ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO P R I ORJE M - Cena 8 lir UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93*806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop'si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 Ur; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55.165, 330. 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. lug olir » 2.50 din TRST sobota, 28. junija 1947 Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 629 KAKOR VSEH 25 LET FAŠI §\ Sl PARLA S01TM0ITAIIM, S’CIMIIf Fašistična sodrga pretepla slovenskega profesorja, ker so ga na ulici slišali govoriti slovenski - Policista st. 4701 se zadeva ne tiče okrog 22. ure se je mu in rt'pina slovenskih profesorjev _ jakov v Ut. XX. septembra. Ko , g!*,.?*11?' le šel profesor C. F. a,- °l’m kolegom in dvema dijaki-čorn^ P° dr6v°redu navzdol proti venski s^boi s0 govorili slo- Tedaj se je zbrala blizu njih j;h .sov'hist čnih pobalinov, ki Birn^a žaliti in izzivati z raz- so”i* kor: *Kai delate tu? V Ju-„ pojdite, v Trstu se govori italijanski*, itd. cels>° S° pri*li v Nižino kina «Ex-sj'Wi>’ 80 Jih hoteli tudi dejansko • ker so videli, da družba na Obe * 10 *al**ve ni odgovorjala. ^.^okošdki sta se oddaljili. Nado ^ro‘esor C. pa se je obrnil ■ PpUcaja s št. 4701, ki je tam ®voj° službo, in ga pozval, naj ^ Hvalce. Policaj pa je to •bore pod pretvezo, da sam ne are^-reti okrog 40 ljudi (kljub Sim ’ Sa>' Lili drugi policaji ko- U) korakov od njega na >'ni«rfUcoi in lahko priklical ^a’ko, op. ur.). biiru i- ^ torei napadalce lepo na ja tl ''tt sPremil napadena profesor-ducci a.par korakov do ul. Car-Ko r )e pustil in izginil. ao sta J pueiu m izginil. so j j, n^daljevala pot proti domu, sa'0j !Va®ki pobalini zopet pritekli O-ovan'3' !° dohiteli na trgu S. ni' Tam so ju obkolili in zavrgli re Pati. Profesorja C. F. so tle^ ln 8® surovo obrcali, Sapa(1' Pač prijelo. Nekateri od ia ^ a c?v so imeli tudi boksarje ta l«vt> nT'm' ranili prof. po obrazu l7aj,a.';rn licu in nad levim očesom. Poh *na sta klicala na pomoč. ftiU saveda, ki je zvesta svoje-Pa ^ 0C!,u. n: bilo od nikoder, pač iz Goldonijevo,1 *n razbijači so zbežali, k pretr°r k' ]e ^'1 ves krvav in rp*l hude udarce po vsem »aj |jj 3e ^Prosil nekega tovariša, biu'je ** spremil v bolnico. Ta pa ‘o.jj^^svetoval, ker je opazil, da pfi da!ci oprezovali v bližini in *aiSrstravl3aH. kako bi ran j enca še rtSj?Ri2ahrl>tno napadi;. Zato je šel w*o raiši * tramvajem domov, tov tovm’J,nudili prvo pomoč. Nje ar*š j« odnesel malo lažje poškodbe in se mu je posrečilo malo prej iznebiti se napadalcev. Ko smo včeraj obiskali profesorja na domu, smo ga že našli med njegovimi knjigami, čeprav je imel ves obraz povezan in je čutil po vsem telesu bolečine od prejetih udarcev. Cresoendo napadov na vse,, kar je slovenskega, postaja nevzdržen. Skoraj ni dneva, da ne bi beležili krivice nad Slavonci, nad sloven- «ioo — svetujejo, da tam ne poveš, kdo te je zdelal, ampak le da si nesrečno padel! Tako daleč smo že prišli! Ce fašistična sodrga misli, da se bodo Slovenci pustili pretepati; če oivilna policija misli, da se barbarsko pretepanje na ulici slovenski govorečih Slovencev nje ne tiče; če Zavezniška vojaška uprava misli, da ni potrebna intervencija policijskih organov v zaščito pravio slo- Izvršni odbor SIAU je na svojem sestanku dne 25. t. m. med drugim razpravljal o odpovedi dvorane Slovenskemu narodnemu gledališču s straini ZVU, tako da je ta onomogočila že dovoljeno predstavo. Ta prepoved odreka tržaškim Slovencem osnovne kulturne pravice in krši načela, na katerih temelji Organizacija združenih narodov. Izvršni odbor SIAU odločno protestira proti temu dejanju ZVU in to tem bolj, ker j6 utemeljitev prepovedi smešna. ZVU pravi, da je bila prisiljena na ta ukrep zaradi dogodkov pri prejšnji predstavi in zaradi protestov, Id jih je dobila proti slovenskim kulturnim manifestacijam. Dogodki pri zadnji predstavi so bili napadi, ki so jih nekaznovano izvršile hujskaške skupine na škodo mirnih meščanov, ki so s svojimi družinami prihajali v gledališče. ZVU, namesto da bi postopala proti hujskačem ali pa da bi jim vsaj onemogočila njihovo početje, namesto da bi zaščitila meščane, ki imajo pravico prisostvovati predstavi, kaznuje napadeno slovensko prebivalstvo, s tem da mu odvzema gledališče. Enako se je zgodilo tudi pred kratkim, čeprav z manjšo hinavščino. Na ta način so se legalizirali napadi škvadristov na slovensko prebivalstvo, ki je s tem izpostavljeno vse hujšim izzivanjem. Izvršni odbor SIAU zahteva zaradi tega, da se za vedno preneha s takim stanjem, ki postavlja slovensko prebivalstvo v položaj manjvrednosti, ter da se postopa proti krivcem napada. Tržaškim Slovencem naj se končno omogoči uživanje njihovih osnovnih pravic, med katerimi je tudi pravica do redne uporabe primernega gledališča. IZVRŠNI ODBOR ; . SLOVANSKO-ITALUANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE skim jezikom, nad slovensko kulturo. Včeraj so «pošiljali» v Jugoslavijo Slovence iz Postojne, danes jih «pošiljajo* iz Trsta. Sistem je isti, šola je ista, način je istf. «Qui si parla soltanto ita,liano!* Kdor govori slovenski, temu klofute,.brce v trebuh itd. Ko te tako zdelajo, ti »sočutni* Tržačani — če že moraš o bolniš- venski govorečih državljanov bodočega STO-ja, jim moramo odločno povedati, da so v veliki zmoti. ’ Slovensko ljudstvo je v svoji dolgi borbi za nacionalni obstanek že marsikaj pretrpelo, kdkor z občudovanja vrsdno potrpežljivostjo ptenasa škvadristične provokacije; a nevarno, zelo nevarno fti bilo, če bi Zavezniška vojaška uprava — ki *W poskus zasuknjenja tržaške industrije neke J1 vlada po . osvoboditvi »ieS£ S me(lvlad]e, to se pravi, nSt °' ki tvori jedro STO-ja, te>nt6naVe t^ade, sestavljene iz ^ »e^stavnikov ljudstva. i iušo Ul m , — --------... in ozemlja ter bi ST « s telesom varovali >/*J --»...-/n - — • ~' gospofV po ratifikaciji mi- t**1*, w stopil v veljavo Mam °<-Meva’ k0 si t>od° dr-Mske ,~la svobodno izvolili jfha praS uPtčino ter bo sestav-Mč*ni ,er. se ne uvede ločeni 5a \ 'hednirn obve*am-Mi je hii ~~ Pn tndi v prcte- ft^skih ° tak° ~ odloča 0 ?0' i »in,0 Q Mclsva.h, ta odloča , nem Stanku dr-Mi, ’ emteč tudi o njihovi V !