4   14.
V  Gorici, v  soboto diiel. februvarija 1908
Uboja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vsa leto      ........15 K
¦/............to .
Tečaj XXXVIII.
v.
Posamifine številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nadednje izrsdne priloge: Ob norem letu ..Kalipot po GoHikem In 6raailclBsk«tt»tii P&atipot po IJublJant in kranjskih mestih", dalje dva. trat v leto „Youi red Želcunic, parnikov in poStnU «es".                                                       *
JiaroCnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulicj 5tev. 1 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcefc Ha naroČite brei deposlane naroCnlM-sene Miramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če {iskano J-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame iu spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr,K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospod i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoS-« govoriti vsak dan oi 8. do t2 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p ra v n i S t ro' se nahaja v Gosposki ulioiSt. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.
naročnino in ogkse je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le nrednHtv*.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la opravnlstvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul,, Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-ko^aiiščni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafiski v Korenski ulicišt. 22; v Trstuvtobakarai Lavrenfitt-na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- T*Ufon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A, GabrSček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal.
Šest suhih let.
Pruo zasedanje deželnega zbora.
(Dalje.)
Napredni poslanci so se postavili pri vstopu v deželni zbor na to stališče, da v deželni bifti naj nehajo politične razprtije, kajti tam si stojimo v nasprotju z Lahi. Slovenci morajo biti edini, kakor so Lahi edini. Želeli so, dn bi sodelovali skupno s klerikalci, saj se imamo vendar v deželnem zboru boriti za vseobče naše koristi pred vsem gospodarskega značaja, Toda klerikalci tega niso hoteli. Odklonili so skupni nastop z napreduj a k i v deželnem z b o r u. Seveda dr. Gregorčič je bil že zvezan s Pajerjem. To je tudi prav hitel kazati v javnosti, kajti srčno se je rado-val, ko so um pomagali liberalni laški zavezniki ovreči izvolitev dr. Treota. Takrat so je pokazal« očitno zveza Gregorčiča s Pajerjeui. Pokazalo pa se je tudi, da obstoji ta zveva na celi črti. V četrti seji jo bila na dnevnem redu volitev članov in namestoikcv v prizivne komisije za pridobuino in osebno dohodariuo. Tu se je zopet pokazalo združenje slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci. Sestavili ho si listo iz slovenskih klerikalcev, ki je bila izvoljena.
Od tu naprej smo bili ua čistem, da slovenska delegacija po krivdi klerikalcev ne bo hodila enotnih potij, marveč da se bo vršila v deželuem zboru in o dboru le Pajerjeva volja. Prepričani smo bili, da bo ta volja obrnjena proti Slovencem ter da bodo slovenski sinovi pomagali staremu laškemu lisjaku skozi-inskozt pri delu proti Slovencem. Tako je tudi bilo.
V omenjeni seji, ki je bila zadnja, se je dovolilo nekaj podpor - - napredna poslanca Štrekelj iu Turna pa sta pokazala, da sta prišla v zbornico zavzemat se za gospodarske koristi goriških Slovencev. Štrekelj je zahteval v proračunu za leto 1002, v svrho brezobrestnih posojil   namesto
20.000 K 50.000 K, od katerih naj bi dobila Vipavska dolina 30.000 K, kraji z me-šauo kulturo, Kras in Brda, pa 20.000 K. Dr. Turna pa se je bil zavzel posebno za preiskavo razdelitve goveje živine po gorah zlasti radi Bnedo8tatkovw, katerih se Še spominjajo Gorjani. Zahteval je tudi regulacijo hudournika Šjaka.
Po tem zasedanju je bilo veliko krika po farovških listih, kjer so si klerikalni kolovodje meli roke samega vesolja, da so njihovi poslanci združeni z liberalnimi Lahi ter da nočejo skupnega nastopa z naprednjaki.
To je bilo ostudne pisarijo in zaletavanja v poštene može, to je bilo perlidnosti in podlosti, da ne kmalu kaj jednakega! Posebno so povdarjali še, da so pristopu pod Gregorčičevo komando tudi poslanci velepo-sestva, češ, tako so napredni poslanci osamljeni. Dr. Gregorčič jo pač moral imeti koga, da ga more napadati, koga, da more znašati nad njim svojo sveto jezico; izbral si je v ta pobožni namen napredne poslance. Svoje veselje nad vsem tem pa so belili klerikalci s svetim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Kadar so bili najpodlejši, kadar so najbolj za norca imeli svoje volilce, so udarili z loparjem po naprednih poslancih, potem pa hinavsko vsklikuili: Vse za vero, dom, cesarja!
Slo jim je za to- udušiti v ljudstvu prve vtise o njihovi zvezi s Pajerjem; šlo jim je za to, omrziti pri ljudstvu napredne poslance in napredno stranko, seveda z lažmi in obrekovanjem, da bi se potem oni toliko bolj svetili v gloriji narodnih delavcev. Pravo sleparsko delo! —
Kmalu po tem zasedanju je prišel v deželni odbor K 1 a a č i č. Berbuč in Klančič ! itazsodni ljudje so opravičeno sklepali roke: Kaj bo, kaj bo! Na naši atrani Berbuč, o ka-katerera sam dr. Gregorčič trdi, da ni za no beno rabo, in sedaj Še Klančič iz Podgore ! Dva popolnoma nesposobna moža nasproti trem laškim juristom!
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kila. — Preteklo je že en mesec po novem letu, ali iz našega Kala se ni noben oglasil in poročal, kaj se je novega pripetilo. Lahko bi se napisal cel zgodovinski roman. Prvi dan novega leta pri popoldanski službi božji je videl pisec teh vrstic zanimiv slučaj.
Prišel je neki klerikalec v cerkev in pokleknil je zadej za klopmi; prvi hip se ni opazilo, zakaj se ta pobožni kristijau tako cinga tje in sem; mislilo se je, da ne more zadeti prave navpične smeri, ko pa ni bilo temu konca, se je šele spoznalo, da ga gu-gajo vinski duhovi, in vsako toliko Časa je naredil tja na stran „tfi"; guganja in cinga-nja ni bilo konca, dokler ni šel iz cerkve. Zraven njega je klečal pa neki naprednjak mirno kakor se spodobi kristijanu. Prišlo mi je na misel o tistih dveh osebah, ko sta molila v tcmpeljun farizej in cestatoar. Kdo je šel opravičen iz tempeljna, je povedal sam Kristus. Moj namen ni osebe obrekovati, ampak ker se štulijo klerikalci, da so oni posebni kiistljani, in kako da smo mi brezverci, da ne verujemo v Boga, moram to povedati. — Pri nakladi za farovž nas ni nobeden vprašal, zakaj mi plačujemo, ker nismo kristijani; farovž se je lepo popravil, in plačali smo vsi skupaj »kristijani« in „brez-verci1 (SCOO K.
