LUBLANSKE
N O V I Z E
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 34*
Lublana.
Sr?do sjutraj ob petih fo fhli en batallion foldatov regimenta Alvinzi is Lublane na Dol^nfko tavshent lepih junakov inu mosh, turfka musika je naprej brskala, grenatfrji fo fhli en d$l fpr^daj, en d?l sa-daj, v'fr?di p^fhzi. P^tek poprejfhniga tedna je tudi en batallion Alvinzi na Dol^n-fko ftran fhel; ta regiment pride is Lafh-kiga bo fbal na en zhaf okoli Vifhne gorf, Tr?bniga, inu Noviga m^fta. Sleherni dan perhajajo nasaj is- franzoskiga nafhi vjfti o j franzosov.
Prete-
Pretezheni t?den fe je pelal fkusi Zelo-vez Excellenz Manfredini minifler Veliki V a j voda v' Tof kani, grede na Dunej h'Ze-forju*
Pogorelzi v5 Zeli dobivajo od vezh kra-jov pomozh na tihim inu bres hrupa pred ludmi od fkrivnih dobrotnikov. Is Gradzu fta v* imeni vfih fhtazunarjov pernefla dva gofpddafheft fto goldinarjov Kreifhauptman ih je med bol vboge rasd?lil, fajmafhter de Reja is Sibike je poflal ofemnajft mernikov shita, terg Hohenek en vos shita, fhpeha, moke, inu drugiga, tudi nekaj denarja; m?-llo Marburg dva teshka voia vfe shlaht shi-vesha. En zhevlar, negova shena inu vfi fhtirji otrozifo sgor^li; pravio, de v'fhpi-tali ni noben shiv bolnik, ampak le nekaj fhe nepokopanih merlizhov konez vs^lo.
M?fto Lienz vJ Tirolah je pogorelo c-najfti dan tiga m?feza fto fh?ft inu tridefet hifh; en pian mefarfki hlapez je puftil fve-zho gorati, kader fe je fpat vlegel, fe ni sbudil, dokler fo mu jele hlazhe gorati; v liane, klizhe ludi inu gofpodarja, ni bilo mogozhe vezh pomagati, ogin je vun vda-ril, inu mefarfki hlapez je pete vmaknil, tar jo na dalne deshele prozh fpihal. Nune , ena zerkuv, nekaj franz-ifkanfkiga klo-ftra, pofhta, inu vezh drugeh velikeh hifh je pokonzhaneh.
Orfova grad v' fredi Donave fe je fam od febe Turkam podal j sdaj je od Konftan-
tino-
jinopla do B^li grada ta kraj Donave vfe Zarju pokorno. Tudi uni kraj Donave sh? turfki foldatje derejo sa Pafham Oglu.
Rafladt.
N?mfhki sbrani gofpodje fo fvet imp-li sadne dni Sufhza inu per ve mali Travna; fo fklenili franzosam pervoliti, de fe bodo duhovfke deshele pofvetne fturile, inu po-fvetnim firfhtam dale sa fhkodo, kar uni kraj Rajne pof?ftva sgubf.
Dunej s8> mali Travna,
Vezh?raj fo nafhi oroshniki fvoj zlia-ftiti prasuik obhajali sa obl^tnizo, k?r (o lani ob tim zhaft na noge ftopili, inu orosh-je zhes na Dunej der^zhiga franzosa popadli; vli oroshniki fo im?li ivoje fvetine, ponovili pred altarjam br;shjim sv^ftobo fvojo sa v^ro, deshelo, inu Zefarja kri preliti, inu na to perffgli. Zefar, Zefariza, Prinzi , inu Prinzelina fo bili sraven per pridigi, mafhi, inu p^fmah hval^shneh , ludftvo ih je s'zhaftjo prejelo, vfe je bilo ta dan dobre vole bres vfiga nerodniga hrupa, ali smotnave. Sr^zhna deshela, kir ima take lubesnive gofpodarje, inu take sv?fte ludi!