|j, Vrsto f-., %‘fnbi n ^ poskusov Ita-C5* na 7a”.sfeo ohranila svojo ^ ln preprečila 'Msvojitf frsko in politično *oril tU(H ponvdba Mo. Si "o. tir'' ihdu*la škega statuta, ki pravi, da bo (v dobi začasne vladavine) guverner sestavil začasni proračun in začasni načrt ta izvoz in uvoz po posvetovanju i Začasnim vladnim svetom.z spričo nevzdržnega, položaja prejema protest na protest — domnevala, da se potrpežljivost slovenskega ljudstva začne in konča s protesti. Delavci v Anhovem branijo tovarniške naprave Dne 25. junija j« ravnateljstvo cementarne v Anhovem hotelo odpeljat; 20% modelov za cevi, ki so potrebni pri izdelav; cevi za vodovode, itd. Ravnatelj te piemontske družbe g. Particucci je skušal potopi Sindikalnih zastopnikov, prego-. voriti delavstvo, naj b; mu ne stav-ljalo ovir in pri.tem obljubljal, da ne bo zahteval drugih tovarniških naprav. Delavstvo cementarne se je takoj za tem zbralo in soglasno sklenilo, da ne bo dovolilo odpeljati nobene naprave -in da jih bo v potrebi tudi branila Madžari v Jugoslaviji uživajo vse pravice Beograd, 27. (Tanjug) —■ Madžarski opolncmcčeni minister v Beogradu Zoltan Santo je po kratkem potovanju pa južni Vojvodini, kjer je .preučil položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji, na tiskovni konferenci poudaril, da ne dela jugoslovanska vlada nobene razlike med Madžari in Jugoslovani glede pravic in dolžnosti državljanov. Madžari ss sorazmerno zastopani v skupščinah, .v državni upravi,, na sodiščih itd. V Jugoslaviji ne delajo, nobenih ovir Madžarom, ki imajo možnost, da pridejo na najvišje položaje. Minister je poudaril dalje, da vojvodinskim Madžarom ne preti nevarnost raznarodovanja, ker se lahko svobodno udejstvujejo pod vodstvom madžarske prosvetne zveze v Vojvodini in organizirajo tudi v najbolj oddaljenih krajih madžarske kulturne krožke, čitalnice ;n športna društva. V Vojvodini je danes več madžarskih višjih gimnazij, k^cer jih je bilo vse do sedaj. BRATISLAVA. — Več skupin slovaških dijakov poljedelskih ved pošljejo za en mesec na Dansko, v Veliko Britanijo, Švico in Jugoslavijo, da se spoznajo s tamkajšnjim poljedelstvom. %3 U t V* i Z St n © l Juiioslovanski protest pri OZN tržaški mladinski festival Tržaška mladina je v enem mesecu pripravljanja na mladinski festival dosegla velike uspehe in izpolnila sprejete obveze. Mladina je razumela, da ji nudi festival veliko možnost razvoja in ta teden bo pokazala sadove na športnem in kulturnem polju. V tekmah se bodo izkazali oni, ki bodo dostojno predstavljali tržaško mladino v Pragi in bodo s tem pokazali, da so vredni sprejema v Svetovno zvezo demokratične mladine, ki se po vsem svetu bori za mir in bratstvo med narodi. Tržaški mladinski festival pa bo tudi velik korak za združitev vse tržaške mladine v enotno gibanje. Mladinči so se z največ jo vnemo pripravljali, da bi ta manifestacija kar najbolje uspela. Vse ovire, ki so j; jih namenoma postavljali na pot, je niso mogle ustaviti, temveč so jo še bolj podžigale k delu. Manifestacije se bodo vršile od 29. junija do 6. julija z obširnim športnim in kulturnim sporedom. Mladinci bodo ves teden tekmova- nje, življeniske pogoje mladine ih njihovo borbo za uveljavljanje demokracije. Poleg tega pa bo pokazala njihovo voljo ih sposobnost tudi razstava obrtniških del in modelov strojev. Te resnične mojstrovine tovarniških mladincev, bodo v Pragi pokazale industrijsko lice Trsta in sposobnost njegovega strokovnega delavstva. Opravljeno je bilo tud; veliko kulturno delo, o čemer pričajo številni pevski zbori in dramske skupine. Na tem festivalu pa se bodo odkrili tudi novi mladi kiparji, slikarji, slikarji in godbeniki. Mladinci so s svojim delom pokazali, da je z voljo mogoče vse doseči. Sforza predložil skupščini osnutek o ratifikaciji Rjm, 27. (AFP) — Italjanski zunanji minister grof Sforza je predložil danes konstituanti zakonski osnutek o ratifikaciji italijanske mirovne pogodbe. Osnutek bo predložen posebni komisiji, pred- v zvezi s pomočjo po prenehanju Unre New York, 27. (Tanjug) — Stalni jugoslovanski delegat pri OZN je pasla: glavnemu tajniku Trygva Lieju pismo glede delovanja Posebnega tehničnega, odbara za pomoč raznim državam po prenehanju delovanja Unre. V pismu psudarja, da je Posebni tehnični odbor že pred petimi meseci priznal, da Jugoslavija potrebuje letos pomoč za 68.200.000 dolarjev. Do sed.aj pa ni Jugoslavija stvarno dobila nikake učinkovite pomoči Zaradi teh nepričakovanih razmer, poudarja jugoslovanski delegat k pismu, ne bo mogla Jugoslavija letos pomagati pri mednarodni obnovi. Jugoslovanska vlada je misl.la že februarja meseca, da ba mogla letos po prenehanju Un-rine pomoči zalagati potrebne države z lesom ;n sadjem v vrednost; enega milijona dolarjev. Zaradi 0-menjenih razmer bi pa ta prispevek samo povečal nujne potrebe Jugoslavije, kakor je že ugotovil PcVbn; tehnični odbor na glavni skupščini. li med seboj. Priredili bodo raz-jn« bo prihodnji teden razpravljala stavo, ki bo kazala odpornišlo giba-1 o njem konstituanta. VČERAJ SE Jt V PARIZU ZAttU KONFERENCA TREH ZUNANJIH MINISTROV nekaterim ameriškim krogom ie neprijetno ker je Sevjetskn zveza sprejela sodelevaaje Seje konference bodo lojne - Duriosove in Masarykove izjave o Marshallovem načrtu Pariz, 27. — Po prvih vesteh se je kmalu . p.o. 15. ur; , pričela .prva konferenca . treh zunanjih ministrov Molotova, Re.vina in Bidaul-. ta. Ministri so se takoj poglobili v razmotrivanje Marshallovega načrta obnove Evrope. S tem so se lbtili. najdelikatnejših vprašanj, katerih rešitev pričakuje ameriški, predlog. Molotov ima za svoje pomočnike poslanika Bogomolova, Kosireva,. Levričeva in še dva izvedenca. Prvotno je bilo napovedano, da bo še danes ob 20. uri tiskovna konferenca, pozneje pa so izdali poročilo, da bodo sklepi o seji. mj prve dni gstali tajni. V zvezi s pariško konferenco poroča Tass, da je namen konference preučiti besedilo amer’škega predloga glede pomoči za obnovo Evrope. Angleški in. francoski tisk je sprejel vest o sestanku treh ministrov z velikim zadovoljstvom, toda hkrati se sprašuje, kakšni bodo praktični ukrepi ameriškega sodelovanja pri obnovi Evrope. Precej nejasnosti so povzročile izjave tajnika ameriškega zaklada Shyderja, ki je dejal, da Marshallov; predlbgi ne vsebujejo obljube pomoči v dolarjih za izvedbo katerega koli načrta evropske obno-vo-:-in da evropske države ne bodo mogle pričakovati večje pomoči, kakor jo dejansko potrebujejo. Snjrdčr je izjavil, da je bil Marshallov namen, pozvati evropske države, naj ugotovijo, koliko so same sposobne doprinest; za obnovo. Te Snyderjeve pripombe so dale nekaterim angleškim in francoskim časopisom povod, dvemiti v resnost Marshallovega načrta. Ze Marshall je napovedal, da bo ameriška pomoč segla samo tako daleč, v kolikor bo obnovitveni program koristen 'tudi za Ameriko. Francoski politični in gospodarski krogi vidijo v Snyderjevi izjavi poprave Marshallovega načrta, ki slednjega tako rekoč stavi v nič. Ako pravilno premotrimo reakcionarni tisk, si nekatere politične osebnost; niso mislile, da bo Sovjetska zveza sprejela angleški in francoski predlog k sodelovanju o Marshallovem načrtu. Nekateri nepoboljšljivi reakcionarji so se že veselili misleč, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila razprav o gospodarski obnovi Evrope in da bo na ta način podprla le zapadne države in olajšala . ustanovitev Združenih držav Evrope po Chur-ohillovi zamisli, ki predpostavlja nasprotstvo med Vzhodom .in Za-padom, Ta upanja so propadla in nekateri si ravno iz tega razlagajo nepričakovan nastop ameriškega podtajnika Snyderja. Pariški «F:garo» piše, da je ameriškim uradnim krogom gotovo neprijetno, da je Sovjetska zveza sprejela vabilo .k sodelovanju pri pariški -konferenci; Ako je to resnično, potem nimajo Marshallovi predlogi nobenega resnega pomena. Vsekakor se ne da tajiti, da Marshallova pobuda ne izvira iz razlogov, da b;' drugemu koristili, temveč iz želje, da bi Amerika sama našla možnost, rešiti v bližnji bodočnosti svoj« lastne gospodarske težkoče. Predsednik komunistične parlamentarne skupine Ducloa je na današnji seji kongresa komunistične. 