19. t. m. je prišel tisti glasoviti „ur-mohar" iz Bat, da so volili predsednika in podpredsednika za živinsko zavarovalnico. Izvolili so za predsednika Štefana Bratuža iz Kala, podpredsednika pa starega župana. Kakor se vidi, so izvolili pravo klerikalno inteligenco. Po vsem delu se je zvečer zbralo pri Bratužu njih družba in tudi Zlomšek ž njimi; sta se prav hudo skregala Hrustija in neki mož, pobožni Zlomšek se je pa jokal.
Lahko se je ta Zlomšek jokal, če pomisli, koliko prepira in sovraštva je on napravil v našem Kalu. Kako smo poprej mirno živeli drug z drugim. Kako on ne more videti tistega, kateri ne trobi v njegov rog ;
on tako prezira naprednjaka, da niti govoriti noče ž njim.
Vidi se iz tega, kako postopa z lastnikom šolske sobe; pritožuje se in nadleguje krajni šolski svet in okrajni šolski svet, tako: 1. da se dosti ne snaži in pometa: 2. da se dosti ne kuri; 3. da se preveč kadi.
To pa vse iz osebnega sovraštva, ker lastnik šole je naprednjak in je zahteval, da mu mora otroke v šoli varovati, katere on zapre za kazen; ker se mu je lastnik odločno vprl, sta se hudo skregala.
Potem bi rad ta Zlomšek, da bi se nova šola kar na enkrat sezidala, da bi se potem on oženil in stalno naselil. Ako bi se imelo to zgoditi, bilo bi pa dosti bojjše, da se še ta uniči.
Mi ne bomo mirovali, dokler ne pobere Šila in kopita; mi plačujemo učitelja, da uči našo mladino in širi izobrazbo vsestransko; on pa nima o nas dobre besede; to se vidi iz tega, ker se je izrazil, da prosi okr. glavarstvo za dovoljenje, da bo smel nositi revolver, da ne sme po noči ven.
Naj gre pogledat v kazenski zapisnik, bo videl, koliko naših inladenčev in mož je kaznovanih zaradi telesne poškodbe; potem bo šele videl, kako smo hudobni 1
V tej šoli se že poučuje 35 let in v vseh letih ni bilo toliko pritožb, kakor jih je od 14. maja 1. 1. Imeli smo ves čas dobre in mirne učitelje, in nobenih sitnosti nismo imeli ž njimi. Konec vsem temu naj bo ta, da Loinšek mora iti iz Kala.
Iz goriške okolice.
Iz Srednjih Brd. — Ha — ha! Kdo se ne bo smejal l                        ..¦:.-
Pobožni klerikalci so izrekli v zadnji „Prim. glisti" neko bombastično zahvalo poslancu Fonu, ker je povzdignil svoj glas za briške kolone. Kdo se ne bo smejal tej bedasti zahvali!
Fon se menda še spominja, kaj je obljubljal pred volitvami nam Bricetn, našteval je celo vrsto briških potreb in teženj, rotil se je pred Bogom in svojo dušo, da bode delal za svoje volilce, ako ga izvold; a kaj je napravil doslej — nič drugega kot povzdignil
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
—= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALBXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Princ je poslal takoj Mazarinu petdeset tisoč lir ter ga prosil, naj mu nikdar več ne piše; poleg tega mu je ponudil še dvajset tisoč lir, če se zaveže, da r.e bo več govoril ž njim.
—  Kaj je naredil Mazarin?
—  Ali je bil razžaljen ? vpraša Atho3.
—  AH je dal poslanca pretepati ? vpraša Porthos.
—  Ali je sprejel svoto? vpraša d' Artagnan.
—  Uganili ste, d' Artagnan, odvrne Aramis.
In vsi so se tako glasno zakrohotali, da je prišel gostilničar ter vprašal, če gospodje česa želijo. Mislil je, da se tepejo. Slednjič se je veselost polegla.
—  Ali se smemo lotiti Beauforta? vpraša d'Artagnan; mene zelo mika.
—  O, le začnite, odvrne Aramis, ki je tako dobro poznal tega duhovitega in pogumnega G askonca, ki se ni nikdar v boju za korak umaknil.
—  In vi, Athos? vpraša d'Artagnan.
—  Obljubim vam na mojo čast, da se bomo smejali, čo nam poveste kaj dobrega, odvrne Athos.
In d' Artagnan začne praviti neko anekdoto, kako je Beaufort nekoč zamenjal nevede besedi »gourmer«
(pretepstil in »gourmander« (okregati, ozmerjati). Nastalo je vsled tega seveda neljubo nesporazumljenje, in Beaufort je prišel skoro v neprijeten, a pri tem komičen položaj, iz katerega se je rešil šele, ko je bila vsa stvar pojasnjena.*)
Ta filologična pomota Beaufortova je vzbudila mnogo smeha; sicer so pa bili znani o njem taki in podobni kozli in prešli že skoro v pregovor. Sedaj so naši štirje prijatelji sklenili, da se odpravi za vselej iz njihovih prijateljskih sestankov vsak duh strankar-stva in da se smeta d'Artagnan in Porthos norčevati iz princev pod pogojem, da Athos in Aramis lahko obirata Mazarina.
—  Pri moji veri, pravi d' Artagnan svojima prijateljema, prav imata, da sta jezna na tega Mazarina, zakaj zagotavljam vaju, da tudi on vama ne želi dobrega.
—  Ba! Ali res? pravi Athos. Ko bi vedel, da me pozna ta kozel po imenu, bi se dal prekrstiti, samo zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da tudi jaz njega poznam.
—  Ne pozna vas po imenu, temveč po vaših delih; on ve, da sta posebno dva viteza pripomogla Be-aufortu do bega, in ponavljam vam, da ju zasleduje z vso unemo.
—  Po kom?
—  Po meni.
"*) V izvirniku stoji ta anekdota dobesedno, kakor jo pripoveduje d'Artagnan, ali prevajati jo, nima pravega smisla, ker bi jo bilo treba popolnoma spremeniti, ko bi se ji hotelo dati ono komično lice, ki ga ima v francoščini ravno zaradi igranja z besedama »gourmer« in »gourmander«. Prim. Calmann-Levy-jevo izdajo od leta 1882., II. zvezek, stran 58—59,              Op. prel.
—  Kako to ?
—  Da, že danes zjutraj je poslal pome, da me vpraša, Če mu morem kaj poročati.
—  O teh dveh plemičih?
—  Da.
—  In kaj ste mu odgovorili ?
—  Da ne vem še nič, da pa obedujem z dvema osebama, ki bi mi mogli kaj povedati.
—  To ste \.--.. rekli S vsklikne Porthos, čegar obraz se raztegne v dobrodušen nasmeh. Bravo! In to vas prav nič ne straši, Athos?
—- Ne, odvrne Athos, Mazarinovega poizvedovanja se ne bojim.
—  No, pa povejte mi, pravi Aramis, česa se neki vi bojite!
—  Kes je, sedaj vsaj se ne bojim ničesar.
—  In v preteklosti? vpraša Porthos.
—  Ah, v preteklosti, pravi Athos ter vzdihne, to je nekaj drugega; v preteklosti in v bodočnosti...
