaški. Tukaj smo spoznali, da že delamo podobno; radi bi tudi vaše plače, cene pa naj ostanejo kar naše.
Ivica Jakopčevič: Na Hrvaškem nam niso dovolili tripartizma. Po volitvah v svete zaposlenih pa ima naš sindikat dvakrat toliko profesionalcev kot prej, smo torej močnejši.
ne bi dajali. Ko so se omehčali, jelvica Jakopčevič, predsednik hrvaških kovinarjev, povedal: »Med nami in zvezo ni prave ljubezni. Po številu članstva in aktivnostih prednjačimo pred drugimi 22 sindikati, ki sestavljamo Zvezo samostojnih sindikatov Hrvaške. Lahko rečem, da Zvezo želimo in jo zato tudi držimo skupaj. Zlasti od nas je odvisno, kaj dela in kako. Nesoglasja so, vendar jih rešujemo z dogovarjanjem, za kar pa je treba veliko delati .Vedno znova moramo poudarjati, da naša Zveza ni sinonim za hrvaške sindikate, da smo sindikati ustanovili zvezo, ne pa ona nas. Sindikati v zvezi smo tudi v zelo različnem položaju. Mi in drugi gospodarski sindikati moramo za plače pogosto tudi
ČLANI SKEIV PODRAVJU SE ZAVZEMAJO ZA OBUKOVANJE STAVKOVNEGA SKUDA
Konec minulega tedna se je v Mariboru sestal podravski območni odbor sindikata kovinske in elektroindustrije, ki mu predseduje Branko Medik. Člani odbora so med drugim ocenili uspešnost stavk, ki jih je bil Skei letos jeseni prisiljen organizirati za zaščito delavskih pravic v številnih podjetjih v kovinskopredelovalni industriji v regiji.
Sekretar območnega odbora Edi Ozimič je uvodoma dejal, da so člani Skei v Podravju od septembra do decembra letos organizirali sedem stavk, na katerih je sodelovalo skupno okoli 700 delavcev.
Delavci so najpogosteje stavkali za že zaslužene plače
V	mešani družbi W & G je 131 delavcev stavkalo za izplačilo regresa za letni dopust. Po enodnevni stavki je stavkovni odbor z delodajalcem podpisal sporazum, s katerim so določili termine za izplačilo plač in regresa.
V	podjetju Iskra Releji v Makolah, kjer je zaposlenih okoli 180 delavk in delavcev, jih je 112 stavkalo 11 dni. Delavke in delavci so terjali izplačilo regresa za letni dopust in spoštovanje kolektivne pogodbe. Po 11 dneh stavke je stavkovni odbor z delodajalcem sklenil sporazum o izplačilu plač in regresa. Dogovorili so se, da bo delodajalec delavcem prvo polovico regresa izplačal decembra letos, drugo polovico pa januarja naslednje leto. Delodajalec se je prav tako obvezal, da bo do 31 decembra uskladil akte podjetja z določili panožne kolektivne pogodbe.
V	zasebnem podjetju Mipi je46 delavcev izvedlo dveurno opozorilno stavko. Terjali so izplačilo plač in regresa za letni dopust. Po opozorilni stavki je stavkovni odbor uspel z delodajalcem skleniti sporazum o izplačilu regresa in plač. Dogovorili so se, da jim bo delodajalec regres izplačal v dveh delih - decembra in januarja.
V	podjetju Lestro Ledinek v Hočah, ki daje delo in kruh 184 zaposlenim, so bili letos jeseni delavci, za svoje pravice prisiljeni stavkati kar dvakrat. Prvič so stavkali septembra.Takrat so zahtevali izplačilo plač, izplačilo regresa za letni dopust in izplačilo jubilejnih nagrad. Po enodnevni stavki so predstavniki stavkovnega odbora in delodajalec podpisali interni sporazum o uresničevanju stavkovnih zahtev. Ker delodajalec ni v celoti spoštoval dogovorjenega, so bili delavci de-
cembra prisiljeni organizirati dveurno opozorilno stavko. Po njej je delodajalec “našel” denar in delavcem izplačal plačo.
Stavke so vse pogosteje dolgotrajne
Delavci v Timberiji iz Ruš in Minu iz Ruš še stavkajo. Okoli 20 delavcev Timberije je začelo stavkati že 3. septembra, terjajo pa izplačilo več neizplačanih plač in regresa za letni dopust."Blizu 30 delavcev Mina je začelo stavkati 4. novembra, terjajo pa izplačilo plač od aprila naprej, izplačilo regresa za letni dopust, izplačilo jubilejnih nagrad in izplačilo regresa za malico. Območni odbor Skei delavcem Timberije in Mina doslej ni pomagal samo pri organizaciji stavke, pač pa tudi pri celovitem reševanju njihovega statusa, o čemer smo v Delavski enotnosti že pisali. Vse kaže, da prizadevanja območnega odbora Skei in strokovnih služb območne organizacije ZSSS za Podravje vendarle niso bila zaman, saj se bo, kakor kaže, status delavcev Timberije kmalu uredil. Status delavcev Mina, ki jih je delodajalec v času stavke odpustil, pa je še naprej negotov. Medtem ko delavci s pomočjo sindikalne službe pravne pomoči iščejo pravico na sodišču, poskuša območni odbor Skei njihov status rešiti s pogajanji z vsemi ustanovami in organi, ki so dolžni sodelovati pri razreševanju problema.
Pravice delavcev najpogosteje kršijo v novih zasebnih podjetjih
K organizaciji stavke se člani Skei v Podravju zatečejo samo, če delodajalec krši določila veljavnega socialnega sporazuma in se s sindikati ni pripravljen pogajati o
Branko Medik: Brez stavk si delavci v nekaterih podjetjih žal ne bi mogli izboriti pravic
uresničevanju delavskih pravic. V podjetjih, ki imajo likvidnostne težave, so delavci nekaj časa pripravljeni potrpeti in počakati na izplačilo plač, vendar pa v takšnih primerih zahtevajo, naj delodajalec natančno pove, kdaj bo zaostale plače izplačal. Na osnovi tega Skei sklene z delodajalcem interni sporazum. Sele če delodajalec prekrši še ta sporazum, začnejo delavci stavkati.
Edi Ozimič je poudaril, da delavske pravice najpogosteje kršijo v novih zasebnih podjetjih, ki so od Sklada Republike Slovenije za razvoj ali drugih lastnikov na kredit odkupila osnovna sredstva. Sedaj ta podjetja iz tekočih prilivov odvajajo sredstva za plačevanje kupnine, za plače in druge prejemke delavcev pa jim denarja zmanjkuje. Po Ozi-mičevih besedah bi moral republiški razvojni sklad temeljito preveriti, ali ima delodajalec dovolj kapitala in menedžerskega znanja, preden mu proda kakšno od svojih tovarn in k njemu prezaposli delavce. Če bi sklad ravnal tako, potem podjetij ne bi prodajal nesposobnim menedžerjem brez kapitala, ki poskušajo postati kapitalisti na račun izkoriščanja delavcev.
Ozimič je prav tako opozoril na neskladnost zakona o izvajanju socialnega sporazuma z zakonom o Agenciji za plačilni promet. Zaradi omenjenega neskladja podjetja,
stavkati, člani nekaterih drugih sindikatov pa plače redno prejemajo. Na nas in še nekatere sindikate je vplival proces prestrukturiranja, kije število zaposlenih zelo zmanjšal. Odnose v naši zvezi, ki zdaj deluje po paritetnem načelu, moramo spremeniti tako, da nas drugi in manjši sindikati ne bodo preglasovali. Prizadevali si bomo za organizacijske spremembe tako na terenu kot na državni ravni. Zvezi ne nasprotujemo, zahtevamo le preciziranje njenih pristojnosti in medsebojnih obveznosti.«
Aleksa Kiprovski: Ker nas Zveza duši, bomo zahtevali večjo avtonomijo.
Alekso Kiprovski, predsednik makedonskih kovinarjev in rudarjev, je najprej ugotovil, da so v podobnem položaju kot kovinarji na Hrvaškem. Dodal je, da jih Zveza duši in da si bodo zato prizadevali za večjo avtonomnost. Ta je potrebna tudi zaradi tega, ker imajo kovinarji veliko več problemov kot nekateri drugi sindikati. Božin Miloslavlevski je še dodal, da bodo takoj po vrnitvi domov zahtevali, naj se tudi v Makedoniji uveljavijo tripartitni odnosi.
Seminar na Bledu je potekal po programu sindikata švedskih kovinarjev in Fundacije Olafa Palmeja; nadaljevanje bo prihodnje leto kje na Hrvaškem.