6trar,ke izjavil, da so francoski reakcionarji videli v Marshallovem načrtu vojno mahinacijo proti Sovjetski zvezi jn da jim je bil prizadejan hud udarec, ko je bilo znano', da je Sovjetska zveza sprejela povabilo na sodelovanje pri pariški konferenci. Duclos je zaključil, .da komunisti upajo, da bodo razgovori v Parizu pripomogli do evropske obnove. Češkoslovaški minister Jan Masajk je včeraj 'izjavil, da je naklonjen Marshallovemeu načrtu. Češkoslovaška, kater« demokracija teži na levo, tako je nadaljeval Masaryk, želi- nadaljevati svojo pot brez tujega vmešavanja in odklanja pristanek na vsak načrt, ki bi imel namen dehti Evropo v dva tabora: v levičarskega in desničarskega. Ameriški in angleški načrti s Porurjem London, 27. (Tass) — Dopisnik lista «Evenmg Standardi) peroca, da so med Veliko Britanijo in ZDA v teku razgovor; o načrtu za ustanovitev mednarodnega sveta za po-rursk; premog. Ta svet bi imel nalogo upravljati nemške rudnike kot ločeno enoto. Novo organizacijo bi financirala mednarodna banka za obnovo. V nc-viarskih dobro obveščenih krogih govorijo, da je ameriški poslanik postav.i ustne predloge britanski yladi v zvez; s Porurjem in poudaril, da b. morala imeti ta pokrajina popolno prednost pr; Marshallovem načrtu. Slavka v Indiji Bsmbay, 27. (AFP) — Zčrad: stavke 17.000 hindujskih železničarjev je bil po ysej državi promet dezorganiziran Prišlo je do spopada med policijo m stavkajočimi. Pr; spopadu je bil en mrtev in trije ranjeni. Zadnji italijanski ujetniki odhajajo iz Jugoslavije Beograd, 27. (Tanjug). Danes je odpotoval iz Splita transport 849 bivših italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji. S tem transportom se vračajo zadnji italijanski vojni ujetniki v domovino. Stavka francoskih rudarjev se nadaljuje Pariz,: 27. (AFP) — Danes se Je nadaljevala stavka v vseh premogovnikih v predelih severne Francije in okolice Calaisa. Predvideva se sicer, da bo vlada ugodila zahtevam rudarjev, vendar trenutno ta vest še ni potrjena. Francoska zbornica se bo sestala šele v torek prihodnjega tedna. Te dn; hoče Ramadier izkoristiti, da bi zbral potrebno večino za vlado. V gospodarsko-finančni politiki za- govarjajo socialisti dirigirano, radikali pa svobodno gospodarstvo. Med njimi stoji MRP, ki zastopa kompromisno stališče in sicer postopni povratek k svobodni trgovini v vseh onih področjih, kjer produkcija to dopušča in ohranitev nadzorovanega gospodarstva na vseh onih področjih, kjer še vedno vlada pomanjkanje produktov. Vsekakor se pričakujejo nove stavke in položaj vlade ni ravno trden. Ameriška demokracija na delu Washington, 27. (AFP) — Ameriško zunanje ministrstvo Je objavilo. da so v zunanjem resoru odpustili ig službe nad deset nameščencev, ki so na sumu, da so komunisti. Sindikalna delegacija ZSSR t Ljubljani Ljubljana, 27. — V Ljubljano je prispela sovjetski sindikalna delegacija, ki bo obiskala tovarne in kulturne ustanove Ljudske republike Slovenije. Pred sestavo vlade svobodne Grčije Lake Success, 27. Varnostni svet se je sestal popoldne pod predsedstvom Parodija, da bi preučil poročilo preiskovalne komisije za Grčijo. Predstavnik ZDA je predlagal, naj bi Varnostni svet imenoval posebno komisijo, ki bi do 31. avgusta 1949. s svojim sedežem' v Solunu nadzorovala severne grške mej«. Medtem grška vlada nadaljuje z nasilji proti demokratom po vsej državi. Na otoku Egina Je obsod.la 17 Elasovih borcev na smrt, kar je povzročilo ogromno zgražanje pri grškem ljudstvu.V Traki ji'je vlada enostavno zapovedala 70 bolgarskim družinam, naj se izselijo v Bolgarijo. Grško ljudstvo pa ne popušča in se vztrajno bori prot; tiranija monarhofašistov. Proti demokratičnim borcem na Peloponezu so fašisti nastopili z aviaoijo in' tanki. Demokratični borci so pognali v zrak železniški most med Atenami in Livadijo in napadli vladne čete pri Gumnedzi. Prekinili so tudi' železniško progo Alexandropolis -Onestiava. V Strassburgu pričakujejo, da bo na kongresu francoske komunistične stranke predsednik kontrolne komisije grške komunistične stranke Porphyrogen:s sporočil sestavo vlade svobodne Grčije na ozemlju, zasedenem od partizanov, če ne bo prišlo čimprej do sporazuma z vlado v Atenah. Porphyrogenis bo izdal proglas na vse komunistične stranke sveta in bo od njih zahteval, naj podpirajo grške partizane tako, kakor podpira Truman mednarodno reakcijo. itaiiiansKim delavcem iz ladjedelnice sv. Marka, FMSA, tržaškega arzenala in ILVE Mehikanski delavci solidarni z ameriškimi • Protestno zborovanje mehi-kanskih delavcev proti Tafl-Harlleyevemu zakonu Washington, 27. (AFP) — Pred-. cijsko zborovanje 200.000 delavcev sednik AFL William Green je sklical za 9. julija 105 voditeljev sindikatov, članov AFL. Podobno zborovanje je organiziral tudi Philip Murray, predsednik CIO. Iz Mehike poročajo, da je udru-ženje delavcev, k. predstavlja novo mehikansko sindikalno organiza- v znak simpatij za delavce v Ameriki, katere je v njihovi borb. za socialne pravice zadel Taft-Hart-leyjev zakon. Mehikanski delavci so prepričani, da bo navedeni zakon povzročil veliko škodo ameriškemu gospodarstvu. Istočasno s? mehikanski delavci bojijo, da bi imel ameriški zakon vpliv na mehikansko vlado, ki trenutno razmo- čijo, napovedalo veliko manifesta- triva nov zakon o delu. V%'VVVVWWWWVW,A»W. WVWW*VNW»WWV*»W. VVAVAVAVVAVSVAV.S *. Včeraj sta se zglasila v našem uredništvu dva Senožečana, ki 'sta se. vrnila iz Argentinije, kjer sta preživela osemnajst let. Pripovedovala sta nam o svojem življenju. . Zaslužek je težak. Od vsega začetka sta pridno delala, ker sta si hotela prihraniti sredstva, da se vrneta, ko bo osvobojena njihova ožja domovina. Zato nista kadila niti pila vina in celo gospodinjila sta si sama. Za denar, ki sta ga v tem času zaslužila, sta, pustila v Argentiniji preveč svojih sil. Podnebne prilike so tudi obupne in zaradi teh boluje zlasti mnogo žensk. Zaradi slabih delovnih in plačilnih pogojev je sindikalno delovanje zelo dobro razvito. V p>o-vojnih letih pa se je zelo povečal vpliv tujega kapitala, predvsem ameriškega. Hkrati se je povečalo tudi vmešavanje neofašistično arientirane državne u-prave v sindikalno delovanje. Pozaprli -so mnogo dosedanjih sin- AMERIKA BREZ KRINKE dikalnih funkcionarjev. Delavstvo je sedaj prepuščeno samovolji fašistično orientiranih sindikatov. Fašizmu ra6te greben. Obstoja posebna neofašistična organizacija, katere voditelj je Velasco, direktor policij« v Buenos Airesu. 