—  Morda se bojite za svojega mladega Raoula ? vpraša Aramis.
—  Prav! pripomni d*Artagnan, nihče ni bil še ubit pri prvi priliki.
-~ Tudi pri drugi ne, pravi Aramis.
—  Tudi pri tretji ne, pristavi Porthos. Sicer pa, če koga ubijejo, pride nazaj; dokaz temu je, da smo mi tu.
—  Ne, odvrne Athos, tudi Rabul me ne vznemirja, zakaj lipam, da se bo vedel kot plemiči in če že umrje, umre hrabro; toda čujte, ko bi se mu res pripetila ta«nesreča, potem...'
Athos položi roko na svoje bledo čelo.
je svoj glas na cesarskem Dunaja ter oznanil sploh, da Se živi; in to je vse t
Ubogo ljudstvo, .kako. dela za te Fon! Ako bodeš ksj^zahtevalo, obrni se do gosp. Štreklja, on gotovo izpolni tvojo željo.
Glas povzdigniti, je eno; ali 6e bode glas upoštevan, je pa drugo t Ali ni res, gosp. Fon! —
Ha — ha! Preponižno vas prosimo, pravijo dalje zapeljane reve, vstrajajte pri svoji akciji!
Zopet nova! Ponižno prositi poslanca Fona za drobtinice! Bedak je »ni, ki je pisal to prismojeno zahvalo ! Foncvemu „glasuu se sami klerikalci smejejo, ker je neizvedljiv.
Ta ponižna prošnja dela za Fona jako slabo reklamo — da celo sramoto 1 Iz nje se sklepa, da Fon ne vidi potrebe Bricev, zakaj poslanec kot tak mora imeti pred očmi vedno le blagor ljudstva: poglejmo na Kras, kako se gospod Štrekelj poteguje in dela za svoje volilce, vedno je med ljudstvom, a Fon — Gregorčič — lepo počivata doma, nikjer se jih se vidi, le kadar so se bližale volitve, sta agitirala za svojo osebo, posebno pa Fon, ki je bil skoraj vsaki dan v Brdih.
Ljudstvo božje srednjih Brd in vse goriške okolice, ne poklekuj pred Fonom s prošnjami, ker tako delajo berači, ampak zahtevaj od njega vse, česar ti je obetoval pred volitvami *, pravico imaš zahtevati, ti si njega volilo, ti si mu dalo moč in ti mu jo lahko tudi vzameš; zahtevaj torej, da tvoja poslanca delata ! Glej gosp. Štreklja l Kako se on muči, kako on dela; njegovo delo prihaja iz srca, katero vedno bije le za svoje volilce. Kako ostudno so ga klerikalci črnili, da je brezverec, odrekali so mu vsako sposobnost, črtili so ga, obrekovali ga brez konca — a on je zmagal! Gospod Štrekelj ljubi svoje volilce, Žrtvuje se za nje; klerikalce pa boli — zakaj vidijo — mož dela in ne lenari kakor klerikalni poslanci. Gospodu Štreklju se v% mi Brki priporočamo, naj on pomaga, kako«, je pomagal Pevmčanom in drugim, ki spadajo v področje „klerikalcatt Fona.
V Krambirgu so že več časa zmanjkavale kokoši, ne da bi se prišlo .kraguljem" na sled. Pred kratkim je pa krčmar Vižin iskal po gostilnah in hišah 4 dol kako sled, ker tudi njemu je zmanjkalo več kokoši. Posrečilo se mu je zvedeti one fante, kateri imajo tako radi kokošji „rižot" in dal si je od njih plačati kokoši, stroške in sploh vse, kolikor je porabil one štiri dni, ko je iskal kokošarje. — Sedaj na koncu vsega je pa še orožništvo zvedelo za ta kokošji sšpasK in naznanilo je Antona Vettkonja, Petra Hvalica in Antona Perica radi tatvine okr. sGdniji v Gorici.
it PllgOrt je zadela včeraj popoldne kap na srce občinsko babico? po domače BTrnovkott. Ostala- je mrtva na hip. Imela je 57 let.
Iz komenskega okraja.
KlIUSU niMttllj gospod Anton L e b a n obhaja 1. februvarja ^ 1, 30 letnico, odkar je prišel službovat v  sežanski  okraj!   —  Še
»leti
žrtvoval v pretekli Šestletni dobi. Omenil je tudi, da je v navskrižju s kmeti, ker jim ni Se končal razdelitve, prevzete v delo vže pred 15 leti, ter končal: Pa Se Bog ne more vsem vstreči! — Navzoč je bil tudi kandidat Torkar, kateri se je moral odpovedati na korist Lapanje. Vsled razočaranja ni mogel ziniti besede. — Dr. Dermastija naznanil nam je, katere katoliške poslance moramo voliti in na predlog Skalarja so bili molče potrjeni : Gregorčič, Lapanja in Fon.
Ker je bilo Se dosti časa, zapel nam je Majnč eno in potem je bil shod končan. — Razšli smo se s solzami v očeh, da se ne moremo rešiti tako požrtvovalnih poslancev in z zavestjo, da smo zaslužili „žraado" v nebesih, ako tudi smo bili le v krčmi in ne pri večernicah.
Iz kobariškega okraja.
V Slarsmselli priredi rokodelsko bralno društvo „SvobodaK dne 29. t. m. plesno veselico v prostorih g. Ivana Volariča pri Rd-biču. Začetek ob 4. popoldne. Svirala bo godba iz Kobarida. Vstopnina za ude 1 kr;«no, za neude 1 K 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor,
Kobirlška ČitilnlCI priredi 9. t. m. ples s sodelovanjem gospa, in sicer v veliki dvorani hotela »Deveta!". Svir&l bo oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Vstopnina K 2.
Iz sežanskega okraja.
V PovirJU se vršijo roditeljski sestanki. 26. jan. je bil tretji sestanek. Učitelj Mervic je predaval o laži in boju proti njej, župnik je govoril o verski vsgoji. Mater je bilo navzočih okoli 30.
Vlnogradsko društvo i Tomaju bo imelo 9.
t. m. ob 3.  pop.  svoj   redni. obUi ;;bor  v društvenih prostorih.
Iz tolminskega okraja.
Shod kitiiUI kaetoi pri Si. Luciji. - Vršil
se je preteklo nedeljo v Vugovem salonu; vabila so bila razposlana na vse hribe in doline, a zbobnali so skupaj le kakih 40 oseb; polovico teh iz Volčanske fare pod vodstvom učitelja Bratina iz Sela; Sv, Lucijo je zastopal edini uniformirani pismonoša ali mežnar,
Shod vršil se je med večernicami v nedeljo, da se ne bomo čudili pridigi dr. Der-mastje, kateri je udrihal čez vse, kar ne trobi v njegov kranjski rog. Posebno hud je bil nad trdovratnimi obrtniki, proti katerim je ščuval uboge kmete. Hvalil je na vse pre-tege »delovanje** katoliških deželnih poslancev, ter izjavil, da on, če tudi sto let živi, ne doseže niti do kolen dr. Gregorčiča/)
Povedal nam je tudi, kaj vse dobrega nam prinese prihodnji deželni zbor in tudi to, da bode smel vsak kmet loviti zajce koder bo hodil. — Med tem se je zbudil Lapanja, kateri je do sedaj dremal na stolici, ter povedal, kako je trpel in  koliko se je
*) V Mirnu je pa pravil, da so se ,kato-):.5ki* poslanci z motili glede deželnozborskega /olilnega reda. Torej „zmotU" se je bil tudi Pajerčič. Ali ljudje dobro vedo, da je takrat Dermastia le farbal in da farba So naprej. Kaj je že govoril pri Rebku: O advokatih, ki imajo okoli prstov ovite laži.