Trinajfti dan tiga m?fe?a svezher je franzoski poflanik Bernadotte neprevidama vun ob^fil franzosko trifarbno bandero, to je bilo lud?m ena nesnana perkasen, ludftvo
ftvo je tn?nilo, de je snamine eniga punta inu sm?fhnave, ni vedelo, kaj pomeni. Ludje pollanejo zhes to nevolni inu nepo-kojni, tako, de fo hifho n^kaj pofhkodo-vali, v'kateri je poflanik prebival. Zhuj?-zha fkerb inu pomozh nafbih naftnih var-Jiov je fturila, inu pokorfhina per ludeh je bila pametna, de ni nizh hujfhiga fe sgodi-lo; v' kratkim je vfe potihnilo. Vunder je franzoski poflanik sa dobro fposnal v' nedelo pftnajfti dan tiga m?feza fe is Dunaja podati v* Raftadt, kamer fe je odpelal s'vLmi fvojmi ludmi.
L ajhko.
Franzoske barke, katere fo is ben?fh-kih otokov pertekle v'brod Spezzia, fo fhle dalaj v'Toulon p$t inu dvajfeci Sufhza.
Soldatje pozhafi na barke ftopajo sa dalaj po morji prepelani biti, kateri v' Genovo perhajajo is franzoskiga.
Okoli mffta Ankona fe nabirajo franzos ši inu Zisalpinzi; ih je she sraflo na p?t inu tridefet tavshent.
Kateri fo v'Rimi perjatli poprejfhne ver-{le, ihterdo preganajo, Kardinali v'Staro jn?fto prepelani fo sdaj popolnim is Ritnfki-ga isgnani; tudi vezh drugih vifhih deshel-nih flushabnikov, inn fhtir tavshent mini-hov rojakov is ptujeh desbel fo prejeli po-
vele
vele iti v'treh dneh is Rima, inuv'ofmiH dn^h is Rimfkigsi prozh; kateri dalaj ofta-ne, bo pokorjen. Kar je minihov doma rojenih, inu fo deshelni otrozi, morejo velike naklade plažhovati.	*
Franzosi fo vkasali vftm miniftram u-najneh oblafti is Rima fe pobrati ♦ katerih dvori fhe nifo Rimfko republiko poterdili, inu sa dobro fposnali* Narhujfhi fo delali s' Neapolfkim poflanikam; v' treh urah je mogel prozh, vfe papirje fo mu vseli inu sapezhatili.
Na popr§d Benedfkeh jutrovih otokih fo franzosi osnanili, de ludje imajo biti per miru inupokoji; sakaj fterola je vftalamed njimi zhes franzoske prenar^dbe. Sdaj im franzosi obetajo pokoj per njih v^ri, i ni jo nebodo motili; tudi ne deshele obropali. Samih 30. fhtukov fmo vseli, pravio franzosi ; oftane vam ih fhe fhtir fto inu ofem-defet sa bran v' terdnavah; fizer je fhe fem-tarkje fh?ft fto fhtukov, inu z?la perpra-va sa barke s' oroshjam prefkerbeti. V^zhi barke fo fhle pomagat na Vojfko zhes Anglese, inu morje od angleške oblafti V-iim ludem profto fturit.
Fraitzia.
Is Fiorenza je nov pcrflanik v* Pariš per-fhel, kateri je popotnim dober perjaeel fran-žogam, inu ffe ^Rrffli fkasd sa pofhteaiga
fofe-
foffda, kader je mlajfhi Bonaparte tamkaj v'sadr?gi bil ob Boshizhu Ime je njemu Angiolini.
J/?taf fo franzosi per isvolenji noveh mosh?hnal£vo prevezh mahnili,lani prevezh na defno. Lani fo volili kral^ve perjatle , l^taf pa hudobne (trafhlivze inu ker vi fhel-nike. Jim nezhe, de bi fredne, pametne glave isbrali, katere bi republiko po pameti terdile.
Portugalfki poflanik je is jezhe fpufhen, pa more v' fhtir inu dvajfet urah is Parisa prozh fe pobrati.
Morfki minifter je nasaj perfhel v' Pariš od pregibanja vfih morfkih del. Visharji fo pervi mali Travna fklep fturili, generalu Bonaparte vishanje zhes foldate na morji popolnim isrozhiti, v' defetih dneh i-ti v'Breft, vojfko zhes Anglio perhit?vati, inu po fvoji saftopnofti vfo sholnerfhi-no voditi.