21elo pogosti so napadi na razne demokratične ustanove. Razbojniki, ki jih podpira kapital in vežbajo izurjeni fašistični banditi kova Mussolinijevega sina, napadajo tudi tiskarne, v katerih se tiskajo demokratični listi, Razbojništva teh band so na dnevnem redu. Mnogo je Slovencev v Argen-tihlji. Imajo svoja društva, kjer se kulturno udejstvujejo in imajo svoje časopise. Velika večina Jugoslovanov pa se želi vrniti domov. Vendar jih oblasti zelo ovirajo pri tem. V ta namen so celo preoblekli bivše jugoslovanske oficirje v nove uniforme jugoslovanske demokratične vojske. Ti poskušajo razbijati enotnost jugoslovanskega življa v Argentiniji in v ta namen razširjajo najraznovrstnejše laži. Med drugim trdijo, da so pobegnili iz Jugoslavije zaradi obupnih prilik. V mnogih mestih se — po njihovih trditvah — vršijo poulični boji. Seveda jim nihče ne verjame. Vsi Jugoslovani v Argentiniji so navdušeni nad tem, da je zavladala v Jugoslaviji ljudska demokracija. Vedo prav dobro, kdo prihaja v Argentinijo. Ob priliki prvega transporta narodnih izdajalcev se je nabrala velika množica ljudstva v pristanišču, da bj narodne izdajalce sprejela tako, kot so to zaslužili. Zaradi tega so oblasti odredile, da se parnik s transportom zasidra izven luke. Grešnike iz Evrope pa s6 izkrcali šel« potem, ko ;e moralo oditi delovno ljudstvo na delo. Pojasnili smo jima, s kakšnimi težavami se mora boriti nova Jugoslavija na gospodarskem polju. Zaradi posledic vojnih grozot vlagajo poedinci, kakor tudi skupnost največje napore v obnovo. ker le na ta način se da doseči gospodarska neodvisnost. Izjavila sta, da sta se vrnila lz Argentinije z namenom, da si z delom služita vsakdanji kruh in pomagata pri obnovi ljudske države. V tujin; sta se dobro naučila, kaj se pravi delati za kapitaliste, zlasti ameriške, kaj je tujina. Sodelovati hočeta pri obnovi svobodne Jugoslavije. Poudarila sta še enkrat, da tako stališče zastopa pretežna večina Jugoslovanov, ki se želi vrniti čimprej v domovino. Tovariši! Poslanica, ki ste jo naslovili slovenskemu prebivalstvu Svobodnega tržaškega ozemlja, ko so odgovorne zavezniške oblasti preprečile gledališko predstavo ZS. t. m. v gledališču Nazionale, nam je v veliko zadoščenje. Ni prvič, da se italijansko delovno ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja postavlja za enakojgrav-nost in svoboden kulturni razvoj slovenskega naroda na tem ozemlju. Jasno ste že manifestirali za pravice slovenskega ljudstva, ko je bil ukinjen «Primorski dnevnik«. Velikokrat ste nam z dejanjem dokazali, da ste nam voljni pomagati pri našem kulturnem življenju in udejstvovanju. Vaši predstavniki so se ponovno odločno in jasno postavili za enakopravnost slovenskega ljudstva in njegove kulture, ki je bila tako dolgo teptana po fašističnih barbarih. Ta nam je v ponoven dokaz, da prav tako globoko občutite in sprejemate vzvišena načela bratstva in enakopravnosti naših ljudstev, ki so bila s krvjo zapečatena v naši skupni narodnoosvobodilni borbi. Prav tako vzbujajo tudi v nas živ odpor krivice in zločini, ki se vršijo nad italijanskim ljudstvom, kakor so bombe, ki so jih metali neofašisti v kulturni krožek ePerossa», oprostitev fašistov in teroristov, neodločno zadržanje odgovornih zavezniških oblasti, onemogočanje udejstvovanja italijanskih kulturnih krožkov z odvzemanjem dvoran, s čimer se ustvarjajo tla za podoben položaj, proti kateremu smo se že nekoč skupno borili. Slovensko hrvatska prosvetna zveza vam kot najviija predstavnica slovenske kulture na tem 0-zemlju v imenu slovenskega prebivalstva izjavlja, da se naše ljudstvo živo zaveda pomena vašega odločnega nastopa in vaše stvarne pomoči v borbi za enakopravnost slovenske kulture. Naše ljudstvo ve. da je to važen del naše skupne borbe za zmago teh načel enakopravnosti in bratstva- Zahvaljujemo se vam za vašo odločno poslanico, v kateri izjavljate, da vas nikakršno postopanje odgovornih zavezniških oblasti ne bo nikoli ločila a d nas in naše skupne borbe. Prav tako smo tudi mi odločeni, da se bomo skupno z va- mi borili, dokler ne bodo popolnoma uveljavljena načela kulturne in narodnostne enakopravnosti ter bratstva med, vsemi narodu Slovensko hrvatska ptosv. zveza General Mc Lean gost maršala Tita Beograd, 27. (Tanjug) — Angleški general Fitzroy Mac Lean je danes v spremstvu svoje . soproge odpotoval y Slovenije, kjer bo gost predsednika vlade FLRJ maršala Tita. 140 milijonov dinarjev za obnovo Niša Beograd. 27. (Tanjug) — Letos so potrošili preki 140 milijonov dinarjev za obnovo industrijskih zgradb in stanovanj v Nišu, ki je bil za. časa vojne zelo poškodovan. Za ebnovo stanovanjskih zgradb so poTošili 40 milijonov dinarjev. Zgradbe so obnovljene po modernih gradbenih načelih. Dobra letina v Jugoslaviji Beograd, 27. (Tanjug) — Po setvenih podaikih predvidevajo, da bo letos v vseh federalnih republikah Jugoslavije bolela letina kot je bila L?,rska. Zaradi obilnega deževja je uspela tudi setev letnih in jesenskih kultur Priprave za žetev so v polnem teku. Pričeli so že z žetvijo ječmena po vsej državi, v južnih krajih pa tud; z ostalim žitom. Počitnice v Dalmaciji za inozemske otroke Beograd, 27. (Tanjug) — Jugoslovanski cdbor za socialno skrb stvo organizira za letošnje poletje počitniški festival na jadranski o-bali za otroke iz inszemstva. Z ju-gosiovansk.m; otroki bodo prebili počitnice na Jadranu tudi otroci iz ZSSR. Bolgarije, Albanije, Češkoslovaške, Romunije in Madžarske. Počitnice bodo pričele 1. Julija in vsak otrok bo ostal na Jadranu mesec dni. PRIMORSKI DNEVNIK 28. junija 1947. Kje visi ta n TRŽAŠKI DNEVNIK Uganite! TaraFFil TRASTORTO 8AGAGU R MM® I< +*&* l. TARff TRMBPffiT KS HAMWPM*S ; fm *********** %, *%H *■«? +**#*■ W *CM» 4** v* *,$ C** *?&*#» *«* *«'-**> «<,.■»# TfiRiFF HAMI LUG8KE f««8GE ! firti «o ■: 8«*; ss •»-•> TARIF TRANSPORT KS BA6AKS Pr»mte» iniu t *2 II ;.r Pow h** 1 *4»s «**■»»» A* t .1^ V Italiji f Nemčiji f Angliji? Franciji? Lahko na ozemlju, kjer govore po italijansko in po nemško, lahko bi bila na franoosko-italijanski meji, ali pa v neki angleški koloniji. TODA TA NAPIS JE NA GLAVNEM KOLODVORU V TRSTU, kjier poleg Italijanov ne živi noben drug narod, kakor deset tisoči Slovencev v samem me-&tu>, a sto tn< sto UsoČi v najbližji okolici. Ti Slovenci prihajajo in odhajajo vsak dan s tržaškega kolodvora, gledajo gornje napise in se sprašuje jo: Ali smo res v koloniji? Spored .tržaškega mladinskega festivala Sobota, BS. junija Ob 20. mladinski ples na igrišču CRDA-e (ul. Fabbrica). Nedelja, ž9- junija Ob 12. otvoritev razstav. Razstava rokodelcev v ul. Leo, PD Tomažič. Razstava mladinskega delovanja v ul. Monfort ES, Razstava upodabljajoče umetnosti v kulturnem krožku Klajič, Dom pristaniških delaycev. Ob 7. na igrišču Fonziane tekmovanje letalskih modelov. Tržaški mladinski festival Danes ob 20. uri in ju- . tri ob 16. uri velik mladinski ples na igrišču CRDA (ulica della Fabbrica). Ob 8.30 izločilne tekme v nogometnem turnirju. Ob 