Privoščite otrokom igre
^¦yflf na prostem tudi po zimi. Toda ne "™ skrbite samo za toplo obleko in obuvalo, nego tudi zato, da se ne prehlade. Predno gredo na prosto, dajte jim nekoliko Favovih pristnih So-denskih pastil in prepričali se boste, da učinkujejo izborno. Škatljica Favovih mineralnih pastil stane K 3 "25. Favove pristne mineralne pastila se dobe po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovinah z mineralno vodo.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ggrsko*. W.Th,Guntzert, Dunaj IV/1. BrosseNeugasse 27.
vze1 v roko poročilo pa čital: „dvajsti tavžent j pet no štirdeseti". Takrat so vsi drugi poslanci čebrnjali, samo Faidutti je imel vselej posebno veselje in dopadajenje nad Bolkoto-vimi „tavženti\ prav iz srca se mu ;-e smejal z na sprotne strani. Drugega dela ni imel... samo e nkrat proti koncu že je bil povedal par besed, pa še tiste je pričel s Bče na faHm**... wŠpasen* gospodi
Toda doletela ga je bila velika Časi Prišel je v kuratorij deželnega Mpotečnega zavoda. Ko se je ustanovil deželni hipotečni zavod, je seveda glasoval zanj, ker so glasovali drugi njegovi ^somišljeniki* — vedel pa ni, kaj je pravzaprav to : deželni hipotečni zavod. Glavo si je belil mož, kaj bo to: deželna hipotečna banka, slednjič pa le p o-prašal, kaj pravzaprav pomeni ta banka. No, razložilo se mu je in Bolko se je oddahnil. „A, to je ane sorte posojilnica0 je vs-kliknil. rtPej, zakaj tako čudno ime?* Pravijo, da Se sedaj ne 2na prav izreči: hipotečna banka. V sejah kuratorija je sedel in kimal in pa spal v pravem pomenu besede. Kič se ae muzajte I Je vse res! Nekaj časa je bil celo predsednik.
Deželna hipotečna banka plačuje zagrizenemu kSkemu listu 3lCorriere Friulano* letno podporo. Morda jo plačuje tudi nGoriei*, kajti ta dva lista s»a videli otidelna v tem deželnem zavodu, »Corriere Friulano" nesramno blati Slovence štor Bolko seveda se ni nikdar uprl temu, da bi se Črtala podpora iz deželnega denarja temu nesramnemu listu. Bog varaj, kaj pa bi rekel  Gregorčič S
V deželno hipotefino banko je spravil sina postnega upravitelja Riighella 'kraSki Eo~ gelja), čeprav ce zna ta mladenič nič slovensko. Ali Bolko ima vipavsko poŠto, in po-Ltarj? moremo držati skupaj, si je mislil Bolko. Kaj če ne zna slovenski! To ni nič. Že razjasni BerbuČ v »Gorici*, da je to pridobitev za Slovence, če se vzame v deželno službo človeka, ki ne zna slovenski.
in tako je živel Bolko naprej v sladkih sanjah in v zlatih časih ~ kar je prišel ta neumni trenotek, ko neha poslanik« doba. Čemu? zakaj ne traja kar naprej?
Sedaj se peha m kandidaturo in Gre-gorcig je prižgal njegovo zvezdo. Zablestela je, aH prinesla ni nič u&nka. Umika se za goro, kmalu zatone in ubogi Bolko bo zdi ho-val.... vrne li se Se kedaj?
Stepančič, gospodar: Ivan Stepančič, odborniki: M. Baje, Josip Žnidarčič. Josip Turel, Fran Pičulin, knjižničar: Josir aipin, pre-gledovalec: Josip Čotar.
Šjor Bolko ix Črnič,
Prva je »zablestela* na klerikalnem volilnem obzorju zvezda kandidata Bolkota iz Črnič. Don Oregorcig je prižgal to zvezdo ter jo naravnal na skupino slovenskih veleposestnikov, od katerih zahteva, da naj tavajo lepo naprej v znamenju Bolkotove zvezde ter volijo po želji in ukazu njegovem. Ali ta zvezda sveti preslabo, tako da je niso veleposestniki nič kaj radostno pozdravili. Jo predobro poznajo, da ni zvezda-vodnica, ampak zvezda-zapeljivka, ki vodi v škodo....
Pa ker je bil priglaSen prvi Leopold Bolko iz Črnič, se spodobi, da ga lepo pozdravimo. Bon zorno, Sjor Bolko! Naj ne zamerijo, da smo jih pozdravili po laSko. Tako pač pritiče v lepih ^asih laSko-slovensko-l^e-rikalne zveze l
Šest let je že bil poslanec Bolko. Veleposestniki so stavili vanj takrat nekaj zaupanja in mislili so, da zna in ve gospod Bolko več nego ve in zna v resnici. Za deželnega poslanca ni pokazal najmanjše sposobnosti. Zato pa je bil dolgih Sest let le Statist. Če je Oregorcig ukazal, oziroma če ga je Berbuč poleg njega dregnil, naj vstane v deželnem zboru, pa je vstal; če je videl, da se Berbu-čeva masa tik njega noče dvigniti kvišku, pa se tudi on ni dvignil. Prav lepo priden in pokoren poslanec je bil Sjor Bolko. M čuda torej, da si ga želi don Gregorcig zopet poleg sebe. Bolko je navadno molčal v deželnem zboru, previdno molčal v obeh deželnih jezikih — včasih pa je bil vendar prisiljen kaj poročati. Dali so mu najlažje delo: poročila o kakem sirotinskem zakladu. „Siamo al namero 98 deli ordine del giorno. E' relatore l'onorevole Bolko" je rekel Pajer in Bolko je
Zveza narodnih društev.
»Narodni PrfltVIta" naznanja, da so se v četrtek 30. pr. in. določile za ruski tečaj sledeče ure: za I. oddelek ob pondeljkih i a četrtkih točno ob 7 V, (ne ob 7, ker takrat Šele konča pevska vaja), II. oddelek ob sredah in sobotah točno ob G V4; zraven tega še izven programa ob torkih in petkih točno ob 7 posebne irre, katerih se udeleži lahko vsakdo iz obeh oddelkov tečaja ter tudi iz snujočega se literarnega tečaja. Redni pouk se prične prihodnji teden. Mesefinina 2 K se plačuje naprej na roke gospoda učitelja Ser-geja Ivanoviča Uluhanovega.