Franček Kavčič
Vodstvo sindikata državnih in družbenih organov je v zadnjih dveh tednih sklicalo vse konference iz svoje sestave: ministrstva za obrambo, pravosodja, zaporov, upravnih enot, inšpektoratov, geodetske uprave in davčnega urada. Naša slika je s posvetovanja z vodstvom konference carinikov, ki je njihova pridružena članica; na skrajni levi sta predsednik carinikov Vojko Škapin in sekretar Egon Marc. Kot nam je povedal Drago Ščernjavič, sekretar sindikata državnih in družbenih organov, seje 18. decembra sestal tudi republiški odbor sindikata. Ta je med drugim kritično obravnaval izjave finančnega ministra Mitje Gasparija (Delo, 7. decembra) o nujnosti bistvene spremembe plačne politike v javnem sektorju, ki naj bi bila uveljavljena v prihodnjem letu.	F. K.
ki imajo blokiran žiro račun, delavcem ne morejo izplačati regresa za letni dopust po kolektivnih pogodbah.
Nujno bi potrebovali stavkovni sklad
Člani območnega odbora Skei za Podravje so ocenili, da si delavci v že omenjenih in številnih drugih podjetjih v sedanjih kriznih razmerah ne bi mogli izboriti plač in regresa po kolektivni pogodbi, če ne bi v boju za svoje pravice uporabili tudi svojega najmočnejšega orožja - stavke oziroma grožnje z njo. Stavke bodo očitno še lep čas nujna metoda boja delavcev za svoje pravice. Zato bi bilo po mnenju članov območnega odbora nujno, da bi Skei ustanovil poseben stavkovni sklad, ki bi stavkajočim finančno pomagal. Primeri kažejo, da so zadnje čase nekatere stavke tako dolgotrajne, da delavcem zmanjka denarja celo za prevozne stroške (delavcemTimberije in Mina je Skei za prevoz na stavko dodelil 20 oziroma 10 tisoč tolarjev pomoči). V stavkovni sklad bi morali odvajati del sredstev od članarine, saj akcije za zbiranje prostovoljih prispevkov za stavke v Podravju niso obrodile sadov (območni odbor Skei je v ta namen doslej zbral samo 210.000 tolarjev).
Člani območnega odbora Skei za Podravje so na seji podprli tudi predlog statutarnega sklepa, po katerem bi republiški odbor Skei lahko v času med dvema kongresoma odločal o višini članarine. Ko pa je bila beseda o konkretni višini članarine, večina članov odbora ni podprla njenega povišanja z 0,6 na 1 odstotek bruto plače. Udeleženci v razpravi so opozarjali, da so plače v kovinski in elektroindustriji izredno nizke, zato bi lahko zaradi zvišanja članarine prišlo do osipa članstva. Tisti, ki so menili, daje enoodstotna članarina previsoka, so predlagali, da bi jo zvišali na 0,8 odstotka bruto plače.
Na koncu seje je območni odbor uskladil tudi pravila območne organizacije Ske"t za Podravje z določili statuta Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Tomaž Kšela
Piše: Sandi Bartol
Cas mišic je za nami, zdaj je čas razuma
Letošnje leto je bilo za sindikate polno presenečenj in resnih preizkušenj. Skupaj z več sto tisoč slovenskimi delavci so bili celo leto izpostavljeni zahtevam in odkritim pritiskom delodajalcev za znižanje doseženih pravic. Edini argument predlagateljev delodajalcev je bil, da slovensko gospodarstvo zaradi visoke cene dela ni konkurenčno. V isti koš so metali plače delavcev, katerih višino določajo kolektivne pogodbe, in plače menedžerjev, ki si jih določajo sami. Trije odstotki zaposlenih, ki so v gospodarstvu plačani po individualnih pogodbah, namreč^ prejemajo enajst odstotkov izplačane mase. Če bi delodajalci to upoštevali, delavcem ne bi mogli očitati, da so za podjetja predragi.
Sindikati, združeni v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, smo se letos kar dvakrat odkrito spopadli z. delodajalci: prvič po dolgotrajnih pogajanjih z.a sklenitev socialnega sporazuma za leto 1996, drugič po odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter večine panožnih kolektivnih pogodb.
Čeprav sta oba spopada zahtevala veliko naporov, moramo biti sindikalisti zanju delodajalcem tudi hvaležni. Prvič v naši novi državi so namreč sprožili klasični konflikt med delom in kapitalom, prej smo se namreč oboji skupaj soočali z. oblastjo. Predstavnikom delodajalcev moramo biti hvaležni tudi zato, ker so nas dobesedno prisilili, da smo začeli trdo delati. Pokazali in dokazali smo, da se znamo v odločilnem trenutku organizirati in manifestirati svojo moč. Večstotisočglave množice organiziranih delavcev delodajalci ne morejo ignorirati, ampak morajo imeti do nje odgovoren odnos.
Avtorji odpovedi kolektivne pogodbe so očitno računali na neenotnost sindikatov in zato podcenjevali možnost organiziranja opozorilne stavke, jse potem, ko smo jo uspešno organizirali, so jo skušali razvrednotiti. Šele po treh mesecih st> spoznali, da njihova taktika sprenevedanja ne omogoča pogajanj o novi pogodbi, ki si jo menda zelo želijo. Verjetno niso računali, da bo odpoved tako strnila delavce, da bodo proti njeni uveljavitvi izrazili tolikšen gnev. Mislim, da niso upoštevali, da tudi delavci znajo izračunati, kaj bi izgubili, zaradi česar so tako odločno in enotno nastopili proti napovedanemu zmanjšanju svojih pravic.
Proti odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in večine pogodb dejavnosti so enotno nastopile tudi ''sprte" sindikalne centrale. Čeprav so sprva skušali delovati bolj proti kolegom kot proti nasprotnikom, so se raznobarvni sindikalni voditelji v odločilnem trenutku za delavstvo le zavedeli svojega temeljnega poslanstva. Zato so tudi podpisali dogovor z. delodajalci, s katerim bo uveljavljen aneks splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki bo veljala do sklenitvi nove. Svobodni in tudi drugi sindikati smo delodajalcem in širši javnosti s tem dokazali, da smo iz obdobja tranzicije izšli usposobljeni in da znamo pravice delavcev braniti z. vsemi sredstvi.
Sindikati, združeni v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki smo se prvi organizirano uprli delodajalcem, torej nismo odšli po poti angleških in francoskih oslabljenih sindikatov, temveč se dokazujemo kot nemški in italijanski.
V prihodnjem letu nas čaka težko in odgovorno delo, v ospredje morata priti znanje in stroka. Funkcionarji smo svojo vlogo zaenkrat opravili, zdaj je čas za stroko, ki mora v prihodnjih mesecih omogočiti pogajanja o novih in boljših pogodbah. V njih morajo poleg tarifnih razredov svoje mesto dobiti tudi plačilni razredi, tipični poklici in dela v posameznih dejavnostih.
Kazanje moči in zgolj prestižno ravnanje sindikatov bi bilo neproduktivno in z.a delavce celo škodljivo, saj bi pogajanja le oviralo.
SMDHIVSINDIKm
SOCIALNI SPORAZUM ZA PRIHODNJE LETO BO TEŽKO PODPISATI
Kot je pokazala razprava na seji ekonomsko-socialnega sveta v sre-do, 18. decembra, so nespoštovanje letos podpisanega sporazuma, kar Ugotavljajo sindikati, in “preširoko” odmerjene pravice zapo-sIenih, kar menijo v vladi in pri delodajalcih, velika ovira za podpis socialnega sporazuma za Prihodnje leto. Šele skupne ugotovitve, kijih bo pripravila pari-totno sestavljena strokovna skupina, bodo pokazale, ali vsi trije Partnerji lahko določijo vsaj cilje sporazuma, ki bi omogočili začetek pogajanj. Začetek pogajanj ovira tudi čakanje na novo vlado, ^aj bo šele dva tedna po njeni izvo-l|tvi pripravljen proračunski me-niorandum, ki bo zelo vplival na bodočo socialno pa tudi gospodarsko politiko.
Ekonomsko-socialni svet seje seznanil tudi z »jesensko« analizo gospodarskih gibanj v naši državi. Kot je povedal Janez Potočnik, direktor vladnega makroekonomskega urada, so gibanja v drugem Polletju temeljito popravila polletne rezultate. Bruto domači Proizvod se bo povečal za 3,5 odstotka, pozitivna so gibanja v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih. V Prihodnjem letu lahko pričakujemo ugodna gibanja, še posebej pri
izvozu; rast bruto domačega proizvoda bo štiriodstotna.
Problema sta le dva, prehitra rast plač in velika brezposelnost. Bolj kot plače se povečujejo drugi prejemki, kar kaže na izogibanje davčnim obveznostim.