9. start kolesarjev v dirki za praški lestival izpred kavarne Fabbris. Ob 9. finalne plavalne tekme za moške in ženske v Miljah. Ob 10. na trgu Umti start otvoritvene 'štafete festivala. Ob 10.30 prihod štafete na trg Goldoni. Ob 11. pričetek izločilnih tekem y košarki x pristanišču vodnih letal (Idrosealo civtle). Ob 12. na Opčinah cilj kolesarske dirke- Ob 16. mladinski ples na igrišču ORDA-e (ul. Fabbrica). Ob 18. na Opčinah izločilne tekme slovenske dramske skupine. Ob 18. v KF Col izločilne tekme italijanske dramske skupine. Ponedeljek, so. junija Ob 18. v ulici Sonnino drsalne tekme na koleščkih. Ob 20. na igrišču USO nadaljevan nje izločilnih tekem v košarki. Ob 20.30 v PD Poligrafico pričetek šahovskega iunurja. Ob 21. finale v rokoborbi na železničarskem igrišču. Ob 20. izločilne tekme italijanskih dramskih skupim i PD Škamperle. Torek, l. julija Ob 20. izločilne tekme slovenskih dramskih skup-n v PD Škamperle Ob 20. izločilne tekme italijanskih dramskih skupin v PD Col. Sreda, B. julija Ob 18. nastop slovenske in italijanske dramske skupine, ki so dobile najboljšo oceno v krožku Poi,grafico. Ob 18. izločilne tekme nogometnega turnirja na igrišču Ponziane. Ob 20. finale v grško-rimski rokoborbi v pristanišču vodnih letal (Idrosealo civile.h Ob 20.30 v KPD Poligrafico nadaljevanje šahoškega turneja. Četrtek, S. junija Ob 17. izločilne lahkoatletske tekme na' stadionu pri Sv, Soboti. Ob 18. na igrišču Ponziane izločilne tekme nogometnega turnirja. Ob 20. na igrišču USO izločilne tekme v košarki. Ob 20.30 y KD Poligrafici nadaljevanje šahovskega turnirja. (se nadaljuje) MLADINA $UPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH*! FIZKULTURA Jutrišnja nedelja v znamenju izločilnih tekem za praški festival Jutrišnji spored izločilnih tekem za praški festival je sledeč: Nogomet: Opensko igrišče: ob 9.45 uri Sv. Vid-Sv. Križ; ob 8. uri Opčine-Prosek; ob 11.30 Sv. Jakob-Juventina. Na igrišču v Hrvatinih Milje-Hrvatini. V torek 1. julija 1947 pa bosta odigTani tekmi: FD MAROCO-Arzenal in Skedenj-CRDA. Kolesarstvo: ob 9. uri start izpred kavarne Fabrls. Cilj ob 12. uri na Opčinah. Košarka: Na igrišču v eldroscalo eivile*: Moški: ob 10. uri Tomažič K-Barkovlje; ob 12. uri Sv. Vid-Sv. Alojzij; ob l4. uri Arzenal-Skorklja ; ob 16. uri Skoljet-Dijaki; ob 17. uri Opčine-Sv. Marko. Col j« bil izžreban v aemifinaie. Zenske: ob 11. uri Tomažič-Rinaldi; ob 33. uri Col-Skorklja; ob 15. url FLENT-DSZ. Redjvo je bil izžreban v aemifinaie. Tekme letalskih modelov: Na igrišču Ponziane a pričetkom ob 6.30 zjutraj. Plavanje: Finalne tekme v plavanju bodo v Miljah. Parnik bo odplul ob 7.45 zjutraj sd obale v bližini trga Unitš. Jutrišnji nogometni spored ZDTV Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na igrišču Ponziane ob 9. urj Ga-stini-Koper; ob 14. uri Skedenj-Krmin. V Pulju ob 16. uri Pulj-Raša. V Gradiški ob 17. uri Gradi-ška-Montebello. Na mirenskem igrišču ob 17. uri Gorica-Izola. Na Peki ob 17. uri Torpedo-Tovarna strojev. V Ronkah ob 18. uri Ron-ke-Tržič. Fln«/e okrožnega prvenstva: Na igrišču Ponziane ob 10.30 Magda-lena-Alma Vivoda. V Ankaranu ob 1630 Rdeča zvezda-PrimorJe P. Na Opčinah ob 18.15 Rojan-O0-stalur.ga. Pokal zVitoveo Zvesti*: Na igrišču v Zavljah: ob 9. uri OMMSA-Skedenj B; ob 10.15 Kraljič-Vesna; ob 15,30 Col-Bolniška blagajna; ob 16.45 Sv. Marko-Opč'ne; ob 18. uri Tiskarjl-Prlmorje D; ob 19.15 Zavlje-Aeegat. Opensko igrišče ob 14.30 Kozman-Nabretina; ob 15.45 Greta-Tovarna strojev B; ob 17. uri Rojan B-Skorklja. Odbojka: Na Opčinah ob 9.30 Opčine-DSZ. Igrišče Skednja ob 9. uri TIskarji-Sv. Ivan. Igrišče DSZ ob 9. uri Kolonja-Skedenj, Objave ZDTV Nogometni odsek: Na podlagi sodniških poročil so bile verificirana sledeče tekm« pokrajinskega prvenstva: Milje-Tržič 2:0; Monte-beilo-Torpedo 1:0; Krrhin-Izola 1:0. Dalje se verificirajo vse finalne tekme okrožnega prvenstva in pokala »Vatovec Zvesti*, ki so bile odigrane 15. t. m. Opomini igralcev: Opominjajo se sledeči igralci: Scaramrili Marcel-lo (Montebeho), Micheli Umberto (Sv. Marko), Volpatto Bruno (Kozman). Kazni igralcev, z enodnevno prepovedjo igranja se Kaznuje igralec Kert Franc (Magdalena). Nogometni odsek javlja, da se bo v kratkem pričel tečaj za nogometne sodnike. Informacije se dobijo v prostorih ZDTV v ul. Machiavelli 13. Stavka gradbenih delavcev Včeraj so proglasili delavci pri gradbenem podjetju cltalstrade* stavko zaradi nevzdržnega gospodarskega položaja. Stavkati so začel; delavci na lastno pobudo ter sc izjavili, da se pogajanja med sindikati in delodajalci predolgo vlečejo in da oni ne morejo več dalje čakati. Zahtevajo, da se jun takoj izboljša njihov položaj, da jim izplačajo predujme na račun poviškov in da delodajalci prenehajo z dosedanjim izkoriščanjem njihovih sil. Tudi pri drugih podjetjih te vrste vlada med delavci veliko nezadovoljstvo. Ako ne bo prišlo do sporazuma in povišanja mezd, ki naj bi omogočilo obstoj delavstva pri stalno naraščajoči draginji, se bo stavka že v nekaj dneh razširila tudi na vsa druga gradbena podjetja. USTANOVNI OBČNI ZBOR Zveze tržaških visokošolcev 26. t. m, se je vršil, kot smo že poročali, ustanovni občni zbor Zveze tržaških visokošolcev. Tega zborovanja so se udeležili demokratični študentje tržaške univerze Slovenci in Italijani. V imenu pripravljalnega odbora je poročal o dosedanjem delu tov. Pahor Mario in poudaril, da se je pripravljalni odbor predvsem bavil z vprašanjem programa in pravil te nove organizacije in delal zlasti na zbližanju med različnimi političnimi skupinami na tukajšnji univerzi. Po tem referatu je sledilo čita-nje programa in pravil Zveze tržaških visokošolcev. ZTV si je stavila kot glavno nalogo demokra- tizacijo tržaške univerze, to je, da bo izvrševala načela, ki bodo usmerjala življenje in študij na tržašk; univerzi v smislu napredka in ustrezala zahtevam socialnega, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja STO-ja. V ta namen bo zajela vse tržaške viso-košolce, ki hočejo sodelovati z namenom, da se da naši univerzi tisto mesto, ki ji pripada v krogu demokratičnega življenja v . STO-ju. Poskrbela bo za tesno sodelovanje obeh narodnostnih skupin tega ozemlja. ZTV si je zadala tudi več stvarnih nalog. Izpopolnitev tržaške univerze z vsemi fakultetami, zlasti izpopolnitev tehnične in drugih so- S PODEŽELJA Z Bujščine ViSinada. Ze od 1. 