Opozarja se na Že napovedani sestanek danes ob 61/« zvečer zastran dogovora o ruskem literarnem tečaju.
Prostori: dvorana Pevskega in glasbenega društva v „ Trgovskem domu".
Il knjižnic« Jintfll famtl* je vzelo meseca januvarja 191 strank 319 krjig. Tiste stranke, ki imajo izposojene knjige delj časa, naj vrnejo knjige tekom 3 dni, sicer pride sluga po nje. — Ob torkih je knjižnica odprta do 8. ure zvečer.
OtMrttit druitiiM knjižil« t točiti. ~ TamburaSko in pevsko društvo »Svoboda* je otvoriio v nedeljo 26. pr. m. društveno knjižnico. Otvoritve so se vdedetili udje, g. župan in drugi občiuarji. Na pozdravni govor predsednika sledili sta dve predavanji. G, U. Pavlica, nadučitelj v Bukovtci, je predaval: Kako naj s pridom beremo knjige, Gosp. predsednik nadučitelj X Vižintin je pa predaval o slov. slovstvu do Prešerna. Zahvaljujemo se obema gg. in prosimo, da nadaljujeta. Društvo »Svoboda* je z otvoritvijo knjižnice »polnilo velik del svojega programa. Želimo društvu in mladi knjižnici najboljši uspeh. Ob jednem s knjižnico je združena tudi bralna soba, v katerej so udom na razpolago Časo piši in beletrističai Usti; vidi se iz tega, da druStvo »Svoboda5 vapeSno deluje. Za leto 1908 vodi druStvo sledeči odbor: Predsednik: Rudolf Vižintin, podpredsednik: Oskar Frat-nik, tajnik; Urh  Pavlica, blagajnik:  Alojzij
Domače vesti.
Zborovanje uarodno-napredne stranke se bo vršilo v Četrtek 6. t. m. v Gorici. v >Trgovskem Domu« ob 11. uri dopoldne. Razposlala so vabila pred vsem na člane izvrSsvainega odbora, krajne odbore in druge zaupnike. Kdor se hoče udeležiti, pa ni dobil vabila, naj se oglasi poprej v pisarni izvrševalne-ga odbora v Gospodski ulici št. 7., kjer dobi vstopnico.
Zborovanje bo velevažno, zatega-del je pTiMkovali obile(udeležbe.
Najbrže se udeleži zborovanja tudi državni poslanec Š t rekel j.
Darovi li Jjjiilt kuhinjo*. - Pet. Brelib, tebnik v Pragi, je nabral 6 K v Cerknem. Lav. Cvetnič iz Trsta je daroval preostanek naročnine »Primorca8 ? zneska 3 K. Dve-odstOMii popust plačilnih kuponov v trgovini g, A. Gabrščeka v Trg. domu je zflaSal 4"32 K, Nabiralnik v MaruSičevi gostilni v Solkanu je dal že tretjo vsoto 13*88 K. Na račun mesečnine »o prišle 3 K.
Spominjajte se BDJjaSke kuhinje* vsi prijatelji mladine v veielib družbah, pri stavah, pri izletih,  pri društvenih sejah i. t. d.
ZlfreiiBO SlCir MsIftClii, a upamo, da ne bo »eodpustaa. kdamo namreč, d« se bo na pevskem večeru tem. zbore »pevs. ia glasb, društva" 15. febr. poleg drugih ks Gorico novih skladb proizvajala znana PreSeruova »Nezakonska mati*' v povsem novi J. Michlovi kompoziciji. To js globoko umišljena koncertna točka v velikem »logu za sopran s . spremljevanjem glasovira. Gospod pevovodja se je h posebne ljubeznivosti in v vapodbudo ženskemu zboru odločil, da prvič v zvokih oživi njegovo delo ravno na tem koncertu. Ta novi umotvor komponista, ki je ravnokar v Ljubljani i svojim „Človeka nikar!" obudil občo pozornost, bo brezdvojbeno privlačna sila glasbenega večera.
Kilo Težak ]t hi) S kltr.kl)hl9* m je pokazalo pretekli teden na Štajerskem pri dopolnilni volitvi za deželni zbor. Stali sta si nasproti klerikalna in narodna stranka. Klerikalna je paL taka, kakorlne so klerikalne stranka povsodl Narodna stranka na Štajerskem pa je po svojem programu in organizaciji prava kmetika strank«. Klerikalna stranka je ila v boj proti njej z istimi sredstvi, kakor »e bojuje z vsako nasprotno jej stranko, Narodna stranka je razkričana zt liberalno in brežversko stranko, dasi ima le naroden in gospodarski program. Zmerjali so narodnjake z liberalci, po cerkvah so rohneli proti ,br«zvenki* stranki itd. ST\i'se je zgo-' diio - Naznanili smo morali, d je zmagal klerikalni kandidat Terglav, ki je skoro anal-fobet. Ta človek je naslednik vrlega delavnega dr. De&a, katerega so klerikalci duševne ubili.
Tu se zrcali jasno pritisk duhovščine; ki je velikanski ter izda najveft v zadnjem trenotku. Pred volitvami je te marsikedo pre-tiklerikslec. Ali kadar pridejo nad njega nunci z vero in va&um pogubljenjecjj kadar začne teua tarnati, potem pa m maraikateremu oniebea protikierikalno src«, da voli, kakor ukaže gospod nune.
Tudi po naM goriški okolici je sedaj skoro vse protikierikalno. Seveda navideuno. Kako pa bo na dau volitve ? Takrat m utegne pokazati, da so bili ražunl marsikje čkto napačni. Mi seveda telimo zmage protikiori-kaicem, pa naj se imenujejo le Petri aH Pavli!
Jm Ji HiHM SHH*. — »«*. Šustertie, geieralisslmtti .klerikalce?, je rekel lani v Ljubljani dobesedno: ,Mi ne preiskujemo, če j e kdo veren! To naj vsak opravi s svojo vestjo." To m pravi, da je klerikalcem vera deveta briga ter da je pr<wtcM v klerikalni stranki za vsakega brezverca 't da le dere s klerikalci, pa jim je dober, v«rs je Cisto postranska stvar. — V Gorici je rekel dr. Brecelj dobesedno: „X po-litiSke stranke ni naloga zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo v rii av oje verske doli* nos tu* Postavil ae je na tisto stališče kakor Šaatcišič. — Sedaj pa so volitve. »Primorski list* je 2e začel slepariti z vero. V zadnji številki že oeiUo pravi, »da vera ni zasebna stvar; o Ustih, ki govorno, da je vera
zasebna stvar, namigava, da hočejo vrefti križ iz Šole. — Po tem izvajanju so pa klerikalci tisti, ki hočejo vreči križ i/ šole, ker so izjavili po shodih, da je vera zasebna stvar. Šusteršič in Brecelj bosta torej metala križ iz šole! — Dobro, da vemo.