Sindikalisti so tem Potočnikovim ugotovitvam očitali zlasti olepševanje problema brezposelnosti in prevelike obremenitvejavnih financ. Kar 20 odstotkov proračuna naj bi bilo namreč namenjeno za pokojninsko zavarovanje. Skupaj s predstavniki delodajalcev so kritizirali banke, češ da se sanirajo na račun propadanja gospodarstva. Valter Drozg je ugotovil, da so banke v letošnjem prvem polletju ustvarile toliko dobička kot celo lansko leto, njihov dobiček pa je tolikšen kot izguba gospodarstva. Ker so banke trikrat manj produktivne kot banke v razvitih deželah, so njihove marže ekstremno visoke. Drozg je opozoril tudi na povečevanje razkoraka med rastjo plač v gospodarstvu v primerjavi z negospodarstvom. Dušan Semolič je opozoril na nadaljevanje krize v kovinski in tekstilni industriji, zaradi katere propadajo še preostala delovna mesta.
V razpravi je minister Anton Rop povedal, da nekatere države
o brezposelnosti vodijo dve evidenci, eno po metodologiji Mednarodne organizacije dela, drugo pa po prijavljenih brezposelnih osebah. Med obojimi podatki so razlike zelo velike. Prav vsi razpravljale! so se strinjali, daje brezposelnost pri nas zelo hud problem, zato jo bo treba v prihodnjem letu uspešneje zmanjševati. Brezposelnost pa ni problematična samo pri nas, ampak je tudi najhujši problem Evropske unije.
Transfer denarja iz proračuna v pokojninsko zavarovanje je posledica politike razbremenitve gospodarstva in ni povezan s pospešenim predčasnim upokojevanjem.Takšno polnjenje pokojninske blagajne je skladno tudi s standardi razvitih dežel.Ta trend se bo še nadaljeval.
Predstavniki vlade so povedali, da v prihodnjem letu ne moremo pričakovati bistvenih sprememb obrestnih mer. Vlada se bo zavzemala le za koncentracijo bank, kar naj bi povečalo njihovo medsebojno konkurenčnost. Kar zadeva druge denarne prejemke, pa je Brane Mišič menil, dajih je treba urediti z zakonom, še posebej, ker zdaj niso obdavčeni.
Glede socialnega sporazuma za prihodnje leto so predstavniki sin-
dikatov povedali, da letošnje izkušnje skoraj onemogočajo njegovo sklenitev. Medtem ko so nekateri menili, da letošnje izkušnje onemogočajo celo začetek pogajanj o novem sporazumu, so drugi menili, daje dosežke najprej treba skupaj oceniti. Minister Anton Rop je sindikalistom očital, da pretiravajo, saj je sporazum na gibanja v gospodarstvu ugodno vplival. Strinjal pa seje, da bo novi sporazum težko skleniti, že zaradi »previsokih« letošnjih pravic, ki jih bo težko zmanjšati. Partnerji so se dogovorili le, da bo skupina strokovnjakov najprej pripravila skupno oceno uresničevanja sporazuma za letošnje leto. Sindikalno stran bosta zastopala Brane Mišič in Marjan Zupan.
Imenovanje novega predsednika je ekonomsko-socialni svet odložil, ker se sindikati, ki so na vrsti za predsednikovanje, še niso dogovorili. Valter Drozg bo torej predsedoval najmanj še do prihodnje seje. Takrat bomo tudi izvedeli, ali gre za resna razmišljanja o profesionalnem opravljanju te funkcije ali pa le še za eno igro predsednika edine nove demokratične sindikalne centrale, ki želi za vsako ceno postati predsednik sveta.
Franček Kavčič
Albert Vodovnik, kije sejo tudi vodil, Je uvodoma omenil zmanjšanje števi-■a zaposlenih v kovinski in elektroindustriji. Leta 1989 je bilo v teh vejah 8°spodarstva kar 175.000 delovnih mest, 2(laj jih ni več niti 100.000 in njihovo ukinjanje se še nadaljuje. Delo, ki so ga prej opravljali slovenski kovinarji, zdaj opravljajo podjetja iz Avstrije in drugih razvitih držav. Do tega je prišlo z,asti zaradi zapostavljanja razvoja.
Vodovnik je opozoril tudi na konkret-Uu probleme v nekaterih podjetjih. V ■'uvozu je Skei opozoril poslovodstvo, naj bolj pazi na kvaliteto, ker se za-Posleni bojijo, da bo njihovo delo pre-vzel kdo drug, v Novem mestu pa bi ostala le trgovina. Kritičen je bil tudi do sodne prakse, ki je v Velenju dala Prav tistim, ki so namesto zadožnic za premalo izplačane plače, za katere se Je Skei dolgo boril, tožili Gorenje za gotovino. Sodišče na Gorenjskem pri Podobni tožbi podjetja, ki je brez ka-Pilala, ni razsodilo v korist delavcev, rmtiziral je tudi banke, ker kljub po-Pori ministra za gospodarske dejav-n°sti nočejo financirati naročene in Prodane proizvodnje kovinarskih podjetij. Bankirje je opozoril, da so obo-gululi le na račun gospodarstva. Vodo-Vn>k je še povedal, da nekateri direktorji ne upajo javnosti seznaniti z re-snico o privatizacijskih hotenjih in Prestrukturiranju podjetij.Ti direktorji to ,tlu povedali, da se bojijo za svoja z>vljenja in tudi za svojce.
Za slab položaj podjetij je po Vodo-vnikovih besedah kriv tudi državni zbor, kuriti hotel obravnavati in potrditi več gekonov: o jamstvenem skladu, o do-'upitalizaciji sklada za razvoj.
Svoj uvod je zaključil s pozivom pre-slavnikom gospodarske zbornice in z raženj, naj bi skupaj s Skei zausta-11 negativna gibanja v industriji.
^akaj dajemo tujcem
Prevelike ugodnosti
- ^ razpravi so sindikalisti postavili konkretnih vprašanj. Janeza .v 0 ‘z Revoza je zanimalo, zakaj naša nrz-ava dokapitalizira podjetje v fran-?s 1 as[h ki noče zaposlenim razdeliti mt' tolarja dividend. Menil je, da za-
ZA TEŽAVE KOVINARJEV NI KRIVA SAMO POLITIKA
Ta ponedeljek so člani republiškega odbora Skei dodobra napolnili Litostroj zdaj po nekaterih ocenah zrel yehko sejno dvorano Doma sindikatov v Ljubljani. Skupaj s kar za stečaj. Odkar je vodstvo prevzel številno delegacijo Gospodarske zbornice in združenj iz njene se- Stanislav Stalowski, se položaj sploh ytave so obravnavali probleme in perspektive kovinske in elektro- ni spremenil. Pireje menil, daje nad-•ndustrije kot nosilnih panog v naši državi. Oboji so pogrešali ustrezno zorni svet Utostr°ja preveč podpiral zastopstvo vlade in resornih ministrstev, ki iih .V	to »a™ bivšega predsednika koncerna Jožeta
Duhovnika. Ko so nadzorni svet opozarjali na Duhovnikove slabosti in napake, je namreč povečeval njegove kompetence. Po Litostroju se zdaj širijo vesti, da bo kmalu ustanovljeno vzporedno podjetje in da bo več družb moralo v stečaj. Nadzorni svet je po Pirčevem mnenju za sedanji položaj zelo odgovoren tudi zato, ker so v njem predstavniki gospodarske zbornice in ministrstva za gospodarske dejavnosti. Denar, ki gaje bivši predsednik koncerna namenil za dokapitalizacijo, bi bil po Pirčevih besedah le kapljica v zevajoči luknji, torej ne bi rešil ničesar.
ESSO iz Velenja je podoben Lito-stroju, je dodal Branko Amon iz Gorenja. Tožbe nekaterih zaposlenih in upokojenih delavcev svojega podjetja pa deloma razume, saj vsakdo skuša zakrpati svoj proračun.
Banke vodijo politiko izčrpavanja delavcev, da bi v stiski sami glasovali za stečaj, je povedal Rudi Špes iz Zlatarne Celje. Državni organi pa nočejo spoznati, da bodo posledice dražje od sanacije. Sedanja politika bo vse delavce Zlatarne kmalu pripeljala k državnim jaslim. Omenil je tudi, da veliko bivših šefov in sodelavcev zdaj uspešno posluje v zasebnih podjetjih. Celjsko zlatarno, kjer dela še 250 delavcev, bo uničilo 210 zasebnikov, ki imajo bistveno boljše pogoje poslovanja.