1943. j« v naši vasi prekinjena poštno-avtobusna zveza, tako da smo polnoma odrezani od sveta. V začetku 1946. so vzpostavili avtobusno zvezo Koper-Motovun, ki pa ne gre skozi našo vas, ampak ima postajo na dva in pol km. oddaljenem križišču. Ljudje so prisiljeni zelo zgodaj vstati, če hočejo še dobiti avtobus, ki pa se največkrat ne ustavi zaradi prenatrpanosti. Se slabše je s pošto, ki jo mora poštar dvigati sam osebno v Bujah trikrat tedensko in vsakikrat napraviti po osem km poti. Nujna potreba in zahteva prebivalstva j«, da se ta zveza ponovno obnovi in na ta način olajša ljudem zvezo s svetom. Ivone. Iz Slovenske Istre Mlatev se bliža V torek se je na pobudo odseka za kmetijstvo Okrajnega L. O. za Koper vršil prvi sestanek vseh lastnikov mlatilnic. Na sestanku je bilo sklenjeno, naj vsak KLO imenuje po enega kontrolorja, ki bo odgovarjal za pravilno delo in izpolnitev obrazcev. Določeno je bilo, da se imlatilničarju prizna 130 lir plačila od vsakega stota omlačene-ga žita. Pet lir, pa je mlatilničar dolžan poslati takoj po izvršen: mlatvi okrajnemu gospodarskemu odseku za kritje stroškov tiskovin. Gorivo, (nafto, bencin) olje in žico bo dal na razpolago po znižanih cenah okrajni gospodarski odsek. Nabava zdravil Pred dnevi sta dva lekarnarja 't javnega skladišča zdravil v Ajdovščini imela važne sestanke v Kopru, Izoli in Piranu, katerih ao se udeležili vsi zdravniki in lekarnarji rajonov. Namen teh sestankov je bil, spoznati nova zdravila, ki jih že izdelujejo v Jugoslaviji. Od tu nam jih bodo odslej naprej dobavljali po ugodnejših cenah, kot so jih prej dobavljali iz inozemstva. Veliko teh zdravil popolnoma na-domestuje poprej uvožena zdravila iz inozemstva Seznam zdravil je zelo bogat, 168 raznih vrst, ki so večinoma izdelki laboratorijev »Grumpo*, »Komika*, iz Zagreba, «Pliva», «Verber», «Ve-rita», iz Beograda in druge. Dobava teh zdravil bo zelo olajšana, ker se je glavno skladišče preselilo iz St. Petra na Krasu v Ajdovščino na pripravnejše mesto. V maju 1945, so bili prvi začetki tega zdravstvenega skladišča. Težav je bilo zelo veliko, toda z vztrajnostjo so bile premagane vse ovire. Prostor kmalu ni več odgovarjal, zato se je glavno skladišče preselilo drugam. Novi prostori v Ajdovščini so moderno opremljeni, 20 uslužbencev skrb. za različne službe. V skladišču je sedaj več kot tri vagone zdravil, prihajajo pa še vedno nOva. Ni pa to vse, izpopolnjuje se delo in osebje tako, da se zagotovi ljudstvu cone B čim boljše pripomočke za zdravljenje po najnižjih cenah. DEKANI Otvoritev kina in še kaj. V nedeljo »e je v naši vasi vršila slovesnost; otvorll! smo novi kino na prostem. Koliko truda in dela je bilo treba vložiti prej kot so s« na platnu prikazale govoreče podobe, toda vse smo prekoračili. Vsak je prispeval po svojih močeh, posebno požrtvovalni pa so bili vojaki neke edinice JA, ki je začasno nastanjena v naši vam. Prostor, kjer se bodo vršile predstave dvakrat na teden, je za sedaj na odprtem in bo predstavi lahko prisostvovalo nekaj tisoč ljudi. K predstavam bodo lahko prihajali iz vasi Sv. Anton, Cezarji, Pobegi, Bertoki, Sertnin, Škofije in Tinjan. * * * Kmetje naše vasi so zelo zadovoljni a stanjem poljskih pridel-kov. Posebno lepo kažejo trte in koruza. Ce bo šlo tako naprej, bo vina in koruze več kot lani in tudi po kakovosti dosti boljša. No, lahko bi rekli, da smo po tolikem trpljenju zaslužili, da nam ta naša zemlja, ki smo jo tako težko osvobodili in jo danes s tako ljubeznijo obdelujemo, nudi to, kar potrebujemo za naš obstoj. Zidgrad Postojna napovedal tekmovanje goričkemu, sežanskemu in bistriškemu okraju. Sindikalna podružnica gradbene stroke v Postojni Je napovedala šestmesečno tekmovanje okrajem Gorica, Sežana in II Bistrica. Tekmovati so začeli začetkom tega meseca. V načrtu imajo pridobiti čimveč učencev, ki se bodo posvetili zidarsko-tesarski stroki. Obvezali so se med drugim, da bodo gradnje kakovostno izboljšali in štedili z gradivom. Dogovorili so se tudi zato, da bodo vse delavce organizirali v ES in da bodo s predavanji dvignili strokovno, kulturno in politično raven svojih članov. Tekmovanje bo zaključeno 29. novembra t. 1., na zgodovinski dan, ko je pričelo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. Ob tej priliki bodo pregledali uspehe in dosežene rezultate vseh štirih okrajev, posebna komisija pa bo ocenila posamezna dela. Zaključna okrajna učiteljska konferenca. Dne 19. t. m. je b la v Postojni zaključna učiteljska konferenca, ki so se je udeležili vsi učitelji postojnskega okraja. Okrajni šolski nadzornik je podal pregled dela preteklega šolskega leta. Ugotovil je, da je večina šolskih poslopij v dobrem stanju, ostala pa s« bodo popravila tekom počitnic. V svojem govoru je pohvalil šolo v Zagorju, ki je najboljše uredila šolski vrt. Sledili so še drugi govorniki, nakar se je razvila debata. Polica ji-tatovi pred sodiščem PrOces proti tatovom Unrinega sladkorja je skorgj končan- Včerajšnja obramba je predvsem ponavljala stare razloge, da so obtoženci nedolžni, ker so pod različnimi okoliščinami bili prisiljeni podpisati zapisn.ke njihovih izjav na policiji. Prvi je spregovoril advokat Jona, ki je branil železničarja Salo. Odvetnik se je čudil, da je Sala obtožen tatvine, ko pa so pri njem samo našli ukraden sladkor. Prav za prav proti železničarju ni nobenega dokaza. Je zatrjeval odvetnik. Zato je zahteval, naj sodišče oprosti obtoženca. Podobno stališče je zavzel advokat Lazzaro za obtoženca Ro-mija in zahteval, da ga sodišče o-prosti zaradi pomanjkanja dokazov. Bolj srečen pa Je bil advokat Franco Prest;. Takoj ko je začel govoriti v prid Drozine, je predsednik sodišča polk. Keef oprastil Drozino nadaljnjega sodnega postopka zaradi pomanjkanja dokazov. Advokat Fasti Je za svojega klienta Marina zahteval oprostitev, ker je dal brez prisege že itak prisiljene izjave pri zasliševanju na policiji. Na popoldanski razpravi je spregovoril advokat Annoscia, ki je branj Suerza in Catalana. Izjavil je, da sta obtoženca popolnoma nedolžna. Obtožuje jih le «Tre di Cop-pe», da so kradli sladkor. Catalana je predsednik sodišče tudi oprostil nadaljnjega sodnega postopanja, ker ni dokazov, da bi sodeloval pri tatvini. Vendar pa je še obtožen, da je skrival blago Unrinega izvora. Prav tako je branil advokat Morgera svojega klienta Mol.na ra. Tudi advokat Kezič je z istimi razlog: branil svojega kl.enta Ameria. Advokat Iacuzzi pa Je imel za svojega klienta Pintija smolo. Predsednik sedišča ni hotel upoštevati njegove obrambe, ki je temeljila na tem, da je P.nti zaradi pljučne bolezni podvržen ps-hičn;m mot- njam. Naravno ysi ti zagovorniki so predlagali za obtožence popolno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Zadnji je spregovoril advokat Giannini in je s svojim govorom dosegel, da je. predsednik sodišča tudi njegovega klienta Politana oprostil nadaljnjega sadnega postopanja, ker Je nedolžen. Ob pol osmih je razprava končala in predsednik Je naznanil, da bo danes zjutraj govoril tožilec Marcuzzi, nakar bodo izrekli sodbo. Dosedanji potek procesa je bil tak, da se ne moremo ubraniti vtisa, da so prisotni tatiči le navadne figure v igri špekulantov in črnoborzijancev, ki so se izmaknili procesu. Morda bi o tej igri znale povedati kaj več osebe, ki so bile ali pa so še v službi na policiji. Verjetno bi tudi globlja preiskava o vseh- teh tatvinah lahko prinesla nove dokaze m dejstva, s katerimi bi lahko osvetlili ozadje te igre, katere najmanjši členi so sedaj na zatožni klopi. Smrtna nesreča z eksplozivom Predvčerajšnjim