Ufiltlpi htllMlt za splošni volilni razred za deželnozborske volitve je doni berški nad-uftitelj g. Ignacij Erižman.,   G^^jaducitelj
se pusti hirati in umirati v hlevih iti Supah, za kitajski misijon se pošilja iz dežele pa stotake in stotake 1 Zoper teko neumnost v ljudstvu naj se borijo novodobni kmečki zve-ličarji!
Napisi po lekarnah * Gorici so le laški. Tako
se naznanja ponočna služba v lekarnah, po-poludanska nedeljska služba le v laškem jeziku. To je  naravnost nesramno   preziranje
Gorico v namen, da si izberejo iz svoje srede moža, katerega bi proglasila agrarna-stranka za kandidata v splošnem volilnem razredu. Temu vabilu se je odzvalo okoli 30 učiteljev, ki so proglasili gosp.' Tf4Lrtžmaaa za kandidata.
SocillBl rtliekratjl še niso proglasili kandidature za splošni volilni razred. Imenujejo se pa, imena: Miloš^ kije Mllani kandidat za državni zbor, Kopač in trgovec Vrčon v Skriljah na Vipavskem.
OlirlMI kllililtl. — V nedeljo so bili postavili za kandidata v kmetskih občinah na shodu pri Svf Luciji zemljemerca Janeza Upanjo iz Kobarida, v Četrtek so ga v Gorici klerikalni poglavarji zvrgli. Pravdo, da bi utegnil kandidirati ali Torkar iz Podbrda ali pa cerkljanski župan Kosmač. Lapanja je bil v kuratoriju deželne hipotečne banke, kjer je služil na leto tisočake, kajti iz Kobarida je daleč v Gorico. Sedaj bo moral meriti zemljo, pa malo hitreje, kakor dosedaj! — Drugi odvrženi kandidat je šempaski župnik-župan Blaž Grča. Na njegovo mesto je prišel .liberalec" Zega iz Kanala. Tički v kletkah pojejo fiempaskemu Blažu zahvalno pesem, ker so iz nevarnosti, da bi se ponovil v deželnem zboru Blažev predlog, da naj se jih obdati.
Da jI Uliti Mrtvil v »Soči« o shodu pri Rebku, se drzne trditi včerajšnji Frankotov „Glas". Glede na to povemo, da je naše poročilo natančno in ne zavito. Mi nismo imeli ničesar prikrivati, pač pa je prikrito marsikaj v Frankotovem »Glasu" ter zavito take, kakor da bi bilo gospode sram!! Dr. Franko je imenoval napredno stranjo ™ klik o; v poročilu v „Glat»ua pa je zatajil to lepo be-ledo. Prihodnjič bo imel morda Še drzno čelo reči, da ni izustil besede klika! Naj le po-ikusi. Za poročilo v rSoČia t wema rad vso odgovornost gospod Gabršček, ki je bil navzoč na shodu.
MtrM»l)t iz Vrtojbe pravi, da se mu je otivtlo v BSoč!\ daje plačan agitator. To je bilo lan i mkrat. — Ker pa že sega nazaj, naj se spomni še tistega človeka,, kije svojega očeta zvezal ter ga v al j al po tleh, da se je zgražala cela Vrtojba! Pravi tudi, da zapravlja denar. To je res! Žena jofee doma, da jej zapravi vse, odkar leta za to neumno politiko. To je pr&vi odreSeoik kmetov! Le za njim! Slava njemu, Frankotu in vsem drugim, M so v njegovi družbi!
Lliajlll ,,OšflliM iniSifl" v Ljubljani, v katerem kuje slavni dr. Lampo »popravke", aainanja v »Slovencu", da je razposlalo 1306 obvestil svojim članom o napadih po naprednih listih. Med t#mi listi je tudi „Soča", in sicer je bilo slučajev 151. Popravkov pa je bilo priobčenih v „Soči* le 8. Poslali so jih nam le nekaj več, pa smo jih vrgli v koš. Eden teh „popravkov" je bil tako zamazan in Špehast, da smo morali sklepati, da je imel Larape v »Obrambnem društvu* mal praznik pri špehu in vinu. — Zanimivo pa je to, da na 151 »napadov" je bilo »popravljenih" le 8. Kdor ve, kako politikujoči nunci radi ^popravljajo", mora dobiti prepričanje, kako bruka resnica je bila pisana v vseh ostalih ilučajih, taka, da se sploh niso upali i popravki na dan, ker bi jim sledil komentar, ki bi grmel Črnim politikom po ušesih. Seveda tudi onih 8 »popravkov" ni nič popravilo, ampak le še poslabšalo prvotni utis dopisa ali notice. — „Obrambno društvo" je bilo ustanovljeno z velikim pompom, ali propada, ker pač zmaguje resnica, katero so hoteli njeni sovražniki pokriti z lažnjivimi popravki!
U »Kitajski iisi}tt8. - V številki za šte-
,   vilko „ Cvetja z vrtov sv. Frančiška" je citati
darove za kitajski misijon. Po 10, 15,
20 K darujejo razne brumne   dušo tudi iz
¦   naše dežele. V krnetski hiši  pa je stok in
|   jok, da ni denarja -— za neumne misijone pa
.   mečejo  krone proč!   Kaj   naš brigajo  nza-
l   morčki" in misijonarji! Denar naj se porabi
doma, da ne bo še več pomanjkanja. Če pa
.   kdo kaj daruje, naj da za domaČe reveže in
j   berače, katerih je polno. Domače uboge ljudi
Bajt  iz   AjdovSčine1"je'kBcal  ®                                                 po~#*iških lekarnah. Od
koga pa živijo lekarnarji, če ne od Slovencev v 90% ?! Kaj celo v lekarnah v Gorici naj se uganja laška politika ter prezira slovenski jezik? Lekarna pač ne sme biti kraj za laško neumno gonjo proti slovenščini. Zahtevamo ponovno, da se napravijo poleg laških tudi slovenski napisi po vseh lekarnah. Delali bomo na to toliko časa, da jih dosežemo. Tudi občinstvo je dolžno to energično zahtevati po lekarnah.
Kaznilnico v Gradišču ob Soči so pregledovali v ta namen, če bi se dala porabiti za vojašnico. AH komisija je izrekla, da bi to zahtevalo takih poprav in troškov, da se ne splača tako prenarejanje.
NllŠČIna ima v Gorici posebne privilegije. Dočim zapostavljajo in prezirajo slovenščino, vtikajo Lahi nemščino, kamor morejo. Na razne plese na Goriščeku vabijo tudi v nemškem jeziku. Pa v kaki nemščini I Te dni smo čitali na nekem lepaku: „Der maskirte Dame hat Bali frei".
TakSO za PSI in naznanilo treba podati po razglasu goriškega magistrata do 15. febru-varija t. 1., in sicer na trgu A. Rotta št. 3.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna službe v času od 2. do 9. t. m.
Dobra domafa zdravilo. Med domaČimi zdravili, katere se uporablja pri preblajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Gapsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expellertt), katero izdeluje Dr. Itichterjeva lekarna v Pragi. Cena je ,uizka: 80 vs K 140 in 2— za steklenico; steklenica je v elogantnl škatlici ter označena s sidrom.