Tudi Rog uničujejo zasebniki, je dodal Stanc Kušar. Sklad za razvoj, ki naj bi jamčil za bančno posojilo, je
Francka Gabron, generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije: »Vloga zbornice je v tem, da delamo tisto, kar je cenejše, če delamo skupaj kot vsak zase.«
radi takšne politike postajamo kolonija. Zaupniki Skei iz Revoza menijo, da gospodarske zbornice, ki tega ne preprečuje, ne potrebujemo.
Franci Žaberl iz Domela Železniki je menil, da bi morebiten pokop splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo kmalu izničil tudi pogodbo dejavnosti. Tudi on je kritiziral banke, ki služijo tudi pri njegovi plači, saj ne ve, zakaj je ne more prejemati prek Delavske hranilnice.
Andriana Golob iz Iskre je menila, da bi gospodarska zbornica morala predstavljati vse lastnike. Vprašala je, zakaj ob podatkih o rasti povprečnih plač ni mogoče dobiti nobene analize direktorskih plač.
Tudi Jožef Kočevar iz Območne organizacije ZSSS za Belo krajino je vprašal, zakaj dajemo tujim kapitalistom tako velike ugodnosti. Menil je, da tujci ne dajejo nobenih jamstev, da bodo delovna mesta v njihovih podjetjih pri nas ohranjena. Izrazil je bojazen, da bodo - mogoče tudi Danfoss, ki širi proizvodnjo v Črnomlju - v nekaj letih ustvarili le množico invalidov.
Po besedah Marjana Pirca, predsednika Skei Koncerna Litostroj, je
Franci Gerbec, dosedanji sekretar združenja elektroindustrije: »Podjetja z znanimi lastniki so na boljšem.«
za ta papir zahteval trikrat toliko, kot bi znašalo posojilo.
Več sindikalistov je zanimala vsebina novih zakonov, ki naj bi nadomestili zastarelo delovnopravno zakonodajo. Opozorili so, da ti zakoni ne smejo biti pisani na kožo tujcem.
Tudi sodstvo je predrago
Kritikam sodstva seje pridružil tudi Polde Očko iz bivše Strojne tovarne Trbovlje. Ta tovarna preživlja že drugi stečaj. Sedanji stečanji upravitelj je porabil 26 milijonov tolarjev njihovega denarja, sodišče pa je pristavilo še račun za 19 milijonov. Delavci torej plačujejo tudi sodnike.
Francka Gabron je najprej povedala, daje treba probleme reševati sproti in z dogovarjanjem. Zaradi Evrope smo tudi mi prisiljeni k varčevanju in spreminjanju sestave industrije. Ker smo revni, nam gre težje kot razvitim državam. Položaj zaposlenih v večinski lasti tujcev bi po njenem mnenju morali reševati s kolektivno pogodbo.
Podjetju, ki nima konkurenčnih izdelkov, gospodarska zbornica ne more pomagati. Podjetjem brez strategije ne
17.12.1996
Gospodarska zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije Združenje delodajalcev Slovenije Združenje delodajalcev OGISTTA
kot predstavniki delodajalcev
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM Neodvisni sindikati Slovenije
Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije
kot predstavnikov delojemalcev
sklenejo
SKUPNI DOGOVOR MED DELODAJALCI IN SINDIKATI
1.	Pogajanja za sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (dalje: SKPg) bodo potekala na izhodiščih vsake od pogajalskih strani. Kot vodilo pri pogajanjih bo služila veljavna SKPg.
2.	V času pogajanj velja oziroma se uporablja sedaj veljavna SKPg.
3.	Nova SKPg naj bi bila sklenjena do 31.3.1997, oziroma najkasneje do konca maja 1997.
4.	Na osnovi tega skupnega dogovora bo sklenjen aneks k SKPg. najkasneje do 23.12.1996.
5.	Pogajanja se začnejo takoj po podpisu aneksa k SKPg.
6.	Na načelih iz tega dogovora se uredi tudi veljavnost oziroma uporaba kolekUvnih pogodb dejavnosti.
7.	V primeru, da do 23.12.1996 aneksa iz 4. točke tega dogovora ne podpiše večina _ sedanjih podpisnikov vsake od obeh strani sedanje SKPg, ta dogovor ne velja.
V Ljubljani, 17. december 1996
Gospodarska zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije Združenje delodajalcev Slovenije Združenje delodajalcev OGISTTA
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije	Q ?
Konfederacija sindikatov Slovenije PEROAM
Neodvisni slndikaU Slovenije z . ~	ri".y,.	^
Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije [JJ/ ' f Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije
morejo pomagati niti najboljši pogoji gospodarjenja. Položaj podjetij je odvisen tudi njihove strategije in kadrov. Ker je veliko strokovnjakov odšlo, je položaj zelo kritičen. Pri sprejemanju proračuna pa si bo zbornica prizadevala za razbremenitev gospodarstva. Računajo, da davka na plačehe bo več. Gabronova se je pridružila kritikom bank, ki so že sanirane, čeprav realni sektor to še čaka.
Industrija je nosilna panoga, saj ustvarja kar 75 odstotkov našega izvoza, meni Gerbec. Malo gospodarstvo je ne more nadomestiti, saj ustvarja neprimerno manjši^dohodek in tudi izvaža veliko manj. Čeprav so po Gerbčevem mnenju za naše gospodarstvo najhujši časi že mimo, se bo število delovnih mest še zmanjševalo.
Na koncu se je Gerbec zavzel za zvezo zbornice s sindikati. Oboji naj bi državni zbor in vlado opozorili, naj s svojimi apetiti ne obremenjujeta gospodarstva.
So direktorji nepismeni?
Čei
prav
so ministrstvu za
gospoda
Velika dvorana Doma sindikatov je bila polna kot v dobrih starih časih, ko je bil sindikat sestavni del oblasti delovnega ljudstva.
Albert Vodovnik: Delo naših kovinarjev so prevzele firme iz razvitih sosednjih dežel, ne z Juga in Vzhoda.
Dosedanj i sekretar združenja elektro-industrijeFranci Gerbec je ugotovil, da nekatera podjetja, naprimer Gorenje, vlagajo v razvoj in zato ostajajo na svetovnem trgu. Kupnina za MGA je šla za razvoj. Danfoss je organiziral ekološko neoporečno proizvodnjo, ki bo povečala naročila tudi v Acronih, Rotomatiki in še kje. V podjetjih v večinski lasti tujcev Gerbec ne vidi nevarnosti, saj poslujejo dobro. Za dokapitalizacijo Revoza seje Slovenija zavezala, vendar obveznost izpolnjuje s precejšnjo zamudo. Naše gospodarstvo bi po Gerbčevem mnenju potrebovalo kontinuirane naložbe, vlagajo pa le tujci. Pri domačih podjetjih pa še vedno poteka le razprodaja odvečnega premoženja.
ske dejavnosti letos odmerili precej manj denarja, je moralo pomagati večjemu številu podjetij, je povedal njegov svetovalec Borut Grčar. Dolgoročne kredite so odobrili le 15 prosilcem, ki so dobili v povprečju le polovico zahtevanega denarja. Zaradi rezerviranosti bank so poroštvo odobrili le enemu podjetju.To kar je biuika zahtevala od direktorja Roga, glede na položaj podjetja ni nenavadno, saj jejjosojilo hotela dodatno zavarovati. Številna podjetja se z bankami ne morejo sporazumeti tudi zato, ker svojih prednosti ne znajo dobro predstaviti. V marsikaterem podjetju res znajo delati, ne znajo pa izdelkov narediti tako, da bi jih tudi prodali. Tudi dodana vrednost na zaposlenega je praviloma veliko premajhna.
Glede očitkov, da država nima strategije posameznih panog ali gospodarskih področij, pa je Grčar povedal, da strategije sploh ne poslavlja, ampak le ugotavlja prednosti posameznih podjetij in panog. Na tej podlagi sprejema sklepe in ukrepe v njihovo podporo.
Direktorjem je še očital, da probleme podjetij predolgo skrivajo. Kojih obelodanijo, je za pomoč praviloma že prepozno.
Izmenjava mnenj med zbornico, Skei in ministrstvom za gospodarske dejavnosti je, sodeč po razpravi, stekla. Vse strani so pokazale pripravljenost za sodelovanje (udi v prihodnje. Mogoče ga bo pospešilo tudi Vodovnikovo povabilo Gerbcu, naj po upokojitvi postane svetovalec Skei.