Glihanje sa knpzhio s* Zisalpinzmi fo franzosi tako naredili: nobena republika ne franzoska, ne zifalpinfka nefmeta nobeniga blaga femtarkje vofitf prepovedati, vfe fi fmejo eden drugimu prodajati, karkol je v' obeh domazheh deshelah sraflo, al isdela-uo. Nikol fe nefme vun pelanje domazhi-ga blaga prepovedati, sunaj shita inu moka na en kratek zhaf, kader bi bila doma lakota
Kota, inu bi fe tudi shitna vunvoshna na v-fe druge deshele prepovedala, Ako bi ena republika na blago, kar fe ga med njima femtarkje prepeluje, otla kaj zola naloshi-ti; nefm? zol nigdar zhef fh?ft od fto vr?-zhi. Notri do miru imajo zoli na polovi-zo majnfhi biti med ob?ma deshelama, zhe fo domazhi vosniki, al zhe je faj na barki tri d?le franzosov ali zisalpinzov, kateri barko vosio. Po dognanji fploh miru nebo-do fm?le nobene druge barke zisalpinfkiga blaga vositi v'Franzio, kakor fame zisalpin-fke inu franzoske. Ravno to vela sa frau-zosko blago naproti v' Zisalpinio is Franzie. Vfih unajnih kralfftvov barke sapadejo bla« go, barke, inu tri tavshent liber v'denarjih, ako fe podftopio lafhko al franzosko blago is teh dveh republik ene v'drugo vositi. Ob? republike bodeta per drugih kra-l^ftvih isprolile, de jima bodo voshno fku-si nih deshele polahkali. Po z?fti is Maj-landa v' Pariš fe bodo naredile pofhte sa j?-sho inu voshno; dershale bodo pofhte fkusi Shvajz, kakor je bila pred p?tdef?t let-mi navada. Pofhte bo vfaka deshela sa fvoj d?l prefkerb?la. Franzosi bodo sgliha* li s' divjimi Afrikanzmi, de bodo zisalpin-fke barke ravno tako fpofhtovali, kakor pofhtujejo franzoske.
Soldatje is lafhkiga inu is Shvajz, kateri fo bili pod povelam generala Menard godejo prudi fhpanfki meji, v* m?fti Perpig-nan bodo na barke pofajeni.
Vishar-
Visharji fo vkasali ejftro preglfdati, kaj-sene krivize fo franzosi delali v'Rimi, kaj Mafsena v' Padovi; Mafsena je is Rima v' Genovo preftavlen, tam ima zhakati na dalaj povele. Pravi o, de general Mafsena, zhe bo kriv snajden, ima per ti prizhi vkl£-nen, inu v* Pariš pelan biti.
Vmerli jo v1 Lullanu 17. dan mali Travna.
Alenka Kof, dfkla, 40.1, per *Vfmilenih.
Maria Anna Lip, meftniga kluzhavnikarja hzhi 1. 1. sa sidam Nro, 256. 19. dan.
Juri Z?ra?, vomikov fin, 8« dni v'Ternovim Nro. 34. 30. dan.
Joanes Merhar, kramerjov lin, 3. 1. na pred-meftji Nro. 8.
Niklavs Malaherizh, fabrikar, 55. 1. na pred-mgftji Nro. 86. 22- dan.
J^ra Shliber, vboga, 58. 1. na ftarim tergi Nro. 169. 27. dan.
• Marjeta Zh?fhnek , vedova, 8o. L v' Ternovim Nro. 75.
Qd Brixenfkiga Firlta Blgdfke gpfpofke fe sa raslozhenje sapufheniga blaga po rankim Gafhperji Shoklizh v*M^vkushah dan poftavi na tridefsgti veliki travna ali raajnika ob devetih predpoldne v' kanzli na gradi Blgd; fo povable-ni vfi, kir imajo kaj sraven tgrjati po karseni-kol pravizi, fkasat njih ifkanje; fizer bo tudi bres njih premoshenje rasdeleno, inu delgfhana po poftavah isrozheno.
Blfdfki Grad 13. Sufhza 17*8.