Moil-ov Seidlitz-prašek
je ea na želodcu trpečo neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dru ghni dra
stičnimi čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K 2*—
Ponarejanje se sodnljsko zasleduje.
loll-ovo Franc. 2ga^ in sol
za ribanje života. — Bolečine olajiajoce in okrepCnjočc sta-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orlfir. Btekleniea K IGO Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tnchlauben 9,
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Politični pregled.
Istrski dežlldl Zbor bo sklican mogoče še te mesec. Ob tej priliki bi zborovala zopet komisija za rešitev volilne reforme. Dosedanja poročila o uspehih konference na Dunaju so prenagljena.
Eiketa zi saniranje deželnih financ se bo vršila začetkom marca t. 1. v finančnem mini-sterstvu. Enkete se udeleže zastopniki vseh dežel.
Dii sivi minlstersftl t Avstriji. — Ustanovi se baje ministeretvo za promet: pošta, brzo-jav, javne zgradbe in ministerstvo za socialne reforme.
je z onim Človekom vstopil v prodajalno g. | Plesa, ter si dal prinesti kozarček žganja in I je rekel tudi Furlanu, naj ga spije kozarček, češ, da plača on. Furlan pa ni hotel piti. No, malo za tem sta se odpeljala dalje. V Devinu pravijo, da je oni mlad človek moral imeti kakih 20 let. Na sebi da je imel dolgo črno suknjo, a na glavi črn mehak klobuk, 3 stisnjen na sredi po dolgem; imel da je belo srajco z ovratnikom naVzdol in rdečo ovratnico z belimi pikicami, a na prsih je imel Šopek cvetlic. Postave je bil srednje in srednje životen. Govoril je pa slovenski.
Odhajajo iz Devina, sta šla Furlan in oni človek z vozom proti Tržiču, ker se nahaja mlin mej Tržičem in Devinom, in sicer blizu Jamelj. Ko sta prišla do južne železni-ce mQA Devinpm in Tržičem, je zločinec vstrelil dvakrat na Furlana. Streljal je nanj od zadej: s prvim strelom ga sploh ni zadel, a z drugim ga je zadel v kost na hrbtu pod ramo. Furlanova konja sta se vsled strelov splazila in začela dkjati j obenem je bilo pa čug ropot nekega drugega voza, ki je šel nekoliko sto metrov pred Furlaaovim vozom. Zločinec bi bil najbrže že streljal na Furlana in bi ga bil gotovo tudi končal, a zbal se je najbrže drdranja onega voza in popustil je svojo žrtev ter pobegnil. Pripoveduje se sedaj, da so se orožniki, ki so bili takoj obveščeni o dogodku, nemudoma podali lovit zločinca in da so ga imeli že skoraj v rokah, a da se mu je vendar posrečilo, da jim je všel.
O zločincu trdijo, da je čevljar Avgust Semulič, doma iz Brestovice na Krasn in tam rojen leta 1888. V Brestovici ima mater. V torek večer, po izvršenem poskusu umora na Petru Furlanu, je Avgust Semulič prišel ob 10.- tirt domov v Brestovico k svoji materi. Tam je prenočd. V sredo v jutro je pa rano vstal in ob 4. uri zjutraj je že odšel iz Brestovice. Odhajajo je pa pozdravil svojo mater rekši: »Zbogom, mati! Najbrže me vidite danes zadnjič, in tudi Brestovica me morda ne bo videla nikdar več lu In na to je odšel.
Iz raznih drugih dejstev bi se pa dalo sklepati, da je Semuč tudi morilec kočijažev Praznika, Mohoroviča in Lovrenca Vidava. Najprej način zločina: zločinec si izbere žrtev, ne da bi vedel, ima li človek, ki ga hoče on vmoriti, kaj denarja pri sebi; zločinec vmori svojo žrtev, streljajo manje z revolverjem — in zločinec strelja na svojo Žrtev od zadej. Poleg tega vstreli zločinec na vsako svojih žrtev dvakrat. Dalje odgovarja opis zunanjosti Avgusta Semuliča zunanjosti morilca pokojnega Mohoroviča in zunanjosti pokojnega Lovrenca Vidava, kakor so to zunanjost opisale osebe, ki so morilca videle v kočiji pok. Mohoroviča oziroma v kočiji pok. Lovrenca Vidava.
Semulič je čevljar. Delal je v veži hiše št. 27 v ulici della Ferriera, a stanoval je v I. nadstropju iste hiše v Trstu.
Mnenje, da bi bil Semulič morilec kočijažev v Trstu, je najbrže napačno. Semulič je videl denar Furlanijev v prodajalni v Devinu, ko je ta plačeval. To ga je najbrže zmotile, da je streljal na Furianija. V Divači so aretirali nekega človeka, o katerem se sodi, da bi bil Semulič.
Hrvatski tamburaškl klub »Domoljub« v Krko
priredi 8. febr. t. 1. veliki ples v prostorih »Hrvatskega Doma* v Vrbniku v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Bazne vesti.
O napadu na vezalka pri Devinu. — Na kratko smo že sporočili o napadu na mlinar-skega hlapca Petra Furianija pri Devinu. Naj navedemo še podrobnosti. K Furlaniju je pri-sedel na voz oni mladi človek, kateri je potem streljal nanj.
V torek je peljal Fnrlan moko v Sv. Križ. Preko Devina se je s praznim vozom vračal okolu 7. ure in Četrt zvečer. Z njim na vozu je bil oni človek, ki ga je potem skušal vmoriti. Furlan je bil vstavil pred gostilno g. Plesa, pustil je konja z vozom na cesti, a on
Labodi so se pojavili to zimo-na Hrvatskem : redki gostje.
Menellk je podaril papežu dva lepa veličastna leva, za katera so hitro napravili prostore v Vatikanu.
Na občnem zboru društva »Zvezde" na Dunaju,
ki se je .vršil dne 19. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik G. Matko Kosi, urednik c. kr. korespondenčnega urada; I. podpredsednik Franjo Šusteršič, poštni eksp.; II. podpredsednik g. Nikolaj Dominiko, sod-nijski pristav pri najv. sodišču; tajnik gosp. Herman Furlan, uradnik Osrednje banke čeških hranilnic; blagajnik Jakob Volk, uradnik; blagajnika namestnik g. Avgust Šuligoj, dvorni sluga; odborniki gg. Vončina, pošt. eksp., Franjo Merlak, c. kr. uradni sluga, Ivan Pe-terman, poŠt. eksp.; namestniki gg. Jakob Ščuka, posestnik, Peter Kusterle, c. kr. dvorni uslužbenec; pregledniki gg. Ivan Luzar, viŠ. rev. juž. žel., Alojzij Močnik, c. kr. uslužbenec in trgovec, Jakob Seme, c. kr. uradni sluga.
Proda se
dobro ohranjena salonska suknja
z telovnikom, naslov povč Br-ravnisnro.