dopoldne je našel Foti Sante, 46-letni topilec, ki stanuje pri Sv. Soboti 281 na bližnjem hribu mino. Prijel jo je v roke in skušal razkopati. Pri tem pa je eksplodirala in mu razmesarila desno nogo tt ■ povzročila več ran na desni roki in na ušesu. Poklicali so avto Rdečega križa, ki ga je pr.peljal v glavno bolnico. Zdravn'kl so prvotno menili, da bo ozdravel v sedmih tednih, ako ne bo kakšnih posebnih komplikacij. Včeraj okrog 13. ure je Foti podlegel poškodbam in umrl. Sedaj je truplo v mrtvašnici glavne bolnice na razpolago oblastem. ALEKSANDER BECK ; 140 VOLOKOLAMSKA CESTA Nenadoma j« posulo streljanje bolj ostro. Na nebu ni bilo več letal, toda Um. kjer so malo prej padale bombe, Um so zdaj grmeli topovi — ne deset, ne dvajset, marveč morda sto ali ato petdeset tepov. Moji konjeniki, ki »o bili poslanj tja, so prinesli sporočilo: Nemci »o podvzeli napad * tanki, bije se bitka artilerije proti tankom. Kmalu nato se je zaslišalo streljanje tudi na drugi strani, na drugem našem boku — prav Uko kakih štiri do pet kilometrov od nas. Artilerijski ogenj je bil tatn veliko šibkejši, toda slišati Je bilo streljanje s puškami in mitraljezi. In Bozžanova še ni bilo,.. Vrag me Je nagnal, da dajem tu počitek bataljonu... Vrag me je nagnal, da sem poslal konje in borce po topove... Treba Je uničiti topove na mestu, in konec! Kako naj pojdem zdaj na pot brez artilerijskih zapreg? Toda stvar ne tiči samo v zapregah... Ali smem oditi, zapustivši svoje, ne da b; pričakal odreda? Streljanje z dveh strani, Bozžanova pa ni, pa ni... Prokleto! Ali se bo spet ponovilo isto kot včeraj? Treba bi bilo čimprej od'ti, kot nam je bilo ukazano, a glej, ne moreš se niti premakniti... Dejal sem Rahimovu: — Sporočite moj ukaz komandirjem čet: zbrati moštvo in zasesti položaj za obrambo v obroču. Na križišču poti. L Na cesti, kamor naš pogled ni segal, so po krajšem zatišju spet besno grmeli topovi. V neprekinjenem bobnenju je uho zelo poredkoma utegnilo razlikovati posamezne strele. A tudi na drugi strani borba ni prenehala. No, tam je bilo vse prekrito z gozdiči. In še od nekod iz zaledja, za oesto, se je tudi zdelo, kot de je začelo nekaj bobneti. Bozžanova pa, vrag ga vzemi, ni bilo! Preklinjal sem njega, preklinjal sem sebe, mu poslal konjenike naproti. Toda — jeziš se ali se ne Jeziš — ne moreš se premakniti. Sam sebe sem zaprl, zvezal... Borci so s« zakopavali ob robu gozda za obrambo v obroču. Za zdaj se je to delalo samo za vsak slučaj... Cim bi se pojavil Hozjanov, bomo takoj zapustilj U kraj in šli na pot. Vojak bo tnalce godrnjal: »Zastonj smo kopali*. Bog daj, da bi bilo zastonj. Skupaj z Rahimovim sem obhodil čete. Po kratkem odmoru po belem kruhu in vroči juhi z razsekanim mesom so bili možje veselejši. Sprejemali so me s šalami. Bližnje artilerijsko grmenje m streljanje z raznih strani nista povzročila posebnega vtisa. Za na* ni bilo to prvič: pot zastraševanja je prešla od včeraj v zgodovino bataljona. Odleglo je tudi meni. Pomislil sem: ne bomo propadli. 2. Poklical aem komandirje čet pod šotor štaba. Objasnil sem jim, da s* Je odred Bozžanova. ki je bil odšel po topove, zadržal dalje od določenega roka, ter Jim sporočil svojo odločitev: bataljon ne pojde na pot, dokler se ne vrnejo naši. Ce bo potrebno, jim pojdemo n* pomoč. Videl sem iz njihovih pogledov: vat so razumeli in vsestransko sprejeli to povelje. Ko sem se porazgovorll a komandirji, aem jih odslovil. Skupno smo odšli iz šotora. Med drevjem se je prikazal konjenik. 2« od daleč je veselo vzklikal: — Gredo! Vai so obstali. Jezdec je prinesel dolgo pričakovano vest: naši prihajajo, odred Bozžanova ae bliža gozdu ter vleče s seboj topove. rodnih fakultet, da se usposobi čim več ljudi, ki bodo vodili našo industrijo. Ustanovitev slavistične stolice in razširitev humanističnih fakultet. Tržaška univerza mora imeti v okviru svojega poslanstva vse možnosti, da bo lahko nudila iz svojega neizčrpnega vira delovno izobraženstvo, ki bo skrbelo za to, da se ohrani STO-ju neodvisnost, resničen mir in zagotovijo našemu ljudstvu obče človeške pravice. ZTV se bo borila tudi za to, da se izvede na univerzi popolna socialna reforma, da bo imel pravico do študija vsak, ki je za to sposoben, in da ne bo univerza več predpravica raznih družabnih slojev. Borila se bo za popolno reorganizacijo programov in raznih učnih metod in da bo tržaška univerza dobila resen značaj. ZTV pa se zaveda, da pomeni borba za demokratizacijo univerze tesno sodelovanje univerze z vladnitni organi, ki bodo izvoljeni od ljudstva, torej tudi od študentov, ki bodo sodelovali v javnem življenju STO-ja. Vsa ta načela pa bi bila nezadostna, če ne bi poskrbeli viso-košolci za to, da se uvedejo demokratična načela tudi v življenje na univerzi sami in izven nje, da Gospod Bowman se je poslovil preko tržaškega radia. Med drugim je tudi izjavil, da je bil »pobožno vdan demokraciji*. To svojo doslednost v spoštovanju demokratičnih načel po zapadnih vzorih je pa dokazal tudi v poslovilnem govoru. Govoril je samo v italijanskem jeziku, kakor bi v coni A sploh ne bilo Slovencev. Tako je poslednjič dokazal, koliko so mu bile pri srcu narodnostne pravice Slovencev v času njegove dvoletne uprave. so vzpostavijo tesni odnosi med študenti na eni in profesorji na drugi strani. Aktivnost in poedini napori se morajo dopolniti v skupnem delu. Za pravilno izvedbo teh nalog si visokošolci izvolijo svoje zastopstvo, ki je podvrženo v svojem delovanju načelu skutinega vodstva in skupne odgovornosti. Vsi visokošolci pa dejansko sodelujejo preko svojih zakonitih delegatov posameznih fakultet nrj upravi univerze. Na skupščini fakultete si izvolijo svoje predstavnike, ki tvorijo skupno z ostalimi predstavniki drugih fakultet kongres. Ta is-voli svoj ožji organ, ki ima nalogo, uresničiti sklepe kongresa. ZTV si je zadala nalogo, navezati stike tudi z ostalim; univerzami in se bo vključila v svetovno zvezo visokošolcev. Program te velike organizacije bo tudi program ZTV. Po diskusiji o programu in pravilih so tovariši iz pripravljalnega odbora podali svoje referate v zvezi z novimi nalogami. Tovariš Stanič je govoril o vprašanju slovenske kulture na univerzi in o sodelovanju slovenske inteligence pri reševanju novih nalog. Tovariš Borri je govoril o italijanski kulturi, tov. Rajčevič Je podal referat o športu, tov. Plesničar o različnih vprašanjih na univerzi. Po referatih so se vršile volitve. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo s pomočjo visokošolcev izvrševal naloge, ki mu jih je stavil občni zbor. V jutrišnji številki bomo objavili referat o vprašanjih slovenske kulture in njenih nalogah na tržaški univerzi, ki ga je imel tov. Stanič. KOLEDAR Sobota, 28. junija Irenej, Zoran. Sonc« vzhaja ob 5.12. zah*!* ob 20.56. Dolžina dneva l«-«- Jutri 29. junij Peter in Pavel, Perni»l*v Spominski dnevi 19ji je IV. bataljon partizanskih odredov osvobodil is vlaka pri Verdu 320 Slovencev, ki so jih Italijani vozili v internacijo. Videla konja kovati, vzdignila žaba nogo. Preskrba SEPRAL javlja, da morajo biti do 30. junija vpisane (prenotirane) dodatne živilske nakaznice za brezposelne (z rdečimi krogi) z odrezkom III c, za upokojence (z rdečimi pikami) z odrezkom I a in HI o, in za reveže (z zelenimi krogi) z odrezkom I a in III c. Pokvarjen kruh Zdravstveno-hgienski urad v Trstu sporoča, da se rada pojavi v vročih dneh bolezen na kruhu, ki jo povzroči tako imenovani krompirjev bacil. Kruh postane kisel, ima slab vonj in sredica postane vlečna kot testo. Da se to prepreči je potrebna največja snaga peči in vseh strojev, s katerimi pride testo ali kruh v dotiko, dezinfekcija vseh prostorov z razredčenim formalinom (1:25), namesto pometanja tal je potrebno brisanje z vlažno krpo. Star in od bolezni napaden kruh je treba takoj odstraniti ali celo sežgati. Proti tifusu in paratifusu Zdravstveno-hgienski urad je razdelil Ze vso zalogo zaščitnega sredstva Bilivacchmo Solave proti tifusu in paratifusu. Kg bo urad prejel novo pošiljko, bo delitev objavil v časopisju. Enotni sindikati Sindomenika «Ros-settb. Na epnracijsko komisijo je vložil prošnjo železniški uradnik Gugl elmotti Pio za ponoven sprejem v službo. Kdor bi imel kakšen zadržek proti njegovemu sprejemu v službo, naj to pismeno in pod pisan s poln m imenom sporoči t teku sedmih dni od današnje obja ve uradu imenovane komisij«, ul. del Coroneo 16. Zveza primorskih partizano'1 v Gabrovici bo imela v neHW’ 29. t m. prireditev s sodelovanj^ članov Slov. narod. gledalilM Trsta. Spored je naslednji: ti. nad vasjo (prizor iz vojne zanov), Soči, Nabrežinski k0®,.,j nci, Pred sodiščem.. Po PriT*L prosta zabava. Vsi prispevki m* za spomenik padlim borcem. Cankarjev večer dri1; priredi Prosvetno društvo Cankar* Sv. Jakob dane* cb : iw v škedenjski dvorani (ex ma.) Sodelujeta igralca S. f*' , Raztresen in Lukež. Prizori 'Z *.. ti nftč «Za narodov blagor* in ‘ Jernej* ter drugo dejanje »Umj., v domovini* iz Krajgherjeve »4, .t(, nikove trilogije*. Režira J> Prireditev v Boljuncu Zveza primorskih , Boljuncu organizira v nedeb0, , t. m., od 15. ure dalje veliko 7 reditev na prostem. Na spore ( petje, recitacij« in šaljivi Pr‘zL sodelovanjem članov Sloven« narodnega gledališča. Cisti , ček gre v sklad za spomenik P* lim borcem. Zaključek plezalnega teČfti* v Glinščici 8 V nedeljo, dne 29. junija j Planinško društvo v Trstu 7-tedensk: plazalni tečaj v šč.ci. Odhod od Sv. Sobo^ ^ končne postaje tramvaja «• ^ 7.30 uri ter ob 7. uri iz R-ocola, ^, ko Katmare in Borštva od K tramvajske postaje St. 11. Avtomobilska dovoljenj®^ Avtomobilski klub v Trstu j*^, da bodo pričeli danes delit1 „ vozna dovoljenja za avt uradu ul. Macchiavelli 1 o) od 8.30 do 12. in 14.30 do ^ praznikih od 8.30 de 12. it Dovoljenja bodo dajali san^ 5. julija Odbor za počitniške R.K.T.P. poziva vse refrj*0* sejo, ki bo v nedeljo, 29- t- poli-9.30 v ul. Trento 2 (C.C.r* grafici). DAROVI IN PRISPEV^ V spomin druge obletnic®. ..ji Bruna Fontane sta darov«11 ° -ji-Fontana in Pečenko 500 lir w . tizanske. sirot«. oi* Rojstva, smrti in p°r Dr,« 27. junija 1947 s« )• ^ v Trstu 7 otrok, umrlo je porok pa je bilo 10. |l*k CERKVENE POROKE :^t- tričar Nardozzi Peter i®. Ji-' ca Marinič Vincenca, ura-do dassi Ermanno in zasebnic* $ Elda, mesar Molinari NeH° jod11' aebnica Giacomini Cesira,- b#;e* strijee Bleidl Adolf in *-Savron Irma,, uradnik .'c 0pid*' Marij in zasebnica AngeU finančni podčastnik Deraro tej»» in uradnica Mordenti JulU ju\]š -dajalk* f- Dolores, trgovec Punger sebnlca Felice Ida, na' Žito Saverio in prodajalk* fT p’ 1 zerč-c «• _____ čenko Karol in uradnica Claudija, prodajalec Mine* in zasebnica Pipan Albin®-UMRLI: 6-letna Benčin®^« Marija, 40-letna Albert; in Nives, 46-letni Foti* Santo. , Fano Jožef Umbert, 76-le bo Dominik. KINOPREIlSTAlljTjf Množično zasirupljenje otrok Včeraj se je dogodila na smetišču blizu Zavelj nesreča, k. bi lahko imela zelo hude posledice. Angleški vojaki so odložili na smetišču odpadke, med katerimi so bile tud; pokvarjene gumaste karamele. Po njihovem odhidu se je zbrala tam večja skupina otrok, ki so začeli brskati po smetišču in jesti te karamele. > Takoj so začutili bolečine v želode U m začeli bruhati iz sebe. Brž sq poklicali rešllnj voz m Uh odpeljali 21 v glavno bolnico, kjer so ugotovil; lahko zastrupljenje. Izprali so jim želodce .n 13 izmed njih so poslali še isti večer domov. V bolnici so pridržali 17-letni Silvano Ghiro in Vioietto Vouk iz M, Magdalene št. 756 in še šest otrok, v starosti od 12 do 13 let, ki stanujejo istotam. Zdravniki predvidevajo, da bodo tudi tl v petih dneh popolnoma okrevali. Morilec Laurini obtožuje če enega „ezu!a" Prejšnji večer j« peljal inšpektor Rieato morilca na kraj zločina v garažo, da bi iam nadaljeval preiskavo in zaslišanj«. Ko so sosedje zvedeli za to, 50 hoteli morilca napasti ;n l.nčati. Rešila ga je policija, ki je zaprla vrata garaže. Laurini Je v svojih izpovedih ob-do’i:l nekega Valentmija, 32-le’ne-ga begunca iz Pazina, ki je zaposlen pri barvarni za obleke v ul. Cesare Battisti 27, da je on organiziral umor in posla! njega, naj ga izvrši. Pri soočenju včeraj zjutraj Je Valentini odločno zanika:, dcčtm je Laurini vztrajal pri svoji trditvi Tudi pri popoldanskem zaslišanju n; bil* novih momentov, ki bi pomagali zadevo razjasniti. Nasprotno je zašel Laurin: v nova proti slov.a, ki še bolj otežujejo izp.-ašf-vanje. Zd. se celo, kg* b. *» morilcu zač*la včasih mešati pamet, k«r začne zamenjavati pojme. Vojaški kamion so odpeljali Včeraj okrog 14.30 so v bližini kamnoloma v Selcah blizu Doberdoba štirje oboroženi roparji ustavili angleški kamion vrste Dodge. Z orožjem so prisilili šoferja, da je voz-l dalje proti Jamljam. V bližin; te vasi £0 šoferja pustili na cesti in sami nadaljevali pot z vozilom. Policija se trudi, da bi odkrila, kam so jo mahnili improvizirani šoferji. Av to so ukradli Trst, — Tatovi so vdrli s ponarejenimi ključi v garažo v ul. Gatteri 16. ki je last Guida Tosat-tija. Odpeljali so .1 nje avto Fiat 1100, ki je popolnoma nov in ima pet novih koles. Izidi sindikalnih volitev z dne 26. julija pri Associazione Mutua Malattia — odbor: ES 0, DZ 34-2; delegati: ES 0, DZ 1. Danes bodo ob 8, uri volitve pri tvrdki Giacomelli. KINO OB MORJU. in Zuhra* (Romeo i® vzhoda). S Sporočilo radijske ? Radijska postaja Tr*t čela v nedeljo, 29. junij*> r, »voj redni spored v slc>v*'?i.sn<’... ziku na valu 238.5 m. Istc ^ prenašala tudi spored n* nji valovni dolžini 276 m. Radijski spo1* v soboto, 28. TRST H. 11.30 Dopoldanska ?’85*V- Predavanje. 12.15 Glasb« i# K, opoldan. 12.45 Napoved c* ^ ročila. 13.00 Partizansk« in fis»L ne pesmi, 13.30- Ritmic11";j,o0 V 13.50 Zdravniška oddal*-Btra glasba. 14.15 Zg°“® i8.0°/ V rike. 17.30 Plesna gfasba- Sj’ A denske prireditve. 18-15 v .janrij! tet. 18.30 Violinist Jehoč j^;, 10,1 1^..,,__________ „ tvnV« ,. 18,45 Kulturne zanl«®1^, Veseli ritmi. 19.30 P