Franček Kavčič
Kako nam bo šlo v prihodnjem letu
ZATEGOVANJE PASOV NAM NE UIDE
Urad za makroekonomske analize in razvoj je pred dnevi predstavil takoimenovano jesensko analizo, v kateri je podrobno analiziral dogajanja v pravkar minulem letu in napovedal gospodarska dogajanja v prihodnjem. Ker letošnji rezultati v glavnem bistveno ne odstopajo od napovedanega, se posvetimo scenariju za prihodnje leto. Predvidena je nekaj večja rast domačega proizvoda, kot smo je dosegli letos, torej 4 namesto 3,5 odstotka. Omogočila jo bo večja rast industrijske proizvodnje, ta bo rasla po letni stopnji 2,1 odstotka, gradbeništva (za 10 odstotkov), trgovine (5,5 odstotka) in prometa (5 odstotna rast). V stroškovni strukturi bruto domačega proizvoda naj bi se nadaljevalo zmanjševanje deleža sredstev za zaposlene zaradi letošnjega zmanjšanja prispevkov za socialno varnost, rahlo pa naj bi se povečal delež bruto poslovnega presežka. Za večje izboljšanje primarne delitve pa v prihodnjem letu ne bo veliko prostora, saj so bile ključne odločitve, o gibanju plač in davkov, ki bodo vplivale na primarno delitev v letu 1997, sprejete že letos.
Plače naj bi rasle usklajeno z rastjo produktivnosti dela, vendar se morajo socialni partnerji in delodajalci ter delojemalci dogovoriti za novo kolektivno pogodbo, oziroma za nadaljnji razvoj socialnega partnerstva.
Slovenija naj bi tudi v prihodnjem letu uspela ohraniti približno uravnotežen tekoči račun plačilne bilance. Urad za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da bo rast tujega povpraševanja v prihodnjem letu (za skoraj 6 odstotkov naj bi bila večja od letošnje) in letošnje izboljašanje konkurenčnosti slovenske industrije omogočilo hitrejšo rast izvoza blaga (za realno 4 odstotke) in storitev (realno za 4,3 odstotke). Stiriodstotno gospodarsko rast naj bi dosegli z nekoliko
hitrejšo rastjo tujega od domačega povpraševanja.
Težave pa se bodo pojavile pri ohranjanju javnofinančnega ravnovesja in da se javnofinančni primanjkljaj nebi povečeval, bodo potrebne sistemske spremembe tako na strani javnofinančnih virov kot na strani odhodkov. Letos sprejete spremembe plač v negospodarstvu in spremembe na področju socialnih transferjev povečujejo njihov delež v strukturi odhodkov. Zaradi letošnjega znižanja prispevnih stopenj za socialno varnost sc bodo v prihodnjem letu še povečali tekoči odhodki državnega proračuna za transfer v pokojninsko blagajno.Tako se bo tudi v prihodnjem letu nadaljevalo izrivanje razvojno naravnanih odhodkov proračuna.
Zaostajanje stopenj gospodarske rasti v lanskem in letošnjem letu za predvidenimi v strategiji gospodarskega razvoja lahko v največji meri
pripišemo neugodnim gospodarskim razmeram v svetu. Vendar ne smemo pozabiti, daje k temu pripomoglo tudi zaostajanje na področju domačih institucionalnih sprememb, opozarjajo na zavodu za makroekonomske analize in razvoj, in dodajajo, da bo nujno treba nadaljevati z reformo davčnega ter začeti reformo pokojninskega sistema. Ponovno bo treba urediti razmerja v javnem sektorju ter rešiti vprašanje financiranja izgradnje infrastrukture, ki presega zmožnosti države.
Institucionalne spremembe na področju storitev naj bi povečale konkurenčno sposobnost tega sektorja, tudi za prodor na tuji trg, in zmanjšal pritiske tega sektorja na cene. Možnosti komercializacije in privatizacije infrastrukturne dejavnosti so sicer omejene, vendar jih ne bi smeli zanemarjati.
Povzel B, R,
Odprto vprašanje
Skladu za razvoj malega gospodarstva
KAKO SO SE TROŠILA SREDSTVA SKLADA
Ivan Leban iz Ozeljana je na Sklad za razvoj malega gospodarstva naslovil naslednje odprto vprašanje: Kot mi je znano, vplačujemo vsi slovenski davkoplačevalci tudi v vaš sklad določene zneske, ki so namenjeni za pospeševanje malega gospodarstva. S tem naj bi se odpirala nova delovna mesta in izboljševala konkurenčnost malega gospodarstva. Zanima me, pod kakšnimi pogoji in komu so bila namenjena ta sredstva? Koliko so določeni podjetniki, z imeni in priiimki, prejeli nepovratnih sredstev in koliko v obliki posojil pod ugodnimi pogoji? Kdo je o tem odločal in na osnovi katerih meril? Prav tako me zanima, ali kdo preverja, če je bil denar dejansko porabljen, za kar je bil namenjen, in kje je možno dobiti poročilo o tem na vpogled, oziroma kopijo dokumentacije? Zanimajo me podatki o teh zadevah od leta 1990 do vključno 1996.
Ivo Uhan. Ozeljan
Na poljih kmetijskega kombinata Ptuj
lavna prodaja v podjetjih se izteka
POSLEDNJI MOHIKANEC?
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je sredi decembra letos odobrila program lastninskega preoblikovanja in izdala prvo soglasje kmetijskemu kombinatu Ptuj. Kmetijski kombinat Ptuj je eno zadnjih podjetij, ki ima v svojem programu predvideno javno prodajo delnic podjetja. Za ta namen lastninskega preoblikovanja bo KK Ptuj namenil več kot 36 odstotkov celotne ocenjene vreddnosti podjetja. To pomeni 919.745 delnic po prodajni ceni 1.370 tolarjev.
Javna prodaja bo izvedena predvidoma v marcu prihodnjega leta, zainteresirani vlagatelji pa lahko svoje certifikate deponirajo v podjetju že v začetku leta 1997.
Srečko Kolar, ki je v kombinatu zadolžen za stike z javnostjo, nam je posredoval še osnovne podatke po podjetju, za katere se zanima prav vsak bodoči kupec delnic kakega podjetja. Kmetijski kombinat Ptuj je največje slovensko kmetijsko podjetje. V svoji javni prodaji ponujadelnice vinske kleti, skupaj z najstarejšim vinskim arhivom pri nas; ponujaTerme Ptuj, najmlajše slovensko zdravilišče. KK Ptuj je podjetje, ki obdeluje 40.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, vzredi letno 70.000 prašičev in proizvede 45.000 močnih krmil. In tako dalje.
B. R.
Piše: Rudi Kropivnik
Strah razjeda tudi duše šefov (10.)
NALOŽBE V TUJINO
KOT MOŽNOST ZA RAZVOJ PODJETIJ
Naš zunanjetrgovinski primanjkljaj je letos dosegel že milijardo dolarjev. To je znak, da izdelki naših podjetij v konkurenčnosti vedno bolj zaostajajo na tujih (naš izvoz je premajhen) in na domačem trgu (prevelik uvoz tujega blaga). Ker so proizvodne zmogljivosti v večini podjetij slabo izkoriščene, je jasno, daje problem v vedno težji prodajljivosti naših izdelkov. Ker smo pa pretežno proizvajalci blaga, kjer je odločilna cenovna konkurenčnost,lahko sklepamo, da so za to krivi previsoki stroški na enoto izdelka. Zaradi tega so v nekaterih podjetjih začeli razmišljati, za možno rešitvi tega problema, o prenosu dela svoje proizvodnje na stroškovno ugodnejše lokacije v tujino.
V javnih izjavah predstavnikov podjetij glede selitve proizvodnje gre zaenkrat verjetno bolj za pritisk na vlado, da bi, učinkoviteje kot doslej, pomagala z reformo obremenitve plač delovno intenzivnim proizvodnjam. Tako mislim zato, ker tisti, ki v tej smeri resno delajo, običajno tega ne obešajo na veliki zvon. No, ne glede na to, kaj je res, smo pred dejstvom, da bomo morali, iz stroškovnih razlogov nekatere proizvodnje zmanjšati ali celo opustiti, kajti zaenkrat niso znani delovni postopki in oprema, s katerimi bi lahko dosegli potrebno pocenitev. Vprašanje je le, ali bo to potekalo tako kot do sedaj ali pa bo vlada s svojimi ukrepi le omogočila, da se bodo podjetja lahko postopoma preobrazila in s tem zagotovila svoj nadaljni obstoj. S svojim obstojem bodo pa ohranila tudi tisti kapital, kije naložen v znanju, tudi v delovno intenzivnih podjetjih.
Četudi bo vlada v bodoče preu-darneje ravnala in se ne bo zanašala preveč le na tržni regulacijski mehanizem, ne bodo vsa podjetja uspela ,, najti rešitve v cenejši proizvodnji v ^ tujini ih s to proizvodnjodopolnjevati
poslovne odločitve ni zadosti le, da je vsebinsko pravilna in ustrezno materialno in finančno podprta, temveč je zelo pomembno, da je sprejeta tudi v ustreznem času.
Finsko gospodarstvo seje, denimo, v osemdesetih letih izvleklo iz krize med drugim tudi zaradi svojih takratnih neposrednih naložb v tujino. Pri tem niso iskali in dosegli le pocenitve proizvodnje, boljših pogojev za trženje, temveč tudi prenos znanja in inovacij iz tujine v domača podjetja. Če pogledamo kakšen je bil razvoj danes visoko razvitih držav, med katerimi so tudi majhne, lahko ugotovimo, da se imajo za svojo razvitost zahvaliti v veliki meri tudi svojim neposrednim naložbam v tujino.
Podjetja ne gredo z naložbami v tujino samo zaradi pocenitve proizvodnje in zaradi lažjega trženja na tujih trgih. Cilji so lahko tudi drugačni. Z naložbami v tehnološko visoko razvite deželp želijo nekateri participirati pri tehnološki moči te dežele. Med tovrstna vlaganja lahko štejemo n^eup. nemškega Kbrtinga, ki gaje svoj čas kupilo Gorenje Velenje. Nekhteri st z na-
proizvodnjo y,ipatičn,em psodj,etjuložbatni v tujing.želijo zagotoviti Takjjng priložnosti po svetu'iščejo "* 'ugoden vir energije (naša naložba mnbga podjetja, torej ne čakajo le na v BiH za oskrbo z električno ener-. nas. To pa pomeni, da za uspešnost gijo), surovin (naše naložbe v izko-
riščanje gozdov in v kavno plantažo v Afriki), polproizvodov itd. Cilj sovlaganja v tujo firmo je lahko tudi zagotovitev dolgoročnega sodelovanja ali pa vzpostavitev nadzora nad njeno proizvodnjo in prodajo. Katerim naložbam dajejo posamezne dežele oz. podjetja prednostjo odvisno od njihove lastne proizvodne sestave, izvozne naravnanosti, možnosti za povečanje prodaje določenih izdelkov ter bližine trgov, ki naj bi jih z nove lokacije pokrivali.
Čeprav naša podjetja večinoma ne bodo začela kar takoj odpirati lastne obrate v tujini, temveč bo najprej na vrsti dolgoročna industrijska kooperacija in šele nato postopoma zahtevnejše oblike, je treba povedati, da se bodo naše firme v tujini srečevale s proučevanjem enakih vprašanj, kot jih proučujejo tuje firme pri nas. Morale bodo poiskati državo, ki bo imela za njihovo proizvodnjo naj večje konkurenčne prednosti. Pri tem bodo morali naši investitorji izhajati iz tega, kar imajo, oziroma kar znajo in tistega, kar lahko dobijo na tuji lokaciji. Veijetno ne bodo mogli prenesti v tujino proizvodnje izdelka brez blagovne znamke, kvečjemu samo posamezne sestavne dele. Morali bodo razpolagati z lastno tehnologijo, prodajno mrežo in seveda morali bodo biti sposobni
zagotoviti financiranje proizvodnje na novi lokaciji. Ko smo že pri financah, v nekaterih državah, denimo v Avstriji, imajo tudi finančne spodbude za širitev lastnih neposrednih naložb v tujino. To je pač posledica spoznanja, da so tudi lastne naložbe v tujino element krepitve konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva, ne pa njena slabitev, kot so bili prepričani včasih. Slovenija je majhno denarno področje. Zato večji priliv tujega kapitala lahko ogrozi finančno in gospodarsko stabilnost. Torej bi bilo, celo tudi z vidika notranje stabilnosti, koristno spodbujati naložbe v tujino, ker bi le te pomagale vzpostavljati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po devizah.
Postavlja se tudi vprašanje, ali naložbe v tujino ne pomenijo izvoza delovnih mest. Empirične raziskave v velikih podjetjih v sedemdesetih in osemdestih letih so pokazale komplementarne proizvodne in zaposlitvene učinke. Dejansko je to odvisno predvsem od strategije posameznega podjetja, in sicer od tega, ali naložba v tujino pomeni zmanjšanje proizvodnje in zaposlitve delavcev ali ne. Če je poslovna strategija podjetja ekspanzivna, potem naložba v tujino pomeni ekspanzijo zaposlovanja in proizvodnje tudi za podjetje v domovini, če pa gre le za kakovostne spremembe brez ekspanzije, potem seveda tudi out put podjetja v domovini ne more biti ekspanziven glede zaposlovanja.
Slovenska podjetja imajo kar precej izkušenj z odpiranjem lastnih firm v tujini. V preteklosti je bil del teh firm ustanovljen predvsem zato, da so se podjetja doma lažje borila proti različnim administrativnim oviram na področju ekonomskih stikov s tujino. Večina teh je med tem že ugasnila. Nekatera naša podjetja v tujini so prenehala delovati zaradi težav, ki sojih imele matične firme. Nekatere proizvodne firme so propadle zaradi premalo premišljenih nakupov firm ali nepremičnin, ki niso imele dolgo-' ročnih razvojnih možnosti. Pri tem . so se naša podjetja preveč zanašala
le na lastno znanje in izkušnje, namesto da bi k pripravi odločitev povabili tudi dobre strokovnjake iz tujine. Obstale so predvsem trgovske firme, ki olajšujejo prodajo slovenskega blaga v tujino. Proizvodnja za naša matična podjetja je v tujini v lastnihi firmah le neznatna., Na podlagi naših dosedanjih izkušenj glede lastnih firm v tujini je treba dodati tudi to, da bi moral vsak, ki se tega loti, pred tem jasno opredeliti cilje, kijih želi s tem doseči, in strategijo kako to doseči.
Naši proizvajalci prehrambenih proizvodov in blaga široke porabe dobro vedo, kako težko je prodreti z izdelkom v različne prodajne verige. V razvitih deželah so namreč tudi mali trgovci organizirani v prodajne verige zaradi doseganja boljših nabavnih pogojev. Če takšna prodajna veriga organizira podobno prodajno verigo tudi v kaki drugi državi, potem v tej prodajni verigi forsira prodajo blaga iz matične države. Zato bodo morali tudi naši proizvajalci skupaj s trgovci začeti razmišljati o gradnji lastne prodajne mreže v nekaterih državah, ki bo pa hkrati tudi prispevala k boljši prodaji na veliko, na tista področja, ki ne bodo pokrita z lastnimi prodajalnami.
Toda tudi lastna prodajna mreža ne bo dala ustreznih rezultatov, če naša podjetja ne bodo v večji meri kot doslej razvila lastne blagovne znamke. Blagovna znamka omogoči izdelku, da se razlikuje od konkurenčnega izdelka, da tako postane prepoznaven. Blagovna znamka je pridobila veljavo zlasti s procesom globalizacije trgov in postala pogoj za uspešno trženje. Koliko so postale blagovne znamke pomembne, je razvidno tudi iz tega, da se s kreacijo blagovnih znamk ukvaijajo posebne ekspertne skupine in da te ekspertne skupine najemajo tudi velike mednarodne firme. Tako so npr. oblikovale Omego in Vectro za tovarno Opel, Corrado zaVW, mačjo hrano Sheba itd.
Neustavljivi proces internacib^ nalizacije gospodarstva terja'tildi sicer od menedžmenta drugačno ravnanje kot doslej, .Globalizacija
gospodarstva zahteva tudi globalizacijo v načinu mišljenja in delovanja. Menedžer misli globalno, kadar ne dela več razlike med prodajo doma in v tujino, razmišlja v dolgoročnih kategorijah, ker se aktivnosti v tujino planirajo praviloma dolgoročno. Praksa je pokazala, etapa je treba pri tem upoštevati lokalno deželno in podjetniško kulturo, če želimo doseči optimalne rezultate neposredne naložbe na določeni lokaciji v tujini. Iz navedenih vzrokov bodo v bodoče za zasedanje menedžerskih mest mednarodne izkušnje zelo pomembne. Na podlagi takšne poslovne filozofije so transnacionalne družbe začele razvijati istočasno tri strategije, ki so si včasih v konfliktu:
-	multinacionalno fleksibilnost zaradi hitrejšega reagiranja na po- | trebe lokalnega trga,
-	globalno konkurenčnost zato, [ da bodo lahko dosegli učinkovitost
masovne proizvodnje in,
-	mednarodno sposobnost učenja, da bi dosegli inovacije na svetovni ravni.
Država je dolžna postaviti ugodne okvire za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, teža udejanjanja pa ostane na podjetjih. Zdi se, da mnogi, ki bi se morali resno na to pripravljati, kar čakajo, da bo rešitev prišla od kod drugod.Tolažijo se, da niso samo oni v vedno večjih težavah. Kerjih je veliko, naj bi država poskrbela zanje.Toda država nima tega dometa, lahko le kratkoročno
blaži težave, vse drugo bi pa bilo že
zunaj okvira zdravega sodobnega načina gospodarjenja. Dolgoročne rešitve lahko najdejo le podjetja sama.
S tem končujem razmišljanje, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bili zaposleni bolj zadovoljni in občutili večjo pripadnost podjetju. Če bi stalno delovali za izboljšanje poslovanja, bi se tudi menedžetji zjutraj ne prebujali slabe volje, ker morajo na delo, niti ne bi poizkušali bistveno posegati'' pridobljene pravice svojih sodelavcev. I Scvecla se marsikaj da reči, kako to doseči oziroma po kakšnih poteh je možno priti do boljših dosežkov/ vendar o tem kdaj drugič.
(Konec)
BITKA ZA ZDRAVSTVENO KARTICO
Pri projektu uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja, o katerem smo pisali v prejšnji številki Delavske enotnosti, se je zataknilo. Skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je pristojna, da prižge luč za njegovo uresničevanje, je projekt sicer podprta, ni pa ga sprejela. Skupščina je podprla predlog predstavnika vlade, naj projekt dobi širše družbeno soglasje oziroma naj o njem povejta svoje mnenje tudi vlada in parlament. Za januar napovedani javni razpis za izvedbo tehnologije kartice je tako padel v vodo. To Pomeni, da se bo uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja podaljšalo še za kakšno leto ali dve.
Franc Košir, direktor zavoda, je opozoril, daje tudi pri tem projektu prišla na dan slovenska
no konferenco, na katero je povabilo dr. Petra Debolta iz Nemčije, »očeta« nemške kartice. Gre za
Možnosti uporabe različne tehnologije kartic v zdravstvenem varstvu
Magnetne kartice možne aplikacije: Spominske kartice
Največ pripomb je letelo na finančni načrt projekta, ki naj bi veljal blizu tri milijarde tolarjev, njegove postavke pa niso dokončne. S tem v zvezi je Brane Mišič (ZSSS) predlagal, naj skupččina projekt sicer sprejme, sklepanje o njegovem finančnem načrtu pa preloži na čas, ko bodo Podrobno znani finančni viri. Skupščina je na koncu sprejela nazširjeni predlog predstavnika vlade Andreja Engelmana. Taje predlagal, naj skupščina le potrdi projekt, o katerem je zahteval širše družbeno soglasje. Sklepali pa bodo o njem šele takrat, ko bo znan finančni načrt zavoda za Prihodnje leto.
Ne kaže spregledati, da vlada dolguje zavodu za zdravstveno zavarovanje 1,3 milijarde tolarjev, na katere zavod računa pri financiranju uvajanja projekta kartice zdravstvenega zavarovanj a. Takšen Predlog predstavnika vlade lahko Pomeni, da vlada namerava zavlačevati z vrnitvijo izposojenega denarja.
335.000 DEM za sodelavca
Vsebinski plati projekta je oporekal Boris Šuštaršič, državni svetnik, ki je že pred sejo skupščine papisal dve podobni pismi; prvo je poslal članom upravnega odbora za prostovoljno zavarovanje, drugo
pa vsakemu članu skupščine zdravstvenega zavarovanja. Na sami skupščini je kritiziral vodstvo projekta, da uvaja podobno karico, kot jo ima Nemčija, kjer se ni obnesla, daje vodstvo projekta zdravstveno kartico samovoljno preimenovalo v kartico zdravstvenega zavarovanja, na kateri bodo le administrativni podatki. Kritiziral je tudi število članov projektne skupine (več kot 30), rekoč, da se »pasejo« na projektu. Zelo visoka se mu je zdela vsota 1,5 milijona nemških mark samo za izvedbo načrta, prav tako vsota 335.000 DEM za zunanjega sodelavca iz Nemčije dr. Petra Debolta. Oblikovanje in promocija kartice pa naj bi veljala k;ir 500.000 DEM. Zahteval je tudi, da bi morali ocene tujih strokovnjakov predložiti v pisni obliki.
Dr. Stanislav Čuberje zavrnil obtožbe, da gre za podobno kartico, kot jo ima danes Nemčija. V nemškem pripteru gre za čipno tehnologijo, pri nas pa naj bi uvedli mnogo bolj izpopolnjeno tehnologijo, tako imenovano pametno kartico s procesorjem, za katero naj bi bila značilna visoka zaščita osebnih podatkov. Prebral je tudi pismo Lojzeta Janka, ministra za zakonodajo, v katerem med drugim piše, da ima ZSSS vse pristojnosti, da sprejme projekt in začne uvajati kartico zdravstvenega zavarovanja.
majhna zmogljivost, minimalna zaščita kartica zaupanja, kartica za omogočanje dostopa večja zmogljivost, razdeljen spominski prostor, interoperabilnost med proizvajalci, priporočljive aplikacije: administrativna kartica, kartica za nujno medicinsko pomoč, predpisovanje zdravil, ključ do zdravstvenih ____________________________podatkov
Pametne kartice	možnost procesiranja, večja zmogljivost,	uporaba
istih čitalcev kot za spominske kartice priporočljive aplikacije: zmogljive aplikacije za zagotavljanje zaščite, profesionalne kartice, omogočena kriptografija, elektronski podpis, iste in zahtevnejše aplikacije kot pri ____________________________pomnilniških karticah, multifunkcionalnost
Optične kartce
možne aplikacije:
velika zmogljivost, počasen dostop do podatkov, dragi čitalci, zelo malo referenc uporabe v zdravstvu, omejene možnosti mednarodne uporabe popolna medicinska zgodovina vključno s slikami, zdravsrtenimi kartoni, možna zamenjava za mikrofilme in optične diske pri arhiviranju__________________
nevoščljivost in majhnost, in poudaril, da gre za projekt, ki so ga ugodno ocenili mednarodni strokovnjaki s tega področja. »Gre za strokovne ocene, pod katere so se podpisali eksperti sedmih držav,« je dejal. »Projekt je rezultat dela več kot 30 strokovnih delavcev, njegovi rezultati so usklajeni z dosežki v evropskih deželah, za projektom stoji celotno vodstvo zavoda. Če bo projekt sprejet, ga bomo izpeljali, če projekta ne bo, tudi nas ne bo.«
Obisk iz Nemčije
Da bi odpravilo nekatera sumničenja, je vodstvo zavoda nekaj dni po skupščini sklicalo tiskov-
Pismo Borisa Šuštaršiča, državnega svetnika ter
člana skupščine in odbora za prostovoljno zavarovanje ZZZS
Vsakemu članu skupščine ZZZS na njegov privatni naslov ZADEVA:
Vzorec računalniške afere ZZZS se ponavlja tudi na področlu lake imenovane kartice zdravstvenega zavarovanja
Upravičenost mojega dopisa
Vsakemu je seveda znano moje nasprotovanje kartici zdravstvenega zavarovanja (obrazec KZZ) na osnovi čipne tehnologije, in sicer iz razlogov, ki so razvidni iz mojega dopisa zdravstvenemu svetu kot kompetentnemu zdravstvenemu organu. Zdravstveni svet je mojo pobudo obravnaval ter zadevo posredoval Službi za zakonodajo Vlade Republike Slovenije. Odgovor Službe za zakonodajo opozarja na apologetsko ignoranco, utemeljeno verjetno na neodgovornem delovanju Ministrstva za zdravstvo. Zato se seveda ni čuditi, da tudi vodstvo ZZZS na podoben ignorantski način poriva svoj eklektičen projektni zmazek v odobritev projektnemu svetu, Upravnemu odboru, Odboru za prostovoljno zavarovanje in Skupščini ZZZS tudi s prozornim namenom, da spere s sebe finančno in pravno odgovornost. K zelo debelemu izvlečku načrta projekta za 19. sejo Odbora za prostovoljno zavarovanje sem dal pisne pripombe in jih hkrati naslovil tudi na Skupščina zavoda (12. 12. 1996). Ugotavljam, da služba ZZZS Z menoj manipulira in si kot odgovor na to dovoljujem osebno informirati vsakega člana Skupščine posebej, pravočasno, to je pred sklepanjem o predloženem projektu.
Naslednji razlog pa je v tem, da smo člani skupščine prejeli projektno gradivo v zelo skrajšani verziji (od prejšnjih 170 strani le 57 strani), iz katerega so izločena cela poglavja, hkrati pa je besedilo nedopustno okrnjeno. S tem so prikrili celo vrsto zelo problematičnih dejstev, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno ugovarjal marsikateri član skupščine.
Karakter korupcijskega uvajanja zavarovalniške kartice
Doslej je veljalo, da prav nobeden moj argument - pa naj je bil podkrepljen z avtoriteto Ministrstva za znanost in tehnolo-gijo-pravzaprav ni imel nobenega učinka, kajti poleg ignorance se uporablja sprenevedanje, laganje, podtikanje insinuacij, izsiljevanje itd.
Ko sem ravnokar ponovno prebral članek v Mladini z dne 2. februarja 1993, mi je bilo takoj jasno, da gre za enake prijeme, kajti to novo kartično afero generira ista skupina sodelavcev ZSSS, bije bila udeležena pri računalniški aferi.
Sarkastična okoliščina pri omenjenem izvodu Mladine je na naslovnici: tam namreč piše »Afera 2700 računalnikov - Zavod za zdravstveno varstvo«, spodaj pa je bil širok črni trak, pod katerim se pred leti ni videlo nič. Počasne, a zanesljive kemične reakcije pa sedaj dokaj jasno razkrivajo, da sta bili naknadno pretiskani besedi »KRŠI ZAKON«. Nauk iz tiskarske kemije je torej v tem, da konformistično glasovanje organov ZZZS ne more ustaviti razkritja dejstva, da ZZZS krši zakon tudi v primeru uvajanja zavarovalniške kartice.
Izničevanje resnosti predloženega projekta
Prav tragična zgrešenost projekta je seveda v butalskem izboru tehnologije. Izbrali so namreč popolnoma napačno tehnologijo z vidika varovanja zaupnih podatkov. Koliko so zaslepljeni v svoji evforični zagnanosti, se vidi iz protislovja, da na vso silo nezakonito uveljavljajo zavarovalniško kartico pod pretvezo »ter-minusa tehnicusa«, ne prepoznajo pa zdravstvenih vebin uvajanja recepta (čipna kartica v ta namen je tehnološka oslarija) in etične občutljivosti vpisovanja darovalcev organov, kar jih zavezuje po vsebini k zdravstveni kartici, ki je še vedno legalni dokument Pravil zdravstvenega zavarovanja.
Odločilna razlika v tej zadevi med menoj in F. Koširjem, generalnim direktorjem ZZZS, je tale: osebno se opiram na tehnično inteligenco, kritično znanje in skromna finančna sredstva, F. Košir pa upravlja tehnični voluntarizem netehnične inteligence, ignorira razvidna dejstva in neodgovorno manipulira z veliko finančno močjo zdravstvenega denarja, kar ima nesporno značaj intelektualne in verjetno še kakšne druge korupcije. Bistvena razlika je tudi v tem, da se zgražam nad mentaliteto, po kateri bi se bistvena dela prepuščala tujcem, ne pa domačim ljudem in inštitucijam, ki bi tudi plačevali davke slovenski državi.
Nerazumno zmrdovanje nad lasersko kartično tehnologijo je resnično čudno, kajti Slovenija je ena od redkih držav, ki ima elitno lasersko industrijo tako za vojaške kot zdravstvene potrebe.
Moralni poziv
Kot zastopnike interesov ljudstva in države vas prosim, da ne sprejmete predloženega projekta, dokler se o njem pisno ne izjasni zdravstveni svet in zdravstveni minister nove slovenske vlade.
Stanislava Čubeija, vodjo projekta, češ daje uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja nezakonito.
Boris Šuštaršič se zavzema za uvedbo laserske optične kartice, ki prihaja iz Amerike. Gre za drugačno tehnologijo, za katero je značilno, da ima večje zmogljivosti kot pametna kartica. Bistvena razika pa je v čitalnih napravah, ki so desetkrat dražje, in manjša je tudi varnost podatkov. Pri optičnih karticah gre za masovno hranjenje podatkov (za celotno dokumentacijo pocientovih bolezni ali zdravljenja, hranjenje slik itd.), vendar pa bo uporaba kartic za takšne namene zaživela v času, ko bodo urejene pravne in organizacijske podlage za opredelitev tovrstnih postopkov.
Licenca za optično kartico
Za boljše razumevanje celotne zgodbe je treba povedati tudi tole. Znano je, daje zasebno podjetje raziskovalca Martina Cvi-
laka dobilo distribucijsko licenco za laserske optične kartice ameriškega proizvajalca Drexlcrja in že od leta 1993 načrtno promovira lasersko optično kartico v slovenskem prostoru za področje zdravstvenega varstva. V društvu mišično obolelih Slovenije in v invalidskem podjetju Birografika Bori, katerega direktorje Boris Šuštaršič, so se takoj navdušili nad to tehnologijo. Birografika Bori je postala soustanovitelj nove gospodarske družbe MCB, katere osrednja naloga je trženje, inženiring za lasersko optično kartico ter šolanje bodočih kupcev in je torej zainteresirana, da se pri nas uvede tehnologija optičnih kartic.
Takšna konkurenca različnih tehnologij je za nas zavarovance kvečjemu koristna, ne pa škodljiva, kot hočejo nekateri pri kazati. Tako eno kot drugo stran (oziroma tiste, ki so za njima), postavlja pod povečevalno lupo in zahteva, da tudi na tem področju sprejmemo pravila igre, kjer bodo prišle do veljave najboljše rešitve. Končnih računov namreč ne bodo plačevali niti takšni niti drugačni snovalci projektov, ampak mi, zavarovanci, oziroma davkoplačevalci.
Marija Frančeškin
priznanega strokovnjaka s tega področja, strokovnega svetovalca slovenskega projekta. Izbran je bil med petnajstimi kandidati, prijavljenimi na razpis. Pohvalil je slovenski projekt, pri katerem je sodeloval, zanikal namigovanja, da bo nemška kartica propadla, nasprotno, v praksi seje zelo dobro obnesla, je rekel. Slovenska kartica ni kopija nemške, v nemškem primem gre za spominsko, v našem pa za pametno kartico, kije mnogo bolj ambiciozna.
Ob vsem tem kaže povedati, da se spor med državnim svetnikom Borisom Šuštaršičem in vodstvom projekta okrog kartice vleče že več kot leto dni. Boris Šuštaršič je lani vložil tožbo na sodišču zoper dr.
M.
Balada o Slovenki
Gre po mestu čez cesto okrašeno Anka stara, bitje iztrošena; U Položnice neplačane nese v desnici, razmišlja, kaj vse se govori Oj, strankice, demokn vsaka štiri leta vam je.
Ali meni ves ta pomp preseda,
resnici in krivici.
'
Dete, ki sem ga gg zavode obiskuje, z Hodi Anka zagre. pred vsako sik Oj, ve srečk, na vseh sli nasmej,3 Jad nobene si. ne razumejo, nečesa, m Gorje mu, I kdor pri de lit,.
Komur so tova,,i komur še samoprisj Morete ve, strani kje vse za Me našei
UandUaH S (asom. merjrmm na M,ro, nekaj govorijtf.
Kaj vam pravim, Stanke mile,
:^'v
komur stannvnnia vr> tovarn /ra? orodni e kogar^ganaee^am ’
iš!:#-
Slovenja ni prva in ne zadnja na iem sveti. ^
.
NAGRADNA KRIŽANKA
Novoletna nagradna križanka št. 58/59______________________________________________________________
Rešitve nam pošljite do 6 januarja 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 v pismu s pripisom Nagradna križanka št.58/59
Rešitev nagrade križanke št. 56
SKALOVITOST, ARHITEKTURA, LARNAKA, SKI, ON, ORA, MAN, BOJAN, OČALA, HINES, KSENON, ANDERS, CELJANKE, PARTITA, KURDI, OM, LIE, BARŽUN, EKLOGA, ARICA, AORIST, ATRI, NOSOROG, AKI, PIRAN, ABEL, ČOLN, LEONIDA, TIRO, ANET, ANTENA
Nagrade za rešeno križanko so:
1.	ura Etic Quartz,
2.	knjižna nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev
3.	knjižna nagrada v vrednosti 3.000 tolarjev
4.	knjižna nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 56
1.	Jani Dežman, V Dobje 9, Ribno, 4260 Bled,
2.	Valerija Mudri, Frankovo nas. 176, 4220 Škofja Loka
3.	Nataša Jagodic, Pot na črno 6, 1217 Vodice
4.	Igor Ivajnšič, Boreči 5/a, 9242 Križevci
Nagrade bomo poslali po pošti
POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.
I NAGRADNI SKLAD
■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quai tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetj I ZOD1AC d o.o., Grosuplje, Kolodvorska 1 Program: CASUCCI, ZiPPO, MEGALVTI I URE: CITIZEM, CASIO...
----------