Vaidtvona znamka: „Sidro"    IuTj
I liniment, Gapsici comp.p&
"               Nadomestek m               ¦¦¦¦
Anker-Pain-Expeller
je povsod priposnano kot najboljše sredstvo proti profctajonju Itd. Za ceno
80 vin., K 140 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v šk&tljaU z našo varstveno znamko „st-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA *T"|     k ..aUtemleva" v Pragi
*Y\1 3<l>s*bGthg&88e Štev. 5 nova*
M/J|           Oltarno ratpolUJattja.
Iščese stanovanje
obstoječe iz Z ali 3 sob in kuhinje za družino brez otrok.
Ponudbe na upraunfštuo „Soče" pod šifro ,,Stanovanje44.
PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški Moyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOYO-BREMEN)
Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York,  Baitimore,
Ualvoston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstralije itd.
Parobrodl Nemškega severnega Lloyda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11 velikih naimodernejih parnikov v dolu. 201 manj šili parobrodov.
17S velikanskih brzih parnikoVj z dvema vijakoma za. transoceanske vožnje, od katerih 30 a 15.0C0 ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbtnje.
Vsega skopaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom,
ki preplovojo ocean v 4 dneh. m*- 470 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih. ^~= Cene zmerne. Dobi?a nrana na parniku. ^^=
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina 1.
Telefon št. 206».
F. STUMPE
Spretna trgovska moč.
25-28 let star, neoženjen gospod
se sprejme v večji tovarni.
Zahteva se popolno znanje  nemščine  in slovenščine
v govoru in pisavi. Laščine zmožni  imajo  prednost.
Pozneje se poveri zastopstvo kot potovalec.
Ponudbe s podrobnimi podatki, na) se pošiljajo <*# šifro:
„W. M. 958" na Rudolf mosse-ja, Dunaj I.
Trgovina z vinom in žganjem:
na'debelo
pri Sv. Luciji ob Soči.
Za   pristnost  vina  se jamči.  Razpošilja  so od 56 litrov naprej.
ČEME ZMERNE.
Za obila naročila se toplo priporoča
Franc FOII, lastnik.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor feoč» dobro in hitro potovati • francoskimi parobrodl fttf Haro t AjMriko, aaj piša pred odhodom od doma i* pojaanlla mi nato
11      najstarejšo firmo                                —-
Zwilchenbart, Basel (Švica) Catrilku^hiz l
Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira.
Lovski pes,
(Forstehhund)   ki čuje na ime „Nogi"5 belo-rumen
se je zgubil.
Kdor ga privede lastniku : dr. W. Weinleehner, Via Tre Re št. 5 - dobi 20 kron nagrade.
Žene!
Ako trpite na širjenja krvi in na podobnih bolezni, tedaj pišite na ?. Ziervas- a Ralk 244 pri Kolina oh Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
„ Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Va§e sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piSe: „PriporoCala bom vsakomu Vaše izvratao sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*.
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborao postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po H-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti poSiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenjo perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Postavno zavarovano!
Vsako   posnemanja  se  kaznuje,
Celino pristen je samo
Ti;ierry jey balzam
z  zeleno  nuno.   l4i m«.iih ali  <J
Uvojnatih steklenic aH  1   velika
specijalna steklenici  s   patento-
vanim zamaškotn K. 5*-—.
Thierry-jevo Centifolijno mazilo
proti  vsom,  ;*e  (ako  zastarelim ranam,   vnetjem,   itd.   2  lončka K 3-80  pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sft naj bo ji povsod znani in starodavni.
Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro   v  vseh  lekarnah. Brošur«  s  tisočerimo roiginahiiini zahvalnimi pismi zastonj in poštnine presti.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ullea št. 2.
uelika zaioga = = oljkinega olja
prve vrste
najboljših Iv: d k iz Istre, Dalmacije Mslfetle, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Sron 112, 120, f 36, tU, i"60, VW, 2'-, za teči po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.     ------
Pošilja poštnine presto na dom. Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ----------------mila in sveč. —-——------
Cene zmerne*
Pijanosti ni ueč
Uzorec tega Čudežnega, izdelka „00ZA': se pošlje brezplačno.
Mor« w dati v kavi, v mleku, v pivu. v vinu a'i v jedilih ne da bi pivec n> zapazil.
I'r:i>k fJC0ZA" učinkuje čudovito, takn. <la se pive« pri^tudi alkohol in v.-." alkoholne in moen"* pijače. Ta |Miv'i-k deluje tako mirno in gotovo, <):i mu #:i mih-ju dati fr-im, sestra ali hei dotičnika, ne da bi on zap.izil. kaj
ji! lV;Slin;i)i; juw>/huuiiu ll>r{JOV«/ iMUiav
Ijenj".
Pnifek „COZA" je prinesel mir v tisofien.) družine, jo rešil ogromno oseb sramoto in ponižanja, da, iz takih oseb ji; celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožno ljudi. Ta prašek je že man.ikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter jo podaljšal za limono let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduj« ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo kujip s 1500 zahvalami in en vzoree. Dopisuj« ho v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
LuZlI    ISLICUCl   loadonJssungSSS
Na pisma je djati znamko i!,\  na dopisnice za 10 sto
Cenj. dame.; in^ gospodje;'.-- pozor!
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir          '     ^.^   *yz-~ _.               Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan     ¦¦<>^l^mr>i^^^-        0ast yers^ga zaloga).
Osreije jotto: Trst Anflrona tt Torre št 1.
Intarurban. telef.: Gorica It. 74, Trst št. 163L — TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code t. Edlt
Zalege: Solkan;   Trst,  Via  Rettori   l,   Via  Lazzaretto   Vecchio   32; Reka, Yia delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Ns <r»vcj obali. ; Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in t   !(nskih gonilnih si! — Lastne električne centrale. — Letaa produkcija K 600.<j00.
izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena Cd!a. Si                Tehnični iu fotografični zavodi v Solkanu.
^   Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60". hMu glavnine K 90.803. — Barancijska reserva l 180.800. — Heserva za izgube l 21000. Zadružni urad v Solkanu sprejela hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Imate že šivalni stroj 'i Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktona« in naj boljšeg.-i izdelka.                               u  <--.$  ¦     j
Po dolgoletnih skušnjah sva so prepričala, da ostane »C *iginal- 1« najboljši.
Briginai-tteria stroji ^tS
uporabi brezšumno.
OrioiRal-Vielona stroji %$$%
za domačo rabo in obrtne namene
Orieinai-Vietorla stroji ^vaS
SVETOVNO  ZNAN
FERNET-BRANCA
: sonajpn-
* pravnejši za umetno vezenje (rokamiranjc). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
BripinaMJictcria stroji jg,nSSs:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »OriijSnal-Victoria* rv:».r in drugih Šivalnih strojev, dvokolcs 'K:'"a«, otaija, nranic\Je in vseh lovskih ti>;jrav pri trrdki
KERŠEVANI & ČUK - GORIC
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica i« popravljalnima ItlVA (^ASTELLO St. 4.
BRATOV  BRANCA  V   MILJINU
ledini lastniki načina za izdelovanje,
|a najbolj učinkujoča želodčna grenčica »votaj
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn