Leto VI., št. 43 (»Jutro« xm, št. 248 a) Ljubljana, ponedeljek 24« oktobra 1932 Cena Z Din UprarniAtvo: Ljubljana, Knafljev« aha 6. - Telefoa it 8122. 8128. «124 8126. 8126. fanrami oddelek: Ljubljana, 8e!eo> burgovB ui - Tel 8492 la 2402 PlAnižnica Maribor: Aleksandrov« cesta M. 13 - Telefon it 24» Podružnica Celje: Kocenova ulica »ti — Telefon ii 190. Pbdi^niu' Jesenice: pri kolodvora K SA Podružnica 8u« in narodmosocialističnih napadalnih in obrambnih oddelkih, pobija med seboj v veselje zavidnih sovražnikov v inozemstvu ter rdeče fronte doma. Nai bi vaše pismo pripomoglo, da bi si vsi možie, ki postavljajo domovino nad stanovske in- terese, ponudili kakor v letih 1914 do 1918 v skupni fronti zvestega tovarištva roke ter ustvarili strnjeno fronto proti vsemu, kar je nenemškega.« V zvezi s tem opozarja »Friderious« na dogodke pri predsedniških volitvah, ki javnosti še niso dovolj znani. Ostau je 30. marca t. 1. potoval z letalom v Monakovo. da bi pridobil Hitlerja za kandidaturo bivšega prestolonaslednika. Naj Adolf Hitler ne pozabi, piše omenjeni list, da se je takoj izjavil pripravljenega dvigniti prestolonaslednika na ščit kakor hitro mu je bila izražena želja, nai bi podipiral proglasitev nemškega prestolonaslednika kot kandidata za državnega predsednika. Če iz te kandidature. poizkušene v zadnjem trenutlku, ni bilo ničesar, ker je rok za volilne predloge potekel že prihodnjega dj predsedniku glavnega odbora JRKD g. Nikoli Uzunoviču. Po govoru g. dr. špinčiča, ki Je orisal položaj naših rojakov v Italiji ter naglasil, da so nedavni! dogodki v iudki prava bragi-komedija. ker se hoče na ta način Mussolinija predstaviti za Mazinija ln neukemu ljudstvu vtepajo v glavo, da bodo oni fašisti, ki preganjajo Slovence in Hrvaite v Julijski Krajini in Istri, osvobodili Hrvate na Hrvatskem, Je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje. CaiIIaux o usodi Evrope Dunaj, 23. okt. s. Bivši francoski ministrski predsednik in finančni minister Caillaux je prispel na Dunaj, kjer bo imel jutri predavanje o svetovni krizi. Novinarjem je izjavil, da je kriza po vsem svetu v vseh državah mnogo težja kakor splošno menijo. Ta kriza ogroža civilizacijo ter pomeni morda njen konec. Meni je v veliko zadovoljstvo, je dejal, da sem napovedal ta razvoj. V začetku stoletja sem preprečil vojno, leta 1917 sem zahteval mir sporazuma, kar sem moral drago plačati. v^eta 1924 sem povedal Francozom, da je prišla ura velikega kesanja Mnogo žalostnih napovedi v moji knjigi »Mes Pri-sons vem, da ob stojita samo dve alternativi: AH pride Evropa do političnega pomlrje-nja ln gospodarskega sporazuma, ali pa bo izginila. Višek krize prekoračen? Birmingham, 23. okt. AA. Na obedu, ki mu ga je priredil občinski svet Bir-mlnghama, je imel zakladni kancelar Chamberlain govor, ki ga. je prevevala optimistična nota. Minister je najprej naglasil, da mora vlada čimbolj reducirati Izdatke, nato pa je izjavil, da se po obstoječih znakih vračamo počasi v normalne razmere. V podkrepitev te trditve je navedel, da je naraščanje brezposelnosti ponehalo ln da dobiva anglešKa industrija iz vseh krajev sveta čimdalje več novih naročil. Japonci iščejo zaveznikov London, 23. okt. AA. Diplomatski urednik lista »Daily Telegrapha« piše, da kaže japonska diplomacija pred razpravo o Lyttonovem poročilu v DN zelo veliko delavnost. Tokio se je baje sporazumel z Moskvo o prizanju mandžurske države in nj izključeno, da bo v bližnji bodočnosti sklenjen pakt o nenapadanju med temi tremi vladami. Urednik Daily Telegra>no formi n.ie cen, izlasti še, ker je treba računati s tem, da bodo v najkrajšem času izčrpana ita- lijanska dinarska dobroimetja, s katerimi se je doslej precej oviral trgovinski promet med Jugoslavijo in Italijo. Na ood^pi dogovora se bodo na eni strani vodili računi pri r Istituto Na-zionale r-er Cambi eon Esfr- ■ .^čila, ki jih bodo vršili italijanski uvozniki za blago, uvoženo iz Jugoslavije na drugi strani pa nri NarcJni banki kraljevine Jngos!avi;e za plačila jugoslovenskih uvoznikov za poravnavo blaga, ki so ga kupili v Italiji. ussolfn! o razorožitvi Italija ne bo izstopila iz Društva narodov — Mussolini napoveduje razorožitveni kon§e?enci neuspeh — Italija za ožje sodelovanje velesil, ako p priznajo njene „svete pravice" Turin, 23. okt. n. Tukaj se je danes vršila svečana proslava desetletnice fašističnega reži,n:a. Na proslavo je prispel tudi Mussolini, kri je bil sprejet z največjimi slovesnostmi. V Turinu se ie pri tej priliki zbralo okrog 150.000 ljudi. Ker pa je Turin znan kot industrijsko središče, kamor fašizem kliub vsemu prizadevanju doslej še ni mogel prodreti, in ker gospodarijo še vedno socialni demokrati, so oblasti Izvedle najstrožje varnostne ukrepe, da b; preprečile morebitne incidente. Za osebno varnost Mussolinija je bilo pozvanih v Turin i« vse države okrog 2500 civilnih detektivov. Do Mussolinija so mogLi priti samo najzaupneiši fašisti, kljub temni pa ie prišlo do manjših incidentov ker je bilo čuti tud; nekaj vzklikov proti fašizmu. Vse nevarnejše politične nasprotnike so dali fašiste že par dni prej zapreti .in iih bodo obdržali v zaporu do konca tedna, dokler bodo trajale fašistične svfečanosti v Turinu. Na proslavi ie imel Mussolini tudi velik političen govor, v katerem se je dotaknil stališča Italije do Društva narodov in tudi nemških zahtev glede oboroževanja. Govoreč o nemški zahtevi po pravni enakopravnosti, je predsednik italijanske vlade izjavil, da je nemška zahteva upravičena, vendar pa Nemčija ne more zahtevati, da hi se začela vnovič oboroževati, dokler traja razorožitvena konferenca. Ce se ta konferenca izjalovi, Nemčija ne bo mogla več ostati v Društvu narodov. Turin, 23. okt AA. Dopoldne je imel tu predsednik italijanske vlade Mussolini pomemben govor, v katerem je očrtal fašistično zunanjo in notranjo politiko. Pri tem se je dotaknil tudi razorožitvene konference in dejal: Mi smo prišli pred to konferenco s praktičnimi in konkretnimi predlogi. Nekateri so nam očitali macchiavelistične metode, toda nič ni tako netočno kakor to. Italija zasleduje politiko miru, toda nekateri ljudje ne morejo Italiji odpustiti, da še živi. zlasti, ker zastopa načela, ki so jim nasprotna. Toda njihova načela je čas že davno prehitel. Nastala je prava vojna doktrin, izid te vojne pa je že davno znan, — zmaga je naša. Mussolini je nato izjavil, da se Turin, čeprav je tabo rekoč na meji, vojne ne boji, nakar se ie bavil z Društvom narodov in izjavil: Vprašanje, ki ga je sprožil vrhovni fašistični svet, ali bo Italija ostala v Društvu narodov, je zbudil pozornost vsega sveta. Izjavljam, da bo ostala, posebno še v tem trenutlku, ko je DN nevarno bolno; bolnikov, ki leže, pa ne smemo zapustiti. Vsi Na smrt obsojeni tatovi Ljeningrad, 23. oktobra. AA. Sovjetsko sodišče je obsodilo 6 nameščencev državnega skladišča čevljev na smrt. Preiskava je dognala, da so ukradli več tisoč parov. Tatvine segajo več let nazaj. Sodišče smatra strogo obsodbo kot edino sredstvo, da se ustavi sistematična kraja javne lastnine. Na smrt obsojeni so vložili prošnjo za pomilostitev. Potovanje Mironesca v inozemstvo Bukarešta, 23. okt. g. Namestnik ministrskega predsednika odpotuje jutri na oddih v inozemstvo. Mironescu bo nekaj časa ostal na Dunaju, odkoder bo odpotoval v Pariz. »Lupta«, ki ima zveze z vlado, demantlra vse govorice, da je potovanje Mironesca v zvezi s kako politično misijo v Inozemstvu. Mironescu je sporočil ministrskemu predsedniku, da se odreka vsem dohodkom, ki so v zvezi z njegovo novo funkcijo. Na Poljskem ne bo inflacije Varšava, 23. okt č. Finančni minister Za-vacki je najodločnejše demantiral vse vesti o inflaciji na Poljskem. Izjavil je, da vlada nikakor ne misli s pomočjo inflacije kriti proračunskega primanjkljaja, ki ga izkazuje proračun za prihodnje leto v višini 260 milijonov zlotov, marveč bo iskala krtie z raznimi prihranki. Afriki. narodi morajo v sedan/iem času ostati v DN. Društvo narodov je preveč univerzalno. Njegove ustanove izgubljajo ugled tem boli, čim boli narašča število njegovih članov. V Evropi imajo še ugled, kadar gre za Daljni vzhod ali za Južno Ameriko, pa ostane samo pri besedah. Nato je Mussolini izrazil prepričantje, da bi mog'o sodelovanje med štirimi velikimi zapadnimi državami prinesti Evropi mir in konec gospodarske krize. V ta namen pa je predvsem potrebno, da se priznajo »svete italijanske pravice«. Mussolini je tudi izrazil prepričanje, da je razorožitvena konferenca obsojena na neuspeh, ter prešel nato na zunanoo politiko, pri čemer je poudtarjal, da fašizem ne mara hegemonije nad Evropo, nai bo že taka ali taka, zlasti ne tedaj, če bi ovekovečila kako veliko krivico. Predsednik italijanske Vlade se je za tem dotaknil vprašanja vojnih dolgov in dejal: 2e pred letom dni sem izjavil, da bi bilo čas te dolgove izbrisati. Med tem 5e prišla lausannska konferenca. Vprašanje je le, ali bodo Zedinjene države njene sklepe priznale. Na koncu je Mussolini poveličeval uspehe fašističnega režima v notranji politiki in zaključil svoj govor z besedami: Novo geslo za prihodnje desetletje je: Korakajmo naprej, gradimo in če treba, so bojujmo. Francoski razorožitveni načrt Pariz, 23. oktobra, g. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Herriota se je danes prvič sestala študijska komisija za narodno obrambo, da razpravlja o franco-kem razorožitvenem in varnostnem načrtu, ki ga bo Herriot 3. novembra predložil ženevski razorožitveni konferenci. Podrobnosti načrta se držijo še v tajnosti, vendar pa se doznava, da bo Francija stavila predlog, naj se načelno prepovedo vsa napadalna orožja in naj se dovolijo samo obrambna orožja. Nemško spoznanje Berlin, 23. oktobra. AA. »Med Berlinom in Londondom je nit takorekoč pretrgana«, piše londonski dopisnik »Frankfurter Zei-tung« v članku, kjer kritikuje taktiko čakanja, ki si jo je izbralo nemško zunanje ministrstvo v razorožitvni zadevi. Dopisnik naglaša, kako veliko osebno prijateljstvo vlada med Herriotom in Macdonaldom, ter ugotavlja, da je angleško javno mnenje nasprotno zopetni nemški oborožitvi, član kar zaključuje: »Angleški državniki so si čim dalje bolj na jasnem, da je vsak napredek v mednarodni razorožitvi nemogoč, če se ne upošteva francosko stališče v vprašanju varnosti.« Predor med Evropo in Afriko Pariz, 23. okt. s. Veliko pozornost je zbudil včerajšnji uvodnik Lista »Ere Nou-velle«, ki priporoča 6imprejšnjo zgraditev predora med Gibraltarjem in severno Afriko. Iz članka Izhaja, da je francosko ministrstvo za javna dela že pred časom izdelalo načrt za ta predor. Francija bi morala v severni Afriki zgraditi železnice in ceste, ki bi zagotovile boljšo zvezo med Marokom, Alžirjem In južnim ozemljem. Vse te železnice in ceste bi imele svoje izhodišče pri predoru. Delo italijanske Ovre v Švici Lugano, 23 okt. g. Kakor poročajo tukajšnji listi, so v Tessinu odkrili italijansko organizacijo, ki je Imela nalogo nadzirati protifašistične italijanske kroee. Kantonalna policija je aretirala več oseb, med njimi nekega Sertorlja. ki je imel v Luganu urad in ki je baje inšpektor fašistične organizacije OVRA. Fan Nolli ne sme v Ameriko Newyork, 23 okt. č. Bivšemu predsedniku albanske vlade škofu Fan Noliju so ameriške oblasti' prepovedale vstop V Ameriko Ustavili so ga na Ellis Islandu, kjer mora čakati na odločitev amer!šk;h centralnih oblasti. Odvzeli so mu potni list. da ugotovijo pravilnost viza, ki mu je bil Izstavljen v Hamburgu. Dva velika shoda ministra Puclja Ob veliki udeležbi sta se vršila shoda JRKD v Skoffi Loki in Šenčurju Ljubljana, 23. oktobra. Danes sta se v dveh pomembnih krajih »aše Gorenjske vršila dva velika ljudska ikoda JRKD, ki sta oba izzvenela v mogočno, samozavestno manifestacijo našega naroda za realno, nacionalno, državno politiko. škofja Loka in Šenčur: slovensko mesto ob vratih v dve veliki, gospodarsko bogati in za vse naše življenje velevažni dolini ob Selški in Poljanski Sori in velika, lepa slovenska vas sredi plodnega, skrbno obdelanega poiia sta na dveh zborovanjih, l.i so se jih udeležile tisočglave množice kmetov in vseh državljanov od blizu in daleč, snontano in enodušno izrekle za pozitivno delo v politiki, kakor zastopajo to načelo njihovi legalno izvoljeni predstavniki. Posebej še shod v Šenčurju pomeni v našem javnem življenju velevažen datum. Danes je prelepa, ponosna gorenjska vas T. veliko, poštenega moža vredno gesto zbrisala s sebe madež, ki je padel nanjo ob onih dogodkih žalostnega spomina, šenčurci so danes pokazali, da so fantje od fare, in fcivši poslanec kranjskega sreza župnik Bar-le je ob sprejemu, kakor so mu ga šenčurci izkazali na današnjem zboroyan.ju, doživel iskreno zadoščenje, da so mu lahko pošteno zavidni zanj vsi njegovi nasprotniki. Shod v škof ji Loki se je vršil zjutraj ob devetih na Mestnem trgu. Vodil ga je pred-fjdnik mestne organizacije JRKD notar Šink, ki ie ob otvoritvi posebej pozdravil ministra za socialno politiko Puclja, po-E anca Lončarja in župnika B a r 1 e t a. -- Poslanec Lončar je v svojem poročilu n a glasil, da je škofjeloški okraj v tej krizi pri nas nabolj prizadet, zlasti kraji ob lta-rianski meji, ki jih je najbolj zadel zastoj v izvozu lesa. V okolici Železnikov je beda ra jvečja. V Železnikih bo treba nastaviti carinskega uradnika, kakor je že bil svoj t is _ od tega bi kmetje imeli za izvoz ve-];ko ugodnost. Na koncu govora, v katerem s^ je bavil še z vprašanjem trošarin in pa rovih zakonskih načrtov o banovinskih in občinskih samoupravah, je poslanec pozval zborovalce, naj pristopijo v mogočno enotno JRKD, katere zvezda vodnica je ideja močne, velike Jugoslavije. Z* njim je stopil ca tribuno -— burno pozdravljen — župnik Barle. Pričel je p prisnodobo o času, kakršen je oil za malo Srbijo ob začetku svetovne vojne, ko je bila vsa usoda stavljena samo na pogum vojaka, in v času, v kakršnem smo zdaj, ko prav tako ne smemo kloniti pod pezo krize. Drugod se države uničujejo, pri nas vladajo po 6. januarju sloga, bratstvo, edinost in ljubezen. Samo ljubezen do kralja in države lahko zmaga, samo ta ljubezen dela dobro med nami. — Občinstvo je govor župnika Barleta sprejelo z nezadrža-nim navdušenjem. Glavno _ -*ilo je podal minister Pu-ce 1 j, ki so ga poslušalci sprejeli s prisrčnim aplavzom. V obSirnem govera, polnem klenih, duhovitih domislic, je minister Pucelj predočil občinstvu temeljito razliko med nekdaj, ko so bile stranke samo za to, da je vsakdo lahko razbijal in zmerjal, in sedaj, ko je prišel čas nepcfcoleb-ljivega, stvarnega dela in kr. se vsa politična zborovanja zmerom vršijo na tako miren, resen način, da je človek lahko vesel. Namen javnega shoda je bolj, ljudi politično vzgajati, kakor pa z demagogijo pridobivati pristaše Odločno in jasno je minister razi žil temelje sedanje poli tke, ki jih tvorijo predvsem narodno in državno edinstvo. Tudi poslej se bodo stranke lahko svobodno ustanavljale, toda doba pokrajinskih, plemenskih, verslkih stran-čic je prešla za zmerom. V naši državi je verska svobrda vsakomur z zakoni zajamčena — čemu naj bi potom bile tu verske stranke? — Ko je govoril o delu vlade in parlamenta, je g. minister obširno obraz-lcžil zakon o dekoncentraeiji, ki se pripravlja in ki bo Slovencem prinesel več avtonomije, kaker so je sploh kdaj imele v svojih programih avtonamistične stranke. Zakon o razdolžitvi bo prinesel rešitev vsem ki so si s poštenim dele m rok in glave zbrali svoj kapitalček in ki jih je zdaj težka gospodarska kriza spravila v stisko. Temu zakonu se pripravlja zdaj še majhen dodatek za obrtnika in malega trgovca. Novi zakon o občinah bo občinam vrnil vse pravice, ki so jih kdaj imele, in jim bo zajamči/1 p Ino avtonomijo. Med drugim bo ta zakon tudi odpravil vse male občine, ki niso zmožne svojega gospodarskega življenja. Minister socialne politike sam pripravlia nov zakon o lavni morali. Tn v administracij? ima vlada polne roke dela. Z Italijo je vlada tik pred sklepom kliringa. ki bo Slovencem odprl mnogo novih možnosti za izvoz živrie in lesa. Vprašanje izvoza bo zlasti s Francijo treba še urediti. Z Avstrijo je vlada sklenila tako pogodbo. da khko izvozimo zdaj po 150 volov na teden. Ta izvoz pa se bo Angleška politika v razorožitvi Za uveljavljen]« Hoovrovega predloga - JaptmsM oSmr Nemške sanje o oborožitvi juondon, 23. okt. AA. V petek je govoril angleški zunanji minaster John S.mon v svojem volilnem okrožju o razoroži tve-nem vprašanju, izjavil je, da prejema neprestano pozive, naj Velika Britanija sprejme Hoovrov načrt kot obnovo za nadal-j-t e razgovore o razorožitvi. ŠVmon je Dagiasl, da je Ml kot angleški sunanjj minister prvi v ženevi, ki je top'o {►ohvalil ameriško pobudo, in da je zasluga delegatov Velike Britanije, ker je razor ožltven a konferenca sprejela resolucijo i> razorožitvi, ki se naslanja na načela lloovrovih predlogov. Kakor znano, je lioover predlagal znatno znižanje vodaških ei! s konvencijo, obvezno za vse države. Deistvo. da je Nemčija glasovala proti tej resolucij«, jasno kaže, kako težko je to •vprašanje in kaj si mnoiri narodi pod razorožitvijo predstavljajo. Simon je dodal, da Nemč"ja dobro ve, da Anglija ni proti načelu o vojaški enakopravnosti kot takemu in proti njeni enakopravnosti na raz-o rož i i ven i konferenci. Prav tako so ji tudi znana stalna prizadevanja angleške vlade, da bi med Nemčijo in njenimi sosedi zavladalo boljše razmerje in večje zaupanje. Razorožitev je v mnogem odvisna od ta-fcesra me^seiboinega zaupania Rim, 23 oktobra. AA. Po poročilu iz Londona Je angleška vlada uvidela, da nI mogoče sklicati konferenco štirih držav, ki naj bi proučila preliminarna vprašanja razorožitve in uredila zahtevo Nemčije ^o enakosti v vojaških pravicah. Angleška vlada je zato sklenila sestaviti nov načrt za razorožrtveno konferenco v ženevi brez sodelovanja Nemčije. Zdi ee, da je ansle- ška v'ada za kvalitativno razorožitev. Tokio, 23. oktobra, d. Iz uradnih krogov poročajo, da sta zunanje in mornariško ministrstvo .po skupnem posvetovnju skle nila odklonitev predloga predsednika Hoov-ra za zmanjšanje pomorskih s!) za tretjino. Odklonilno stališče japonske vlade bo spravilo razor ožit v eno konferenco v mučen položaj. Doslej je veljal Hoovrov načrt kot najbolj sposoben, da tvori podlago za sporazum, ker so pričakovali, da se bodo po rešitvi nemških zahtev delegati na razorožitvami konferenc', sporazumeli o Hoov-rovem predlogu z nekaterimi lzprememha-mi. Meseca julija so se načelno skoro vse udeležene države pristale na znižanje oborožitve na kopnem, na morju in v zraku za tretjino, kakor jo je predlagal tire*-sedn-ik Hoover. Stališče Japonske pomenja zato nepričakovano težko oviro za nadali- ttia postajanja. Berlin, 23. oktobra. AA. Glasilo nemških nacionalistov »Deutsche Tageszeitumg« pravi,, da so vojaška določila versa.illeske pogodbe spravila Nemčijo v položal onemoglosti nasproti močno oboroženim sosedom. Da se ta onemoglost odpravi, b! zadoščalo, če bi se nemška vojska, ki šteje 100.000 mož, povečala za 20.000 oficirjev in podoficirjev in uvedel obvezen vojaški rok 6 mesecev Tako bj mogli, zaključuje list, izobraziti vsako leto 160 000 mož ln č«»z deset, let bi razpolagali z 1,600.000 vojakov, ki bi se znali boriti. To pisanje je značilno za želje mnogih nemških krogov. Če K se ta načrt Izpolnil. b.i Nemčija dobila čez noč pravo armado. M bi se rekrutirala z novačenjem. Problem vojnih dolgov zopet v ospredju Odmev Herriotovih izjav v Ameriki — Francija postopa v vprašanju dolgov sporazu mno z Anglijo Washlngton, 23. oktobra. Izjava, ki jo je podal francoski mirni s trski predsednik Herriot na seji zunanjega odbora poslanske zbornice glede francoskih dolgov v Ameriki, je izzvala v tukajšnjih političnih 4n finančnih krogih naravnost, senzacijo. Sklepajo, da namerava Herriot strogo ločiti politične dolgove od trgovskih. Na tej ©snovi hoče rešiti ves problem dolgov. V službenih krogih naglašajo, da Zedinjene države ne bodo dovolile, da bi se delala taka razlika med dolgovi, marveč bodo vztraAale pri svojem staiišču, da tvorijo francoski dolgovi organsko celoto. London, 23. otot AA. »Mornigpost« do-znava iz Washir.gtona, da prevladuje v Zeiinjenih državah mnenje, po katerem bodo države-dolžndce plačale obroke vojnih dolgov, ki zapadejo 15. decembra t. U šde po tem roku. Republikanska stranka je sicer proti termi, da se dolgovi črtajo, pripravljena b! pa bila znižati jih, če bi drža-ve-dolžmce dale za to kakšno kompenzacijo, kakor n. pr. v obJiki otvoritve meja ameriškemu blagu. Demokrati se ne izražajo ne za črtanie in tudi ne za znižanje dolgov, ker pravijo, da bodo države-dolž-nice. če znižajo Zedimjene države carine in se sklenejo medsebojni trgovinsko dogovori, itak imele manj dolga, ker bi se njihova trgovina bolj razvila. Pariz. 23. okt AA. Generalni poročevalec za francoski proračun v parlamentu La-moure-u* je podal zastopniku Havasa zanimivo izjavo o zapadlosti prihodnjega obroka francoskih dolgov Ameriki. Pri moral urediti tako, da bo lahko izvažal vsakdo, ne pa en sem. škofjeloški okraj trpi znatno škodo od tega. da nima svojega izvoznika, kar bo trem netftegcma pos praviti. Težki 5asi so, ampak če bi se vsemu javnemu delovanju odtegnil tudi kmet, kakor 60 nekateri domačini skrili in odtegnili svoje kapitale, potem bi prišlo nad vse nas gorje. Pravilno je rekel predsednik francoske vlade Clemenceau ob koncu vojne, da niso antanti prinesli zmage ne generali ne topovi, tamveč stalno in smotrno delo politikov In tako je tudi za kmeta politika zelo važna stvar. Politika je sredstvo, je orodie za do*e?o uspeha v življenju in v državi. Bedak je. kdor to orožje zametuje. Svobodo imamo, toda ta svoboda je pretežko orboriena. da bi jo lahko kdorkoli zlorabljal. Samo kdor je pošten in iskren, bo lahko v tej svobodi izhajal. Govor ministra Puclja so zborovalci z vsem zanikanjem poslušali in so ga na koncu nagradili z viharnim odobravanjem. Nato ie predsednik notar Sink zborovanje zaključil. I?, škofje Loke se je m'ni s ter PuceM s svoMm spremstvom odipeljal najprej v Kranj, kijer si je ogledal v soboto otvorje-no kmetijsko razstavo. O razstavi se ie g. minister prav laskavo izjavil in je ugotovil. da ta razstava jasno prikazuje, katere kmetijislke nanese na i bi se rosebej gojile v kra^lkem sr°zu. Iz Kranja se je g. minister odnehal v Scnčnir. ki?er se ie nb treh nopoldme na te^varVšču So-Voig vršilo veliko manifest aovi^ko zborovanje, ki m ip vndH predsednik lfi«'ewe oreaniizaci'? H?KD in na kafe-pm cr, eonis>ter P"ce'i. p,rrfes"r T»«V«vl«« in tainik krajevne organi c;''e JR^T) Jagodic. To zborovatve ie b^o še posebej 7 ozirom na nedavne šenčnrske dogodike prav velikega pomena in je dokazalo. ie tudi tista slovenska vas. ki jo navbo'* brezobziimo drž"o v rokih rjrd'e destruk-tivme iti defe ti stične- politike, zdravo dozorela za Doštero. trezno poUfčmo akcijo O 5enčuwVem ziborovan'jiu bo poročalo še toA-ovo ».Trrtro«. ^I-.- . tem je treba pripomniti, da je dal to izjavo kov zasebnik in n>e uradno ter zato v ^ničemer ne obvezuje parlamentarne finančne komisije in tudi ne francoskih uradnih krogov. V trenutku, ko Nemčija preneha plačevati Franciji, je rekel Lamoureux, mora tudi Francija prenehati plačevati svoje dolgove. Vedtno sem smatral, da je reparacij-ski problem zvezan z vprašanj-em mediza-vezniSkih dolgov. N-e vidim, kako bi mogla \iada spričo proračunskega primanjkljaja in sedanje gospodarske krize stopiti pred parlament z zahtevo po novih žrtvah v tre-nutiku, ko se jva-nja obiastev, da bi se zadeva razčistila, so bila doslej zaman. Najhuje je po afer. prizadeta ločena žena Leopolda Habsburškega, Dagmar Nikolič - Habsburgova, stanujoča na Dunaju v palači svoje matere. Ko je namreč ga. Dagmar bila kratko časa v Zagrebu, so ji ugrabili njeno 10-letno hčerkico Marijo Adelo. čeprav se ve, kje je otrok, se vendar oblastvom do slej še mi posrečilo, da bi dosegla vrnitev den.lice. Ozadje afere je naslednje: Leopold Habsburg, sin Leopolda Salva-torja, je živel v nesrečnem zakonu s svojo ženo Dagmar, hčerko jugoslovenskega veleposestnika barona Vladimira Nikolifa, in se je dal pred leti ločiti od žene Po kratkem bivanju na Dunaju se je Leopold Habsburg potem izselil v Ameriko Hčer. ka Marija Adela je po odločitvi sodišča ostala v varstvu matere. Baronica Dagmar Nikolič Habeburgov-a se j« v tistem času sprla s svojim očetom baronom Vladimirom Nikoličem, živečem v Zagrebu, Ki ni bil zadovoljen z žiivljenskim načinom svoje hčerke in ji-je celo grozil z razdedi-njenjem. Istočasno je zahteval od hčerke da mu izroči v vzgojo svojo hčerkico Marijo Adelo. Baron Vladimir Nikolič je iz razil domnevo, da trpi hčerka Dagmar za duševno anomalijo in da zato ne mo>-e vzgajati svojega otroka Ker baron Vladimir Nikolič zelo ljubi svojo vnukinjo in ji namerava zapustiti vse svoje ogromno premoženje, se je poslužil prilike in vzei svoji hčerki otroka. Tako vsaj trdi ga. Dagmar v prijavah in tožbah, ki jih je vložila pri dunajskih sodiščih. Proces proti Kreugerjevemu bratu Stockholm, 22. oktobra. AA. Prva razprava proti Kreugerjevemu bratu Torstenu bo 28. oktobra. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da je tudi Torsten Kreuger potvarjal bilance in izkazoval v svojih podjetjih fiktivne dobičke. Nove zaloge zlata Kapstadt, 23. oktobra. M. Po dveletnem raziskovanju so odkrili v bližini Rantfon-tena nova velika ležišča zlata, ki bodo dala po cenitvi strokovnjakov okrog 220 milijonov ton zlate rude. Eksploatacija se bo pričela na veliko in si obetajo od tega zo-petno oživljenje gospodarstva v Južni Poroka miss Evrope Pariz, 23. okt AA Gdč. Diplarakos, m>;:ts Evropa za leto 1931. se je poročila s stotnikom Panlom Louisom Weillerjem, komanderdom legije časti. Zeninovi priči sta bitla generalni tajnik zunanjega mini-■strsiva Phdlippe Berthelot in romanopisec Paul Morand, nevestini pa predsednik sveta DN Politis in slavni francoski pesnik Paul Valory, član francoske akademije. PEKO PEKO čevelj je produKt razumnih glav, modernih strojev in marljivih rok. čevelj se odlikuje vsled svoje elegantnosti, okus-nosti, trpežnosti in cenenosti. JHcdernc $int&fce ptalce v veliki izbiri in po najnižjih cen ali dobite pri £ i i te damska in meška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 7 Francoska sodba o Jugoslaviji Jugoslavija je dokazala svojo življenjsko sposobnost — Obsodba inozemske kampanje proti naši državi Pariz, 23. okt. AA. V nedeljski številki »Europe Nouvelk« je- priobčil Albert Mous- set članek o političnem položaju v Jugoslaviji i-n o incidentih v Liki. Članek op;suje gospodarske razmere v Jugoslaviji,, ki so posebno hude zaradi izostanka nemških reparacij in seveda tudi zaradi splošne gospodarske depresije in nennožnosti izvoza ce realki, ker so se druge države zavarovale z zaščitnimi carinami in drugimi ukrepi. Toda vlada se herojsko trud«, da premaga težkoče. Znižaja je proračun v primeru z lanskim za 20 '<>. Šama tiskalna bremena znašajo 7,5 milijarde. Pisec dokazuje nato s številkami, da so plače jugosiovenskih uradnikov izražene v frankih minimalne, in se zato niti vi a di niti državi spit h ne rp;>re očitati razsipnost. Seveda so budi v Jugoslaviji kakor povsod drugod lijudije, ki radd govore hi kritiiku-jejo. češ, da je gospodarski položaj silno težaven. Nato omenja pisec incidente v Likri, ki so jih nekateri napihnili v pravcato revolucijo. Mousset točno opisuje, kaj se je zgodilo, ugotavlja vpade v Jugoslavijo in pribija, da ie Jugoslavija postala cilj za-rotriiške- propagande velikega sloga, katere prebivalci žive v soseščini Jugoslavije. Ti ljudje tihotapijo v Jugoslavijo peklenske stroje, nato pa slikajo tako vprizorjene imcderrte kot znak vreraja v Jugoslaviji. Na koncu čiankar naglaša, da je d-aia Jv-goslavija dovolti dokazov svoje življenjske sposobnosti Kdor misli, da bi Jugoslavija zaradi takih incidentov razpadla, dokazuje, da ne pozna položaja v Jugoslavilr. ali pa, da predstavlja svoje žeHlje kot resnico. Kongres bolgarske kmetske stranke Otvoritev kongresa bolgarske kmetske stranke je v splošnem potekla mirno Sofija, 23. okt AA. Danes ob pol 11. je { ke. Vsi prisotni so se odkrifi in umolknili. ' Zemliedelska zveza, je nadaljeval EVmov svoj referat, ima pravico do življenja. Bo- bi! otvorje-n na igrišču »Junaka« 24. redni kongres bolgarske narodne zemliedelske zveze. Vse tribune okel« igrišča so bile nabito polne: bilo je nad 12.000 ljudi. Vodstvo kongresa je postavilo posebne reditelje v zelenih jcpič;h. črn'h hlačah in zelenih čepicah z oranžnimi našivi. Pred delegacijama so visele zastave, pred zastavami pa so bile obešene slike pokojnih voditeljev Stambolijskega in drugih. Kongres je otvoril generalni tajnik minister Vergiil Dimov, ki je pozdravil navzoče in predlagal za predsednika Kaljuma-Ijeva, bivšega podpredsednika Sobranja za dobo Stamboli.is.kega, za podpredsednika pa Geševa in poslanca Emčeva. Pri tem ie prišlo do incidenta. Več skupin de^gatov je začelo vzklikati: »Živel Jordanov!«, vendar pa se je hrup naglo polegel. Predsednik je nato prečital pismene pozdrave. med njima so bile tudi pozdravne brzojavke demokratske, liberalne in radikalne stranke. Nato je glavni referent Dimov poročal o položaju v Bolgariji, predvsem pa o položaju, v katerem se nahajz zerriliedelska zveza. Pozval je zborovalce k enotnosti itn vzkliknil: »Združimo se. v združitvi ie rešitev!« Nato je počastil spomin pokojnih pristašev zemljedelske stran- Izprememba pravilnika o plačilu bolniških stroškov Beograd, 23. oktobra, p. Minister za socialno politiko je imenoval komisijo, ki ima nak go, proučiti izp-emembo pravilnika o plačevanju bolniških stroškov v državnih boinicah in ambuiatorijih. Kc misiji predseduje načelnik splošnega oddelka ministrstva za socialno politiko dr. Hohma-novič. Komisija bo pričela z delom prihodnji teden. Napredovanje Beograd, 23. okt. p. S kraljevim ukazom je napredoval za eno skupino uradnik pošte Ljubljana II. Aleksander Jakša. Vojna proti podganam v Beogradu Beograd, 23. oktobra, p. Beograjska občina je odredila za 4. in 5. november vojno proti podganam, ki so se v zadnji dobi tako razpasle, da predstavljajo veliko nadlogo. Občina je določila posebno komisijo, ki je razdelila med prebivalstvo potrebne količine nekega strupa in ki bo vodila vso akcijo. Strašna nezgoda dveh delavcev Za-reb, 23. oktobra, n. Včeraj se je pripetili na prisiavi Kerestinec neobičajna nesreča. Delavci so vozili steklenico s 120 ks žveplene kisline. Ker je cesta vodila navzdol, je steklenica padla z voza in se razbila, žveplena kislina se je razlila po dveh delavcih, ki sta dobila tako strasne opekline, da ju ni mogoče spoznati. Ponesrečenca sta delavca Fran Pungrac in Juraj Dekanič. Odpeljali so ju sicer tako] v bolnico, vendar ni skoro nobenega upanja, da bi okrevala. Ljubljanski Sokol vabi v svojo sredo Ljubljanski vabi svoje članstvo, naraščaj in deco k redni telovadbi, ki za toe današnji ponedeljek, čflani Loddelka telovadijo ob torkih in petkih od 20 do 21 30 II. oddelka ob sredah in sobotah od 18 do 19-. članice ob ponedeljkih in četrtki Be!a opojnost« predvajala še danes in to ob 14.15 v Elitnem kinu Ilivtici. Prijatelji lepe narave in očarljivega belega športa si morajo ogledati ta spored! Promocija. V ponedeljek 31. t. m. bo promoviral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva član akad. društva »Triglavat g. Borut Vrščaj, sin oblastnega šolokega nadzornika v pokoju iz Maribora. Irkreno čestitamo. Na veliki pevski turneji po Jugoslaviji prispe pevska družina Stevana Mokranjca iz Eitolja preko Beograda, Novega Sada, Subotice, Zagreba in Maribora danes tudi v Ljubljano, kjer priredi ob 20. v filharmoniji vokalni koncert, kjer bodo izvajane skladbe St. Mokranjca, Bortnijanskega, Gjorgjeviča, žganca, Arhangelskega in Hajdriha. Naj bo ta večer kulturna manifestacija vseh narodno mislečih Ljubljančanov, ki naj ta večer napolnijo filharmonično dvorano Zapeka, številna zdravniška strokovnja-ška poroči'a potrjujejo, da so tudi naled-vicah in protinu bolni, revmatiki, na kamnih in sladkorni bolezni trpeči zelo zadovoljni z učinkom naravne »Franz Josefove« grenčice. Ljubljana od soli ©te d© ponedeljka Ljubljana, 23. oktobra. S tako lepim! nedeljami, kakor je bila današnja, pač le redko katero leto gremo rasproti prazniku vseh mrtvih. Po rahli jutranji megli se je nebo, kakor se to pač zidto jesensko nedeljo spodobi, docela zjasnilo, bilo je čisto ves dan. brez ■v sakega oblačka Planine so se nam približale. da smo jih domala otipali z roko, se sam Triglav je bil ovit v tako prosojno tančico, da smo ga v krasoti jesenskega vremena kar občudovali s posebnim spoštovanjem Ceste so 06ušene, vendar ne preveč prašne in zato so danes med vsemi imeli največ užitka tisti srečniki. ki imajo avtomobil. Jadrno so pohiteli na izlete, tako zlasti v gorenjsko, v nič manjši meri pa_tudi na dolen jsko stran. Kar hitro se je požuril tudi krepki rod ljubljanskih piani nar jev ter izkoristil nedeljo za naskoke na naše planine, zlasti dobro pa je bil tudi danes zaleden izletniški do-leniski vlak. ki ie oovedei mnoge izletnike na Dolenjsko in v Belo Krajino, kjer je trgatev v polnem razvoju. Na tisto tiho domovanje ... V Ljubljani so množice, zlasti popoldne, trumoma pohitele na tisto tiho domovanje t>ri Sv. Križu, kjer se je z današnio nedeljo pričelo okraševenje grobov. V vseh pogovorih je bilo čuti pač le eno željo, da bi se takšno vreme ohranilo tudi do Vseh svetih, če se ho to obneslo, tedaj bo gotovo ob letošnjih Vseh svetih na ljubljanskih pokopališčih tak naval, kakor le redkokdaj. Ljubljanska okolica je v letošnji jeseni ohranila izredno svežost. Zelenje dreves je Tina v narahlo pomešano z vsemi mogoč'mi •'esenskimi mansami. da nudi sprehod v raravo zares izreden užitek Poudariti je treba še dejstvo, da je današnja nedelja kakor tudi že prejšnji dve, minila brez v«eifce nesreče ali nezgode, pa tudi kakih ekscesov ii bilo zabeležiti na Policiji. Zadnja pot Antona Funtka V tako lepem nedeljskem popoldnevu, ki je bil sicer poln sonca in vedrine, vendar o znanju j oce neizbežno umiranje pn.ro* ce. je legel k večnemu počitku slovenski T)''s«telj-pe?infk in prevaalec g. Anton * untek. Turobno so šeatp. zvonovi naznanili množicam za-dnjo pesem pozdrav umr- ■mu književniku, ki so se pred pol 16. uro a Taboru zbirale k pogrebu. Udeležba sa- s. sicer ni bila tako mnogoštevilna in ompozna kakor ob pogrebih raznih veljakov, vendar so vsi tisti, ki so prišli spremit pokojnega Antona Funtka na njegevi ^idnji poti. došli z iskreno pieteto Po Po cerkvenih obredih, ki jih je oorsvil šentpeterski župnik g Petrič. je dijaški pevski zbor pred hišo žalosti na Taboru št. 3 pod vodstvom prof. Repovša zapel ginljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Ko> so izzveneli zadnji akordi, 6e je začel •pomikati žalni sprevod, ki so ga tv>rile jenke Lichtentumovega zavoda, njim so sledili dijaški pevski zbor in pevoi raznih društev, za krsto so pa 6 to pa H užalo-?;*en' žena i n sorodniki V žalnem sprevodu no dalje opazili zastopnike Slovenske Matice, Društva slovenskih književnikov, I MU in drugih organizacij, pol no števil no je bil zbran učiteljski in profesorski zbor državnega učiteljišča, dalje so bili v sprevodu mnogi učitelji in profesorji, pred* -ravniki univerJe. Delniške in Učiteljske tiskarne ter mnogoštevilni grafiki, ki jim je bil pokojni nad vse drag prijatelj. Pred viaduktom je pevski zbor »Grafika« zape! turobno žalostinko »Človek glej«, nato se je pa žalni sprevod pomikal na pokopališče k Sv Krilu kjer se je ob odprtem grobu poslovil književnik Fran Albreht v imenu Slovenske Matice. Društva književnikov in Ljubljanskega Zvona. katerih Čian je bil pokojr.i. V lepem vznesenem govoru je podčrtal pokojnikove zasluge za našo književnost ta našo li" "eraturo. poudarjajoč da je Funtek oplemeniti] slovenski jezik in mu da! dela trajne vrednosti. Slava njegovemu spominu! Učitelj i seniki so nato zapeli žalo« s tir: ko »Blagor mu«, nato so pa začele padati prve grude na krsto uglednega književnika. »Erika« trhimfira Kar z veseljem pa beležimo, da je v soboto zvečer doživela domača slovenska opereta pri svoi krstni predstavi naravnost triumfalen uspeh. Naj bo že z opereto kakorkoli — ljubitelje gledališča razveš-;]; v teh hudih časih, ko se enkrat vendar znajde v nabito polni hiši. In tako je b'lo v soboto zvečer. Od parterja in preko lož, vse gori do najvišjih galerij glava pri glavi, vse v veselem pričakovanju, ki se je takoj po prvih prizorih sprostilo v veselo zadovoljno smejanje. Opereta »Fri-ka« je zares užgala in navdušenemu odobravanju ni bilo krala. Že pri posameznih šla Jer jih je bilo ploskanja zvrhano moro. v obeh odmorih pa je bilo naravnost gTomovito. Mnogo vencev in šopkov :e hi1 > pokJonjeaih mladima mojstroma Greg-jrcu in šušteršiču kakor tudi prvakom operete. posebno ge. Poličevi. ki je kreirala naslovno vlogo, in g. Zupanu Izmed aovih moči sta zlasti dve solistki pokazali, da ima naša opera močan kader radarjenega operetnega naraščaja. Posamezni šlagerji operete »Erika« so na mah osvojili ta takoj pona^odeli. k-^r dandanes pomeni zeta mnogo Glede njene glasbene vrednosti pa prepuščamo sodbo našim recenzentom. Lehar v zvočnem filmu Melodioznost Leharjevih operet je tako znana, da ne potrebuje hvale. Ze izpred vojne poznamo njego-ve sloveče operete »Cigansko ljubezen«. »Grofa Luksenbur-škega«. »Veselo vdovo«, »Evo* in §4ev?1re druge, ki so vedno in povsod polnile gle-dališča Ne vemo, ali so resnične trditve, da ie Franc Leliar o-bogatel melodioznost svojih kompozicij s slovaškimi mehkimi narodnimi motivi, vemo pa, da narr> je bila njegova sladika melodioznost vedno všeč. Zato tud.? ni čudno, da so bile včerajšnja premiera i,n naslednje predstave. Lehar-jeve operete »Valčka sreče« v Elitnem kinu Matici včeraj in danes deležne razprodane dvorane. Da pride melodioznost te operete še bo H do izraza, je tudi vsebina libreta prav prijetna. Napisal ie libreto eden naj.sprett!ej-ših avtorjev filmskih del Biliie Wi!der, a nadarjeni režiser Viktor Janseti je poskrbel za to. da se dejanje vse skozi všečno razvija in da tudi humorja ne manjka pri prisrčn;h scenah mladih zaljubljencev. V glavnih vlogah nastopajo dražestna Martha Eggertliova. ki na.m je že znana iz opereta »Pesem, poijiub, deldle«, potem Rolph Goth. Li-zzi Natzlerjeva, Paul Horblger, Ernst Verebes, Albert Paulig in Ida Wustova, sami znani spretni igralci. V kratkih obrisih je vsebina naslednja: Rudi Mobnus, dedič pro-padle berlinske banke bi so moral poročiti z bogato Dunajčan-ko Lucijo. Na Dunaju pa se Rudi spozna v gledališču z neko lepo mladenko (Martha Eggerthova), katere imena še ne pozna. Naključje nanese, da se i z gledališča skupaj odpeljejo Rudi in njegova znanka ter Lucija in njen fant Gustl. Paua se ne poznata med seboj ,a ko pride Rudi naslednjega dme po sili razmer sroibt Lucijo, se kai zavzame, ko .spozna v snubljenj svojo drago nočno sopotnico. Oba se dogovorita, da bosta načrte obeh družin razdrla in ostala zvesta: Rudii svoji novi znanki. Lucija pa svojemu Gustlnu. Ko Rudi po dolgem iskanju najde svoje dekle, Štefko, hčerko avtomobilskega izvoščlka Pirzinger-ja, se vsi štirje odpeljejo, odnosno pobegnejo v Berlin. Starši obeh pobeglih deklet začnejo iskati begunce, ki se Da prej poročijo., preden jih izsledijo. Ker se naposled izkaže, da so vsi skupaj siromaki, da niti Luciija ni bog"ta. ustanovijo v Berlinu pravo dunajsko slaščičarno, ki jim prinaša dovolj dohodkov za preživljanje. Dejanje Le polno prisrčnih in vesel'h prizorov. Zlasti ugaja scena, ko se oba za-thib^iena para vozita iz gledališča v kočiji med dežjem in vsi št i nje veselo prepevajo. Enako je dražestna scena, ko Rudi najde svojo znano neznanko. Štefko, ki ga nad vse rada v;di, a se boji zand. ker zar?^' nekega nesporazuma domneva, da je Rud; na dosmrtno ječo obsoien zločinec. Obe glavni ženski vlogi imata srebrno čista glaso\'a in obe sta izredno živahni, tako da držita občinistvo ves čas predstave v veselem razpoloženju. Prav mirne duše lahko rečemo, da v vsei operet' ni nit' enetra prizora, ki bi mogel zdolgočasiti poslušalce. Nikomur ne bo žal, če s! ogleda »Valček sreče« in si privošči dve uri dobre volje, zlasti ker ie tudi predprogram prav pester. Tako nam pokaže filmski ferak Nj. Vel. kralja na lovu v Kamniški Bistric: (tlim je delno zvočen), potem je izredno zanimiv Ufin kulturni film iz kraljestva živalstva s številnimi prisrčnimi scenami, a prav tako ugaja nov zvočni žurnal. ki ima običajno vedno dovolj zanimancev med Ljubljančani. ariborski nedeljski Priprave za fesessske prireditve Mariborskega tedna živahna sončna nedelja — Grd zločin v Studencih Uspeh prve razstave Sotoamaterjev »Gleich« zatrobil je k odhodnji —, spet smo vse večere prustl. Zdaj lahko še vse bolj zgodnji Slamičevi bomo goetL Maribor, 23. oktobra. Že prve prireditve Mariborskega tedna so pokazale, da Maribor napreduje in da je pomembno gospodarsko in kulturno središče na področju bivše štajerske. Jesenske prireditve Mariborskega tedna bodo od 5. do 7. novembra, za kate~e imajo udeleženci že dovoljeno četrtinsko veži njo. V okviru teh prireditev bo velik koncert Ipavčeve župe v svečano proslavo 70-letnice prvega slovenskega koncerta v Mariboru. Na tem koncertu bodo združeni pevski zbori izvajali isti program, s katerim je stopilo pred 70 leti pred javnost Slovensko pevsko društvo V teh dneh te bo zbralo v Mariboru tudi učitelistvo štirih okrajev, ki bo slovesno otvorilo svoj Učiteljski dom in odkrilo spominsko plošč* zaslužnemu šolniku Neratu v krčevinski šoli. Nastopil bo tudi učiteljski pevski zbor v veliki dvor*!*5 UnW"> - iete-«? dne seja širšega odbora JUU za dravsko banovino. Mariboru se torej obetajo 'epi slavnostni dnevi, ki bodo izpopolnjeni šc z razstavo sadja in perutnine, s pokušnjo vin in raznimi predavanji. Oficijclr.a otvo- adni &ejem od 5.-7. novembra na Ljubljanskem velesejmu Poslužite se te prilike za nakup sadja za zimo po ugodnih cenah. 12450 ritev vseh teh prireditev bo v soboto 5. novembra ob 11. v dvorani Uniona. Razstave bodo razmeščene v verandi Unior.a. Današna lepa nedelja je bila zopet dan splošnih izletov v bližnjo in daljjjo okolioo. V mestnem parku se je razvila dopoldne živahna promenada ob koncertu tukajšnje vojaške godbe, popoldne pa se je ponovila običajna nedeljska slika. Med tem, ko so oeščani pohiteli v prosto naravo in nfl priljubljena i/Jetišča, so se po mestnih ulicah gibale množice pred vsem mlajših deželanov. Ne navadno je oživelo tukajšnje pokopališče. kamor so pohiteli tisoči meščanov, dc olepšajo in okrase domovanje dragih svojcev za njihov vsakoletni spominski praznik. Preproste gomile in lepe kamnite grobnice so se izpremenile v en sam cvetoč vrt. Policijska kronika n? bila baš suha. vendar pa ni bilo zabeleženih pomembnejših dogodkov razen primera sirovega zločina nad neko mlado žensko v Studencih, ki je bila v soboto ponoči napadena ter jc bil na samotnem kraju nad njo izvršen gnusen zločin. Na pod'agi njenega opisa so studenški orožniki danes aretirali storilca ter ga spravili v zapore okrožnega sodišča. Preiskava se še nadaljuje. Na Glavnem trgu je bil aretiran neki Andrija Hajdinjak iz Pribislavca pri Cekovcu v trenotku, ko je izkušal izmakniti neki ženski iz žepa denarnico e 100 Din vsebine. Po zaslišanju na policiji je bil izročen sodišču. V Vetrinjski ulici je bil v neki hiši ukraden zelen nahrbtnik z razno vsebino železničarju Ludoviku Juraju iz Ljubljane. Reševalna postaja je intervenirala le v nekaj primerih bolezni, medtem ko nesreč današnja kronika ne beleži. V bolnico sc sprejeli dva ponesrečenca, in sicer 231etnega delavca Ivana Lenarta od Sv. Marjete na Dravskem polju, ki ga je avtomobil tvrdke Goleš povozil na cesti ter mu zlomi levo roko v zapestu. Drugi ponesrečenec je 91etni sin delavke Fran Kranjc iz Zg. Dupleka ki je padel z voza in si zlomi levo nogo pod kolenom. Tiho in brez posebnih ceremonij je otvorila v soboto ob 11. dopoldne v veliki kazinski dvorani prva slovenska fotografska razstava, ki se je udeležujejo poleg mnogih prizna« nih slovenskih mojstrov amaterjev tudi domačini. Otvoritvi so prisostvovali razni odlični povabljenci, med njimi zastopniki srezkega načelstva. mestne občine in mariborskega škofa. Pozdravil jih je v imenu Fotokluba Ljubljana, ki prireja to razstavo, predsednik g. Lojze Pengal ki je naglasi! važnost fotografije v življenju modernih narodov ta potrebo, da bi se naše domače organizirano fotoamatersko gibanje podprlo s strani javnih odločilnih cinitel icv. Fotoklub Ljubljana je hotel s to razstavo samo spodbud-ti mariborske fotoamater;e, da bi sledil zgledu svojih ljubljanskih tovarišev in sodelovali z njimi v smotrni organizaciji Zahvalil se je slednjič mestni občini mariborski ki je z dejanjem podprla misel da se priredi v Mariboru razstava te vrste Zastopnik mestne oK?:-.<\ podžupan g Rudolf Gotauh je odgovor:!, da je občina 7 veseljem sprejela mise' te razstave ker se zaveda kai pomeni za kakšen kraj močno ta dobro fotoamntersko gibanje Razstava je po notranii vredmsti uspela nad vse pričakovanje lahko vzd^/i primero z znanimi inozemskimi razstavami Vi marsikoga bo presenetilo kakšno v;šino je dosegla slovenska umetniška fotografija Treba pa bi bilo zainteresirati tisk. da b' ljudem bolj poročal o te i razstavi Vedno živahni in šalvvi direktor v pokoiu dr Tominšek ie v kratkem nagovoru priporočil prirediteljem da bi na is*i način zainteresirali tudi še V Več mariborskih šol je tudi že najavilo svoj oo» se t. loparski iinter Mlad zločinec fe v Zagorju pri Filštanfu umoril in oropal posestnika Jazbeca in nato zažgal hišo Zagorje pri Pilštanju, 23. oktobra. V eni zadnjih noči se je vnela lesena bajta t&mošnjega posestnika Jazbeca Požar je nastal tako hitro in tiho, da so ga kemaj opazili nekateri sosedje. Bajta je zgorela do tal. Ker naslednje dni lastnika hišice ni bilo na izpregled, so začeli sosedje sumiti, da je spožarom združena večja tragedija.. Zadeva je prišla na uho tudi kozjanskim orožnikom, ki so takoj ukrenili potrebno, da se dožene, kaj je na govoricah resničnega. Na kraj požara se je napotila sodna komisija iz Kozjega, ki je res našla na pogo- rišču kup ožganih kosti. Zato ni več dvoma, da je lastnik s kočo vred zgorel. še pred prihodom komisije je bil aretiran neki mlad fant, ki so ga osumili, da je lastnika 1 1* Jazbeca zadavil, ga oropal in nato s kočo vred zažgal. Sum je potrdila Jazbečeva ura, ki so jo našli pri aretiran-cu. Po daljšem izvijanju se je osumljenec naposled vdal in priznal svoj zločin. Sedaj sedi v zaporih okrajnega sodišča v Kozjem. Vas Zagorje se je zdaj oddahnila, kajti zaprti nepridiprav je grozil tudi dvema drugima posetnikoma, da jima bo zažgal. Velik požar pri Stopicali V Malem Orehku sta zgoreli dve zidanici in ena hiša -Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen Novo mesto, 23 okt. Davi nekako ob po! 6 se je nenadno pojavil v Malem Orehku velik ogenj Goreti je začela zidanica nekega posestnika z Zajčjega vrha, ki je bila obilno založena z letošnjim vtaskim pridelkom, v podstrešju pa Je imela precejšnjo množino sena in slame Plameni, ki so se dvigali iz goreče stavbe, so kmalu zajeli tudi hišo ta zidanico pose stal ce Marije šagove. Obe stavbi sta kmalu pogoreli do tal še-gova je bila v času požara odsotna Napotila se je bila v farno cerkev v Stopiče. k prvi jutranji maši. med katero pa je zvedela grozno novico, da ji gori dom. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli gasilo! Iz Stopič, kj so z veliko vztrajnostjo ta požrtvovalnostjo pričeli reševalno akcijo. Posrečilo se jim je, da so odeli iz prve zidanice, kjer je ogenj nastal, skoro vs" vuno, {z druge pa samo del letošnjega pridelka Ogenj je vse tri objekte popolnoma vpepelil. Reševalna akcija je bila skrajno težavna, ker v bližini nikjer ni bilo vode. Vse kaže, da je zopet na delu zločinska roka Pred dobrimi 14 dnevi je v tem kraju na dosedaj še nepojasnjen način pogorela tudi zidanica posestalKa Drčarja z Brezovice. Požar v Spodnjih Gameljnah Spod. Gameljne, 23. okt. V petek okrog pol 11. je začelo goret! v Spodnjih Ga mej jn i h pri posestniku Lovrencu Lampretu, po domače Ožboldu. Ogenj je nastal v šupl, uničil kozolec;, svinjak ta drvarnico in povzročil okrog 25.000 Dta škode. Samo vrlim domačim gasilcem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na bližnjo stanovanjsko hišo ta drugi kozolec, kj je bil pota sena. Gasilci so napeljal! cevi v Gameljščico, KI teče tik pod hišo ta posrečilo se jilm je z naporom vseh sil, da so bili ognju ko6 Ogenj je bil najbrž podtaknjen, res sreča pa je, da je bil posestnik zavarovan vsaj za 15.000 Dm. Novomeška proslava 20-letnice balkanske vojne Novo mesto 23 oktobra. Sinoči je naše mesto dostojno proslavilo 201etnico balkanske vojne, ko je srbska vojska osvobodila južne brate izpod turškega jarma. Vse mesto se je ob tej priliki okrasilo z državnimi trobojnicamj in z zelenjem. Okna so bila vsa razsvetljena Ob 17. je s Florjanskega trga krenil veiik sprevod z godbo in lampiioni po mestu V sprevodu so bili oficirji novomeške darni« zije, rezervni oficirji drugo vojaštvo Soko- li z društvenim praporom, občinski mestni zastopniki, uradmki posameznih uradov s predstojniki, dijaki g ;mnazije s protesor-skim zborom, meščanska, ljudska in kmetijska šola na Grmu z učitelji. Obrtno društvo s praporom in razna druga druš.va in korporacije. Množica je burno manifestirala za kralja, kraljevski dom m našo vojsko. Pred mestnim magistratom e ljudstvo nagovoril s kratkm domoljubnim govorom podžupan g. Filip Ogrič. ki se je ob tej priliki spomnil za svobodo padlih borcev in blagopokojnega kralja Petra I. \ tolikega Osvoboditelja Godba je nato intonirala državno blm* no. ki jo je množica stoje poslušala. Po končanem obhodu se je občinstvo <"b 29. zbralo v salonu KokliČevega hotela, kjer je imel ravnatelj meščanske šole g. Anton Mervič pod okriljem društva »5o-če« predavanje o osvobodilnih bojih v lc-tu 1912.___ Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika ta jabolka, obolenjih oči ta ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova* voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zakon proti beračenju Od jutra do večera, vsak dan pogosteje ■rabrni zvonec na vratih naše predsobe. Včasih boli pohlevno, dostikrat krepko, skoro že nasilno. Odprem, in zmerom ista pesem: Brezposeln s?m, dajte mi kako podporo! Vsakovrstni so ti ljudje- Taki brez roke ali noge, zgarani in lačni okostnjaki v bednih cunjah, kdo bi jim ne dal od svoji! lastnih ust. ali zadnje pare iz denarnice, da si kupijo kos kruha, da vsaj od gladu n-; j>oeineio. Po so vmes tudi zdravi, krepki možaki, da celo prav mladi fantini, ki bi lahko prijeli za vsako delo. Pred letom ste jih še lahko nagnali 7. delomržnežem in »■potepuhom! in jim obesili policaja na vrat. Danes tega ne morete več, ker sami vest^. da ni dela za vse te roke. Oni pa vedo to še bolje in tu ie začetek zla ki raste v nedogled in mu je treba napraviti radikalen konec. Sam se koma l prebijem s skromno pla5o. i je odleti skoro polovica za stanonvanie. Cene življenjskim potrebščinam so začele spet rasti. Ocruljena mi je suknja, pa niti misliti ni, da bi si mogel kupiti novo. perilo je že vse v krpah, otroke rotim, naj pazijo na obutev, zakaj zima je pred dumii in takrat ie težko biti bos. Cigarete sem pustil, vina nisem pokusil že cele meolicaj in vse druge uradne ceremonije! Tem huje je to šele zunaj mesta, kjer ie javna varnost še mnogo manjša, škoda pa, ki jo lahko povzroči tak element, naravnost katastrofalna. Dan za dnem beremo o požarih in drugta lopovščinah po deželi. Skoro zmerom je eden in isti vzrok. Lani so mi ga povedni i tam v Ihauu. Dan po žegnaniu je prišel tak nebodigatreba v hišo in ker mu niso prihranili kurjega stegna ali vsaj kosa pogače (kruha seveda ni maral), je pomenljivo za-žugal v veži. Še tisto noč i>a so plameni požrli lep. poln kozolec poleg hiše. Imel sem te dni opravka pri nekem drugem posestniku v ljubljanski okolici. Tiste pol ure. ko sva govorila v hiši, eo potrkali štirje, drug za druffim. En sam je bil videti res potreben pomoči, dva pa sta se mi zdela že izrazita kriminalna tipa. Toda mož ni nobenega odslovil. Če ni hotel kruha, mu je dal dinar. »Vsak dan izdam tako domalega tri kovače«. je deial. >Pa to ni še nič. Ce verjamete ali ne. prenočuje v mojih hlevih in kozolcih vsak dan najmanj tucat teh ljudi. V*ak dobi tudi spodobno večerjo- Veliko krompirja sem pridelal lani. pa mi ga jo zmanjkalo še pred poletjem, da sem ga moral precej nakupiti. Nekateri so Ze kar retalni gostje«. aZ dne odrinejo v mesto bogve jx) kakšnih opravkih, za večerjo in jerperge pa že vedo. da jih ne bom uka-nil. Sam vem. da so ti tiči domalega zreli za prisilno delavnico, pa prav zato ne odže-nem nobenega od praga, prav nobenega ne. Saj vidite, kaj imam okrog hiše To bi bila že lepa bakljada. če bi zagorelo... Da, prav tako je. Seveda sem že opozoril merodajne gospode na te nevzdržne razmere- Ne zato, da bi se branil pomagati resničnim siromakom, ki jih je vsak dan več Res so davki hudi in že kar prehudi, zaslužka pa vsak dan manj. in to. kar pridelaš, skoro brez cene. Toda če bi vsak prispeval po svoji moči in bi šlo samo za to. da bi podpirali zares potrebne ljudi, verjemite, da bi ne bil pri nas nihče lačen. Ampak to je, da ne veste, kdo je potreben in kdo ne- Vsak vam pove svojo pesemeo. najbolj genljivo še tisti, ki iim je najmanj sile. Tako so se začeli skrivati pod to široko haljo krize že najnevarnejši potepuhi in jim je nemara največja želja, da bi ta reč še kaj dolgo trajala, kajti Jih sedaj nihče ne more goniti na delo, če ea pa ni. Slabe službe pa tudi ne boš jemal, če pa vaga-bundstvo več nese. Na svoja ušesa sem slišal zadnji? takesa vagabunda. ki je bril norce iz delavcev v strugi Ljubljanice, češ, zakaj so tako pro-kleto trapasti, da za tiste uboge nežce požirajo smrad kanatav. on pa da prifehta mimogrede trikrat toliko. I" ie seveda v znak svoje blagorodnosti pričel metati t jako velikodušno gesto cigarete v strufo. Pa da povem samo 5e eno. Na velesejmu se je takle patron približal gosj>odu, ki se je šel malo odtešat tja k Slamiču. »Lačen sem,« je dejal skoro potihoma. »Prinesite mu kruha,« je naročil gospod natakarici. 5Pa ene hrenovke se tudi ne bi branil,« je šej> nil povsem neženirano. Seveda ie bilo edino prav. kar je storil gospod, da je temu predrznemu tiču t>odku-ril za petami. Takih primerov bi lahko našteli cele lita-nije. pa tega ni treba Nekaj drugega je. kar je mnogo bolj važno. Kaj storiti proti tein izkoriščevalcem javne dobrodelnosti, ki jih je vsak dan več in postajajo vsak dan pre-drznejši m nasilnejsi? To vprašanje je pod zimo. ko ponehava jo sezonska dela in se število brezposelnih občutno pomnoži, še posebno pereče. Nevarno bi bilo pred tem zlom zapirati oči in mašiti ušesa. Dosti smo že zamudili, zdai je prav zadnja ura, da tudi pri nas kaj ukrenemo v tem pogledu- Domalega vsak ie tako ustvarjen, da postrani gleda tistega, ki se mu bolje godi. Samo oblika tega gledanja je različna. Kadar pa človek brez lastne krivde izgubi vse in ne najde nikjer oi>ore, postane takoreko? izobčenec. tedaj pride trenutek, ko brez oklevanja seže po zadnjem sredstvu — po nasilju. Ho-mo bomini lupus — Človek je nasproti človeku volk. Ako bi bilo pri nas urejeno kakor ni. bi ne bilo treba res nikomur zdvajati nad življenjem zgolj zaradi lakote, ki je elementarno breme brezj>oselnosli- Vse drugo se še kako prebije, samo da ne kruli v želodcu. Treba pa ie enkrat temeljito ločiti brezposelne od »brezposelnih«. sp'oh nošteno posvetiti v to esploatacijo javne dobrote. Ne vem, ali že nimamo zakona proti beračenju. Najbrž, da ga še nimamo, sicer bi ga morali vendar izvajati To. kar gledamo zdaj dan za dnem. okrog sebe vsi tisti, ki nismo tako srečni, da bi imeli oko postave pred vrati, kriči že na vse grlo po takem 7ako-mi, ki rra ima n. pr Švica. Tam je bera-čenje in drugo tako nadlegovanje poi>olno-ma izumrlo. Vsaka občina je dolžna skrbeti ti za svoje ljudi, ki nimajo sredstev za življenje. Delazmožne zaposli na cestah ali pri kakem drugem delu. delanezmožne pošlje v azile. Stroga kazen onemogoča, da bi kdo takole moledoval okrog vrat in po cestnih ogalih. kakor je to pri nas- Seveda je to potrebno zlasti zaradi nemotenega razvijanja tujskega prometa, ki je tam doma. No, tudi pri nas govorimo toliko o tujskem pro-metu. zato bi bil tak zakon za dravsko banovino še posebno r>otreben. Samo naše ceste poglejte, ali niso že usmiljemja vredne? Koliko pridnih rok bi našlo na nj h poštenega dela in zaslužka! Da. ampak o I-kod cvenk - cvenk? — Na tako vprašanje bi nam mogla odgovoriti naša severna sosed;!, ki jo nemara še huje žuli gospodarska kriza nego nas, pa je baš ta mesec dogradita prekrasno visokoalpsko cesto pod Veliki Klek. ki je stala težke, težke denarje. Ali na naša zahodna soseda, ki se tudi ne utaplja v blagostanju, pa kar naprej gradi im-pozantne komunikacije vse od Krasa pa tja preko Dolomitov in Alp. Kar gre tam. bi šlo tudi pri nas. Pa bi se dala odpreti tu li še kaka druga vratca. Saj imamo vendar nekaj gospodarskih talentov, čemu bi ;ih tiščali j>od mernikom! Karkoli bi se našta. da bi moc'o nuditi resničnim brezposelnim vsaj skromen košček pošteno zaslu-ene-ta kruha, bi bilo bolje, nego miloščina, ki moledujejo zanjo okrog vrat in jim polagoma ubija ves čut človeškega dostojanstva in sa-movrednosti Mnogo je teh prosjakov. ki ne bodo nikoli več prijeli za kako pošteno delo, ker so se žp popolnoma uživeli v svojo klavrno ulogo. ker so že vrgli od sebe vse. kar jih je še vezalo v družabno formo Težka socajilna rana čaka radikalne operacije. ki jo bo mogel opraviti samo strog pa pravičen zakon profi beračenju. Gospodje narodni poslanci iz dravske banovine, vzemite inicijativoj Nujno 1 DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Mandžurski poslanik ffm sliki vidimo prvega poslanika nove države Mandžukua (Mandžurija) Paa Kn&na Chenga z njegovo ženo. Oba držita v rokah mandžursko naeijonalno zastavo. Mandžu-kua Je poslala kot prvega diplomatskega zastopnika na Japonsko poslanika Chenga. Redek gost y doka V suhem doku v Southkamptonu na Angleškem popravljajo ta čas morsko plovilo, ki je le malo podobno ladji. Gre za Čistilnik, ki odstranjuje pesek v pristaniščih ia plitvinah Velik! nemiri brezposelnih ▼ London« V westminsterskem okraju v Londonu je prišlo do hudih nemirov, ker je hotela več tisočglava množica brezposelnih izročiti novemu županu zahtevo po zvišanju brezposelne podpore, šele po dolgih bojih se je posrečilo policiji, da je razgnala množico. Med nemiri je bilo ranjenih 20 brezposelnih. Slika kaže aretacijo neke komunistinje, ki so jo takoj odpeljali z avtom na policijo. Ja ros lav Hašek: Radikalno sredstvo za reševanje samomorilcev (Tragična zgodba.) Ne glede na to, da v Pragi ni stalne komisije za borbo s samomorilci in tudi ne plede na to, da nihče ne potuje po Evropi in proučuje vse mere in načine, s katerimi ta ali ona država onemogoča samomore, ne glede na vse to se vendarle lahko pred vsem svetom pobahamo s celo vrsto prvorazrednih sredstev, namenjenih samomorilcem. katere je treba rešiti iz vode. Ta nenavadno pametna sredstva za reševanje samomorilcev so rešilni pasovi, pritrjeni na primerni razdalji vzdolž vsega brega. Mimo tega so po vseh pra%ih mostovih omarice, v katerih so spravljene vse potrebščine, ki bi jih pri reševanju samomorilcev eventualno rabili. Na teh omaricah in na rešilnih pasovih so napisi: »Za reševanje utapljajočih se. Zloraba teh predmetov in uporaba v druge svrhe se kaznuje po zakonu Ključ ima najbližji policaj.« To čudežno uredbo je prinesla v Prago stanovanjska komisija in je ta uredba zares pametna. Komisija je potovala po evropskih prestolnicah in kar malo nerodno bi ji bilo. če bi prinesla domov samo ceneno obutev. Zelo lep vtis je napravilo tudi oznanilo, da bo mestno načelstvo po večini samo zastopano in udeleženo pri preizkuševanju teh reševalnih naprav. Člani nače'stva 60 bili zares potrpežljivi in neustrašni, da so v najslabšem vremenu čakali ob enajstih dopoldne do enajstih zvečer na mostu lo gledali, kdaj bo kdo, razočaran nad življenjem, skočil v vodo. 2al pa ni bilo nobenega takega obupanca, izmed članov načel-stva pa se kar nikomur ni dalo, da bi skočil z mostu v Vltavo. Potem so vsa ta reševalna sredstva zaklenili, ključe pa so nesli seboj na mestno načelstvo, kjer so potem razmišljali, kaj naj prav 7.& prav počno s temi ključi. Pojavili so se celo nezadovolj-neži, ki so bili mnenja, da Vse skupaj ne more prebivalstvu prav nič koristiti, dokler bo pod ključem. Potem je nekdo predlagal, naj se pri mestnem načelstvu ustanovi poseben čin, ki naj se imenuje »vrhovni mestni nadzornik za reševanje«. Temu bi potem podredili še pet uradnikov. ki bi se imenovali samo »nadrorniki za reševanje«. Poleg tega bi bilo d-obro zaposliti še nekaj dnevničar-jev z naslovom »mestni praktikanti pri vrhovnem mestnem nadzorniku za reševanje«. Že je bilo videti, da se samomorilcem nabirajo na obzoriu črni oblaki in da jim bo pričela presti trd.a. In vsakdo, ki se je hotel še kolikor mogoče mirno ubiti, se je moral res kar požuriti in se čim prej utopiti. In tako se je zgodilo, da se je med tem, ko so na mestnem načelstvu oreudar-jali, kam naj bi dali ključe, utonilo trideset ljudi. Ko pa je prišlo na dnevni red vprašanje, kdo naj prevzame na novo ustanovljena mesta, je nastal med mesrtnim! očeti precejšen spor. zakaj ta je imel nečaka. oni strica, tretji je hotel preskrbeti svojega sina, četrti koga drugega. Zato so ostala mesta prazna. Mestno načelstvo ni hotelo, da bi se razpasel nopotizem. Mestno načelstvo se je omejilo na sklicanje posebne komisije, ki naj izdela načrt za sistematično razdelitev ključev do Amputacija v snežnem viharju Kanadska lovca Verville in Austin bosta pomnila vse življenje svoj zadnji doživljaj. Na skrajnem severu Kanade ju je v čelnu presenetil grozovit snežni vihar. Osem dni ju je metal sem im tja, potem pa se je jima s silovitim naporom posrečilo, da sta s plavanjem v ledeni vodi dosegla breg. Vervillu so pri tem zmrznili trije prsti na nogi in ker so se kazali znamki zastrupljenja krvi, se je moral, hočeš nočeš, odločiti za obupno operacijo v najbolj Obupnih okoliščinah. Zgradil je snežno steno im za tem nezadostnim zavetjem pred viharjem si je z britvijo odrezal zmr-zle prste na nogi. Po tej operaciji sta oba kvca nadaljevala svoje potovanje skozi vihar. Po nezaslišanem trpljenju sta končno doeegia eskimsko naselbino in od tu a pomočjo Eskimov svoje izhodišče Bd-mootan. Smrtna žrtev spiritizma V Budimpešti je izvršil samomor uradnik ondotne poštne hranilnice Martin An-dorffy. Preiskava, ki jo je uvedla policija, je pokazala, da je postal žrtev svojih prijateljev spiritistov. Na spiritističnih se« jah se je namreč »razigovarjal« g svojim učetom, ki mu je baje namignil, da ga pričakuje v onstranstvu Moža. ki je itak trpel zaradi prenapetosti živcev, je to tako prevzelo, da si je vzel življenje. „Konnersreuthski čudež" '•■.'•'•'.■• ' '.,.' -'•v::/?'-'?; S v / . Zdi se, da bo zdaj znanost imela priliko, da temeljito preišče znano stigmatizirano Terezijo Neumann. škofovska konferenca je namreč sklenila, da bo prosila njenega očeta za dovoljenje preselitve njegove hčerke ▼ univerzitetno kliniko, kjer jo bodo nadzorovali učeni gospodje. Na sliki vidimo Terezijo v apremstvwu njene strežnice. Z letalom na južni tečaj Norveški oceanski letalec Berut Balchen s svojim letalom, s katerim namerava v spremstvu Ellwortha poleteti čez južni tečaj K ameriškim predsedniškim volitvam Demokratski predsedniški kandidat Roosevelt (desno) in njegova »desna roka«, kandidat za mesto podpredsednika Gamer Skoraj dva milijona Čehoslovakov v tujini Statistika, ld je izšla v Pragi, navaja, da živita skoraj dva milijona Čeh.Slovakov v tujini. Največ jih je v ameriških Zedinjenih državah, namreč 1,242.652, potem na Madžarskem (192.551), v Jugoslaviji (115.632) in v Avstriji (okoli 100 tisoč). V Romuniji, Franciji in na Poljskem Jih živi približno po 40.000, v Rusiji in Kanadi pa po 30.000. Od južnoameriških držav jih ima največ Argentina. Razmeroma malo je čehoglovakc v v Belgiji ln v Švici, kjer jih navaja statistika samo 5000, odnosno 3500. Trdi ovratnik izginja Waleski princ, arbiter elegantiarum sodobne moške mode. zbuja mnogo pozornosti v zadnjem času s svojo praktično obleko. Pri neoficielnih obiskih se pojavlja z majhno čepico na glavi, pod suknjičem pa nosi enobarvni pu!lower brez rokavov K 6rajci nosi vedno mehek ovratnik, katerega krasi metuljčasta kravata. V toplem vremenu in na športnih prireditvah hodi vedno v srajci s kratkimi rokavi in z odprtim ovratnikom Hlače »o dolge in padajo na čevlje. Ta način oblačenja ie obudil v londonskih modnih krogih mnogo zanimanja in nešteto posnemovalcev. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo ln olajša krvni obtok Poizkusi univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem časi' zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefo-vet vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi T vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz akvaristove torbe O plesavcih In o zajedalki Gyrodactilus. Kdor hoče povečati vrvenje v ribogojnici, naj si omisli hrošča-plesavca iz skupine Gjrdnidae. V Evropi Imamo okoli 12 vrst teh kebrov, ki juh imenujemo Gyrinu-ae. Neutrudljm so, uro plavajo ln krožijo na gladini, zlasti ob sončnem vremenu. Posebno hitro se vrte če se jim približa kaka ribica. Akvarist mora zelo spretno ravnati z mrežico, ker se, zlasti na prostem, silno spretno umikajo. Plesavci za-pusite gladino v primeru nevarnosti ob deževju in v pozni jeseni če hrošča pri begu pod vodo zasleduje ribica se hitro prime za kako rastlino kjer ostane nepremičen, a ribica plava mimo. — Ponoči pa, čim se prižge luč, postane nemiren in stremi k luči. Pisal sem nekoč zvečer, ko vidim, da se vrti okoli žarnice neka žuželka. Muha ni, metuljček ni, bržkone je ke-berček, sem ugibal. Pni tem sem se spomnil hrošča v ribogojnici, pogledal tja in res je bil pokrov odmaknjen Sedaj je nastala prava hajka Z mrežico sem mahal po zraku, pr.i čemer sem prevrnil vazo z rožami, in odlomil majhen košček senčnika nad žarnico, aLi ni uspeha brez žrtev; končno sem ga vendarle vlovul, ter spoznal v njem beguna \i ribogojnice. Oprezno sem ga spustil na gladino, kjer je takoj zadel kolobariitL Prav za prav so plesavci vegetared, tako sem vsaj mislil. Ali zadnjič, ko sem s oev-jo čistil ribogojnico, pri čemer je bii-a roka pod vodo, sem občutil neko praskanje in isti ubod, kakor ga povzroča ona majcena krvoločna žival, k; je najboljši skakač na našem planetu. Izpustil sem cev Ln pogledal! Nič! Drugič pogreznem roko. zopet, isti občutek na roki v višini vodne nladi-dine. Pogledam! Nič! Tretjič sem pa s potopljeno roko opazoval gladino in videl zločinca. _ hrošča, ki se je ponovno lotit moje kože. Od takrat mu polagam na vejice vodnih rastlin na gladini majcene koščke nastrganega mesa, katere hitro — zavoha. Tudi muhe mu prijajo in celo pl-scidina se loteva, a ga manj ceni kakor meso in muhe Ribam ni nevaren, ker je majhen, dolžina namreč ne presega centimetra. Lepega, toplega, sončnega vremen a ga lahko vlovirno v bajerjih in mirnih vodah. Gyrinus živ! rad v družbi sovrstnikov. Pozne jeseni se zarije v blato pod vodo od koder ga privabi toplo pomladansko sonce. V vrsti ribjih bolezni omenjenih v prejšnjih člankih slede sedaj obolevanja jk> čt-vlčkih, ki žive kot zajedalke na koži. t škrgah alj pa v drobovju. Po dr. Hoferju žive na koži trs vrste teh 6rvičkov: Gyro-dac-tilus elegans, G. medicus in G. graollt&. Opazoval sem jih na zlatih ribicah. Znalti so modrikaste maroge na ribji koži, ki so precej hitro razširjajo po celem životu. Koža napadenih rib postane zelo »luza»t*-Lotijo se tudi kože na plavutih, često ee nasele te zajedalke v škrgah, kar s mo na odprtih škržnih pokrovih. Rifbe ix»-ginego hitro če jim ne pomagamo pravočasno. — Drobnogled nam pokaže zajemalko G. elegans kot cevko, ki je na spodnji strani sploščena in ki ee razširja na koncu v ovalno ploščo s krempeljčkd. S to oboroženo ploščo se drži na ribi. Rodi žHre mladiče, kj ostanejo navadno na isti ribi. Če se pa slučajno oddvojnjo, plavajo po vodi in se vsesajo v kožo mimo plavajočih rib. če ne najdejo gostitelja, poginejo. >~r. akvarija vzamemo vse ribe ln v teku esie-ga tedna so mrtve vse zajedalke. Ribe me pa lečimo z večkratnimi kopeli! dvo-odstotne solne raztopine, ki naj ne tr»t*» jo več ko 15 minut. Prav majhne ribic« kopljemo v presledku enega dne. Doen&l sem, da preneso ribe prav lahko močnejše solne raztopine, dočim jim amonijak in f*-llcil, ki j« priporočajo razni akvaristi, škodujeta. Tudi s hipermanganom moramo oprezno ravnati, ker vpliva nepervoljno na škrge. Po dru gi aLi tretji slani kopeli so zajedalke uničene. Obolele ribe oddvdea), dna pa ne posipamo z mivko, ker moramo v fakih ambulancah menjati vodo najmanj enkrat na dan (temperirano!) zaradi zajedalk, ki plavajo po vodi. Ker volo navadno teli varno. bi nas pesek in t dnu vkoreninjene rastline ovirale. Toliko o bolezni Gvpoda/}-tiliasis. Telo ne sme trositi več moči nego jo more nadomestiti z uživanjem hrane. Ustvarjanje nove moči, a da se pri tem varuje delo prebavnih organov, omogoča okusna krepilna Ovom<ine. To je najboljši predjužnek in najbolj zdrava malica za sta in mlado. rešilnih pasov. Komisija se je resno lotila svojega posla in rezultat njenega dela so bili napisi, ki so naznanjali prebivalstvu, da so te naprave namenjene reševanju utapljajočih se in da se bo vsaka zloraba kaznovala po zakonu. Hkratu so ti napisi naznanjali. da ima ključ najbližji policaj. Preden pa so predali ključe policijski upravi, se je vršil nov poizkus. Člani mest-aega načelstva so iznova čakali na mostu in to pot so imeli srečo in so videli, kako je neki krojač skočil z mostu v Vltavo. Takoj so samomorilcu vrgli rešilni pas. Junaški krojaček pa n.i hotel zgrabiti zanj in je izginil pod vr>do. Ta dogodek je mestne očete tako dirnil, da so takoj sklenili opremiti rešilne jmsove 7 napicom. namenjenim praškim mestnim samomorilcem: »■Mestna samouprava vas prosi, da se primete za ta pas.« Po tem poizkusu ,«o ključe oddali policijski upravi, ki jih je razdelila po rajonih, ti pa sipet posameznim stražnikom. Priznati je treba, da je bilo vse v najlepšem redu rn je bilo videti na prvi pogled sila praktično. Pasovi so ostali skoraj neizrabljeni. ključavnice so bile še cele, vrvice pa suhe. Primer, o katerem tu pišem, je zelo tragičen in zato prosim čitatelja, ki bo čital te vrstice, posvečene moji nesrečni teti, naj jih čita z odgovarjajočimi čuvstvi. Priznati je treba, da je bila stara, toda silno dobra je bila in vsakdo jo je moral vzljubiti. Večina dam v teh letih ima doma kake živali. Navadno so to psi. mačke aH ptice, moja vsega sožalja vredna tetka pa je imela močerada. Pa ne samo enega, osem jih je imela in skrbela je zanje, kakor pač to znajo samo dame v njenih letih. Toda človeška sreča ni večna in ravno tako minljiva je sreča močeradov. Če umre kdo izmed sorodnikov, je to precejšnje gorje, toda kaj je vse to v primeri z nesrečo moje tetke. ki je nekega lepega dne izgubila vse svoje močerade hkratu. Vseh osem močeradov je namah poginilo »n zaman sem jih poizkušal zamenjat? s svojo ljubeznijo in nežnostjo. Za mojo vsega sožalja vredno tetko sem ostal zmerom le nečak m ne prijazen močeradek. Melanholična je postala m le tedaj je malce oživela, ko sem jo peljal v kopalnico in pričel z rokami čofati po vodi. V takih trenutkih je gledala v meni nekaj, kar Jo je oddaleč spominjalo na močerade. In ko sem se povrhu vsega še črno in rumeno pobarval, jo je melanholija kar minila. Toda kmalu je postala iznova mračna ln zamišljena. Sklenila je, da se od zdaj naprej izprehaja z menoj le samo še ob vodi. Voda jo je spominjala na njene ljubljenčke, voda jo je vabila k sobi. Ah! ^ Nekoč sem šel z njo čez Karlov most Vso pot je tetka molčala, ko pa sva prišla na sredo mostu, je vprašala: »Ali je tu globoko?« »D>a. tetka.* »In 8e skočim, bom utonila?« »Kajpak.« Pomolčala je, malce pomislila in pristavila: »Ko sem bfla mlada, sem bila cirkuška jahalka.« To refcši je kakor skakač na olimpijadl skočila čez ograjo v vodo. Razlegel se je pljusk vode m takoj nato jo je odneslo. Skočil sem k policaju po ključe do reševalnih naprav. Najbližji policaj je stal nedaleč od Cerkvenega trga. Sta! je in opazoval dva goloba na strehi. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo. Izvlekel je iz žepa beležnico in dejal: »Vi torej trdite, da je bila to vaša teta? Ali to z gotovostjo veste?« »Lahko prisežem.« »Dobro. In vi bi radi dobili ključ od reševalnih naprav? Ali mogoče veste, odkod je skočila v vodo?« »Blizu Nepomukovega spomenika. Zmerom ga je častila.« »Če je tako, vam pa ne morem prav nič pomagati. Ključa vam ne morem dati. ker nisem najbližji policaj. Oni, ki stoji pri mostovem stolpu, je kraju dogodka bližji. Tecite k njemu, toda hitro! Saj gre za človeško življenje!« Naglo sem tekel k mostovemu stolpu In našel policija na Mostovi cesti, precej daleč od stolpa. »Pod nobenim pogojem vam ne morem dati ključa, zakaj jaz nikakor nisem najbližji.« mi je dejal. »Moj kolega je zdajle na Cerkvenem trgu in torej bližji. Svetujem vam. da naglo tečete k njemu.« Drvel sem spet nazaj ie prvemu policaju in ga naše! v Karlovi ulici. Ko me je ugledal, se je zakrohotai in mi dejal: »Ne bo nič, prijatelj, zdaj je vendarle oni na Mostovi cesti bližji. Tecite k njemu. Toda mislim, da vaša tetka ne bo zdržala tako dolgo nad vodo.« Njegova bojazen se je uresničila. MoJa tetka je utonila, ko sem se ravno prepiral s policajem v Karlovi ulici. In še zdaj mislim, da je bil vendarle on najbližji, zakaj oni drugi je med tem prišei že na Radecke-ga trg v Mala Pragi. dve kvalifikacijski tekmi V prvenstvu fe Ilirija visoko zmagala nad Svobodo, Primorje pa Je proti Železničar- j jem rešilo le eno t^ško — Presenetljivo visoka zmaga Rapida v čakovcu in presenet- > Ijivo nizek poraz Slovana v Celju — Presenečenje v državnem prvenstvu — JPS je razveljavi! zmago Ilirije v državnem prvenstvu v plavanju juniorjev Ljubljana, 23. oktobra. V nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo LNP sta bili danes na programu dve važni tekmi. V Ljubljani se je pripisovala srečanju Ilirije s Svobodo precejšnja važnost, pa se je po poteku igTe videlo, da Svoboda še ni Iliriji nevaren nasprotnik, narobe, Ilirija si je Svobodo izposodila za dobavitelja prav čedne diference golov. Primorje pa je šlo v goste železničarju v Maribor po neodločen rezvdtat. O zadnje nedelje se je tablica precej iz-premenila, ker nista nanjo -vplivala samo današnja rezultata, temveč v še večji meri odločba JNS, ki je na pritožbo Celja odredil nov način tekmovanja. Naslednja prvenstvena tablica upošteva samo rezultate teh petih klubov: Ilirija Železničar Primorje Svoboda Maribor 2 2 2 1 0 0 0 0 1 2 1 0 o o 0 2 1 11:3 5:4 3:3 4:12 2:3 V kvalifikacijskih tekmah, ki jih je odredil JNS med Slovsjiom in Celjem ter Rapidom in čakovečkim športnim klubom, je Celje zmagalo s pičlo diferenco in se bo težko prerilo v finale, dočim si je mariborski Rapid z zmago nad čakovečkim ie skoro osigural zmago nad svojim rivalom in s tem tudi bržkone udeležbo v podsaveznem. prvem razredu. k 9 " « » f » Ilirija : 410. S: (3:1) me ka: z; Ta igra je spričo uspešnega nastopa Svobod inega moštva v poslednjem času vzbujala precej zanimanja. Na igrišču se sicer ni trlo ljudi, komaj par sto jih je prišlo, v riadi, da bodo priče pričakovane napete igre. Toda moštvo Svobode je ostalo zvesto tradicijam in tudi tokrat ne samo, da mu v b. rbi z Ilirijo ni uspelo pokazati se z boij.-e strani, kakor v borbi z vsemi ostalimi konkurenti v podsaveznem prvenstva, temveč se je pustilo odpraviti z rezu! i atom. ki mu epiteton »katastrofalni« ne de".?, krivice. V predtekmi rezerv je ostala bitka neodločena. z 1:1 (1:0 za Svobodo). Ilirija: Malič, Unterreiter, Berglez, Belak. Varčič, Pogačar, Birtič, Lasič, Sve-tic. D: berlet, Pfeifer. Svoboda : Naumovič, Habiht, Jerše, Starman. Bcncelj, Bogme, šlamberger, Ja-nežič. Rude La-'e, Bervar. Od začetka sta obe moštvi producirail po nekaj energičnih potez, ki so sicer konča-"sle pred golom mlačno, vendar se je po stilu igre in po predvedenem tempu dalo sklepati na napet p. tek. Tc je trajalo okoli pol ure. potem pa je Svoboda čedalje bolj lezia v rezultat 8:1. če je torej bila prva tretjina igre v znamenju enakovrednih protivnikov, se je v ostalem času igra razvijala vedno bolj v enostransko borbo, ki je v njej Ilirija povsem prevladovala. P leg fega pa je čedalje bolj uhajala, v igro ostra nesimpatična nota. ki je našla svoj kolikor toliko zadovoljiv zaključek v upravičeni izključitvi enega igrača, škoda, da se je :z mnogo obetajočega začetka na t? način porodil bolj klavem k nec. r"akor je treba z ene strani poudariti popolno razsulo Svobode, je treba pa tudi .rlasul da so belo-zeleni imeli v odlični meri svoje prste vmes. V začetnih vehe. :;:h napadih se je njihova obramba sproti znašla, zel<- nesiguren je bil Malič v lovljenju žog, in na ta konto udi edini gol, ki ga. je prejel. Ko se spravila kombinacijska mašinerija v : tek, je postala slika na mah drugač-n belo-zeleni so začeli spočetka komaj važno. pozneje pa vedno b- lj prevladova-na polju in se nevarno bližati pretivni-vemu svetišču. Toda do prave odločnosti s-. =e povzpeli šele v poslednjih fazah pr-"ega polčasa, prinesli pa so jc seboj tudi i-e v dragi polčas in se je do dobra, čeprav ne povsem dolov na lisioo« r bližini Kranja. žena v sodobnem svetu Delovna žena v današnjem življenja m. Temu položa.jm v službi se služkinje pri-flagode na različne načine, ki odgovarjajo pač dluševni strukturi posamezne. Nekateri .se skušajo vživeti, skušajo gospodinjo zadovoljiti, boflj gospodovalne narave se skuhajo otresti gospodinjskega vpliva vsaj v (kuhimi;, posebno če sama ne razume dosti to kiubi, kar ji da kuharica kina tu razumeti; (mnoge pa delajo mehanično in površno ter (po možnosti sabotirajo ter iščejo prilike, .da bi se z zakonom rešile izpod tujeza (jarma. Kakor že omenjeno, bi postalo življenje služkinje tudi osebno bolj znosno v dobri organizaciji, kjer bi našle svoj drugi dom Prav tako je res, da obstoji tudii pri nas tendenca recimo gibanje za Pretirano emancipacijo žene, ki ne ostaja več v mejah, ki jih je postavila narava, Bog, k.i je prikrojil žensko telo njenim posebnim nalogam, ki ne morejo biti iste kakor naloge moškega.« 2ena aot spolno bitje ima gotovo draga* ne naloge kakor moški in proti temu tudi naijraid.ikalnejše žensko gibanje ne more in noče ničesar. Alt je potem mogoče govoriti o nekem gSbanjn, ki spravlja ženo Izven meja, ki Jih je postavila narava? Kje so začrtane te meje? Zgodovina razvoja ljudstva nam jih ne kaže, razen če so veljale samo za Seme bogatih. In vladajočih razredov. Da ai ženska zastruplja v kemič-ai tovarni svoje telo, v katerem kllje mlado Slvljende, vnaprej zapisano smrti — ali Je morebiti to v smislu nalog, »i Jih le določila njenemu telesu narava? Pa menda vendar ne bo nihče trdil, da jo je spra-viilo v to počasno umiranje žensko ertba-nje. ki stremi prav za tem, da se ustvarijo pogo&, ki bodo delovni ženi omogo- čali bolj človeško življenje. Ne pozabite: žensko gibanje je samo posledica gospodarskih razmer, ka so prisilile tudi ženo srednjih slo-je-v, da je iskala zaslužka izven doma in družine. žena lz ljudstva je bila vedno obenem roditelj ica otrok in proizvajalka življenjskih dobrin. Z delom preobremenjena kmecita, zlasti pa delavska žena je morala vedno zanemarjati svoje otroke, ki so bili često umazani ln lačni prepuščeni samim sebi. A nihče se na zgražal, nihče ni izkušal tej trpin k i odvzeti dvojnega ln trojnega bremena, nihče si ni belil glave z vprašanjem ali ne sega to uničevanje lastnega telesa preko meja, >ki jfih Je postavila narava, Bog.« Pomisleki proti ženinemu delu so nastali Sele, ko se je začelo_ predvsem primora- na zavoljo materijaiue potrebe _ tudi žena iz srednjih slojev ozirati za zaslužkom, zlasti pa, ko se je začela združevati t skupnih organizaciiah z namenom, doseči enakopravnost kot delojemalka, državljanka, kot član d-užtne in družbe. To je bilo tudi nujno potrebno, saj žena ml Imela pravice alti do poklicne izobrazbe, niti do izvrševanja poklica, niti do odločanj* o lastni usodi. Kakor so se moški vedno družili v svojih stanovskih organizacijah, tako so se tudi žene organizirale, da «i te-boljšajo svod položaj r družbi, zlasti P a. da se osvobode od dvojne mere v gospodarskem, pravnem in etičnem pogleda. Gotovo je, da v kaotičnem stanju, ki vlada danes, žena tega ne more doseči v celoti zato se mora njeno stremljenje raporedii-ti z onimi, kil streme po pravični ureditvi razmer glede na posameznika in na skuo-aost. žensko gibanje ne smatra poklicnega dela žene kot breme in prokletstvo, temveč kot pogoj za ženino gospodarsko osamosvojitev, ki je baza za njen duhovni in etični podvig, za razvoj njene osebnosti. Ustvariti je treba le pogoje, da žena z delom ne bo preobremenjena, da bo lahko z veseljem sledila svoji naravni nalogi _ materinstvu. Avtor »Slovemčevega-t članka pa zahteva razbremenitev žene od poklicnega dela s družinskimi plačami. Ne glede na današnjo krizo se moramo vprašati, ali je na to sploh mogoče resno misliti v sistemu pro-fitarstva. Kje se bo našel .podjetnik, pa naj bo še tako krščanskih nazorov, ki bo plačeval delavca ne po delu, temveč po številu otrok? Ali je kje na svetu krščansko usmerjena politična skupina, ki bi bila pripravljena gospodarstvo postaviti na to bazo? Citajte res krščansko usmerjeni Ust »Das neue Volk«, ki prinaša porazno sdl-bo o nekrščanskj usmerjenosti ene najmočnejših katoliških strank v Nemčiji, cent-ruma. Ali kdo verjame, da bo cen tram, stranka kapitalistov, uvedla družinske plače? In kdo jih bo uvedel pri nas? Kar se tiče izjave o »reakciji proti takšnim gibanjem« ugotovimo samo tole: res je, tudi proti ženskemu gibanju se pripravlja odpor — reakcljonarci so proti vsakemu novemu pojavu, kakor priča zgodovina — in med te protlvnike spadajo danes predvsem nemški in italijanski fašisti, a to za žensko gnbanje ni sramotno znamenje. Zveza akademsko izobraženih žen v LJubljani nam je poslala: V odgovor članku »Ostanite ženske«, ki ga je objavil neki g. —ski v ponedeljskem »Slovencu« 26. septembra, je naša zveza objavila članek, v katerem zavzema svoje stališče nasproti problemom, ki jih je načel g. —ski. Na ta naš članek se je g. —ski ponovno oglasil v ponedeljskem »Slovencu« 17. t. m. K temu samo nekaj opazk: Ker naša zveza ni politično opredeljena, smo poslale svoj članek trem listom, ki zastopajo tri svetovna naziranja. »Jutro« in »Delavska Politika« sta ga takoj rade volje objavila (»Jutro« 3. t. m., »Delavska Politika« 8. in 12. t. m.). Objavil ga ni edino »Slovenec«, in sicer « Čudno utemeljitvijo: »ker načelno odgovarjamo le na resne in slovesu našega lista primerno sestavljene popravke«. Ali me nismo prosile ne za popravek, ne za odgovor, temveč za objavo svojega članka. Tega torej »Slovenec« ni storil, pač pa je (v nasprotju z gornjo trditvijo) odgovoril aan). S takim postopanjem pa je onemogočil svojim čitafeeljem objektivno sodbo. G. —ske-mu pa še to: Ako citirate, citirajte pravilno! Naš članek ni govoril o »krščanski Južni Ameriki« temveč o »krščanski Amerik!« s posebnim ozirom na USA namreč, kjer Je bilo suženjstvo odpravljeno šele 1. januarja 1. 1864. Mislimo, da je ta pomota nastala zaradi naipačnega mnenja, da je mislila naša zveza napasti katoliško cerkev, česar pa ni storila in niti nameravala. Nastopile smo le proti nekaterim trditvam g. —skega, ki ne ustrezajo resnici, da je na pr. krščanstvo osvobodilo ženo sužnosti. Vztrajamo na stališču, da to ni res, kar sicer potrjuje tudi ves drugi del odgovora g. —skega. Ovrgel ni g. —ski nobene naše trditve, temveč je le spet ponavljal iste puhle fraze, s katerimi je nastopil že prvič Opravičevati plitev in neroden odgovor s tem, da ima nasprotnik (ki je, hvala Bogu, ženska) »gladko izbrušen jerzik, ki teče in teče...« je zelo udobno za človeka, ki stvarno odgovarjati ne zna. Sicer pa je resnemu človeku hudo debatirati, z gospodom, ki važna vnrašanja obravnava s tako površnostjo in pri tem n:ma niti poguma, da bi svoje članke podpisal.____ Mati in štirje otroci zgoreli Pariz, 23. oktobra. AA. V petek se je vnela na nekdanjih pariških okopih baraka, v kateri je stanovala neka rodbina. Mati in štirje otroci so zgoreH, očeta pa so našlj še pri življenju, vendar je bil od dima ta pHnov zastrupljen. Znižanje obrestne mere na Španskem Madrid, 23. okt. A A. Vlada je sklenila znižati trgovinski eskont s 6.5 na 6%. TEDEN DNI FILMA Življenje v kratkih besedah Greta Garbo Rodila se je 17. aprila 1905. v Stockholmu iz stare mornarske družine, ki je bila zelo siromašna. V mladosti je morala sttužiti po brivnicah, nato pa je napredovala za manekea. Naposled se ji je posrečilo priti v dramsko šolo v Stockholmu, kjer jo je odkril Maurits Stiller, baje njen poznejši mož. Ta režiser ji je dal prvo vlogo v filmu »Goesta Berling« po romanu slovite pisateljice Sekne Lagenloffove. Potem je prišla v Nemčijo, kjer je pod Pabstovo režijo igrala v »žal. stni ulici« (»I>ie freud-lose Gasse«) po Bettauerjevem romanu. PcMicali so jo v Ameriko, kjer je kmalu postala Metrova glavna igralka. V po-četku je dobivala po 250 dolarjev na teden, danes pa je najbolje plačana igralka na svetu. O nobeni drugi igralki ne pišejo in ne preklicujejo tiliko, ker živi zase in se ogiblje družbe. Razen tega ne pusti časnikarjev k sebi in živi zelo preprosto, brez razkošja. Rada ima morje in tišino. Peča se s športom, pred vsem je znana po svojem plavanju, jadranju in igranju golfa. Nedavno je prišla v Evropo in se umaknila domcv. čeprav neprestano pišejo, da je sita filma in da ne misli več igrati, je vendar pred kratkim podpisala novo pogodbo za igranje pri Metru, ki ji bo prineslo poslej vsako leto 200.000 funtov. Njeni najbolj znani nemi filmi bo bili: »Goesta Berling«, »žalostna ulica«, »Pod janmcm strasti« (Po Sud e rm ann o vem romanu »Es war...«), »Ana Karenina«, »Božanska žena«, »Divje orhideje« in »Grešna strast«. Med govorečimi filmi se je Obnesla v »Ani-Christie« in v svojih najnovejših umetninah »Mata Hari« in »Ljudje v hotelu«. Rolf Goth (K premijeri Leharjeve filmske operete »Valček sreče«) Pet ali šest let bo že, kar je prišel v Ufino produkcijsko pisarno mlad mož z obvezano roko in praskami po obrazu. Takrat je bil Rolf von Goth še začetnik, šele prvič je igral v filmu pri kriminalni drami »Za zločincem ni sledu«. Danes je že izkušen igralec. Njegova življenjska zgodba Je precej pustolovska. V Ameriki ne bi bila morda nič posebnega, pri nas pa jo bodo tako proglasili za prevaro in golo reklamo! Saj niti ne pomislimo, da je življenje dostikrat bolj podobno romanom kakor si ga zamišljajo pisatelji. Nemci so imeli v svojih kolonijah posebne obmejne čete. Eno izmed njih v Južnozapadni Afriki je vodil Rolfov oče. Njegov rod prihaja iz Madžarske, toda predniki so se že okoli leta 1500 preselili v Nemčijo. Rtif von Goth se je rodil 5. novembra 1906. O mladosti mu je ostalo le malo spominov. Spominja se še, da so bili njegovi tovariši pri igranju črne polti in da je bilo tam podnebje dosti prijetnejše in milejše kakor v Nemčiji, kamor so se potem preselili njegovi starši. Oče je hotel, da bi postal častnik, toda Rolf se je uprl in se z njim sporekel. Ušel je od doma in moral sam zase skrbeti. Da ni od lakote umrl, je moral prijeti za vsako delo, ki mu je prišlo pod roko. Najprej je umival avtomobile v neki veliki garaži. Trda bil je še mlad in ni se pritoževal. Naposled je tudi to službo izgubil. Za silo je postal pctnik ln prodajal računske stroje. Kmalu je dobil boljše mesto. Napredoval je za zastopnika neke velike firme, ki je izdelovala jeklo. Ze je mislil, da si je napravil karijero, ko je ne-nadrma nastala stavka delavcev in je bil spet brez kruha. Ali naj še podrobneje pišem? Saj poznate mnogi razpoloženje mladega moža, ki domuje v skromni sobi in šteje svoje poslednje pare. Hrani jih za kavarno, kjer prebere vse oglase po listih, da bi videl če ni morda kje razpisana služba, ki bi bila zanj. Ne zanimajo ga politični članki, medna poročila in zmagovalci na olim-pijadi, zanj je samo nekaj zanimivega v listu. Oglasna ruibrika »Službo dobi...« Tedaj je nekega dne odkril ponudbo: »Iščemo mlade, prikupne moške za Statiste v reviji. Javiti se je v gledališču na Kurfurstenda.mmu.« Rolf je pogledal v zrcalo na steni in se zamislil. Sicer to mesto ni bilo tako, kakršno je on mislil, toda vendar bi utegnilo biti lepa vmesna postaja, da bi vsaj lačen ne bil dokler ne dobi kaj boljšega. In Sel je v gledališče. Režiser se je pravkar mučil z nekim igralcem, ki ni bil preveč »odprte glave«. Tedaj ga je opazil in ga takoj vprašal: »Ali ste igralec?« »Da«, je Rolf obupano pritrdil. Tako je postal igralec. Dobil je vlogo, ki jo je režiser vzel prej omenjenmu igralcu. Razen tega še predujem in mislil je, da je predrznost večkrat pravi božji dar... T: da njegova sreča je trajala le malo časa. Sporekel se je z večernim režiserjem, posledica je bila klofuta in Rolf je letei iz gledališča. Potem je postal con-fčrencier v nekem morskem letovišču. Podnevi je lenaril po obrežju, ponoči je imel službo. Jeseni je bil seveda spet brez kruha. Tedaj se je zrinil v neko gledališče. V drami »Markiza Pompadour« ga je videl filmski režiser Constatin S. David in ga povabil naj pride v Ufine ateljeje na po-izkusno snemanje. Določenega dne pa je Rolf ležal s 40 stopinjami vročine — in morda mu je bila prav ta bolezen rešitev. Premagala je strah, ki ga je imel pred kamero — posnetki so se posrečili in Roif je dobil glavno vlogo, v filmu »Za zločincem ni sledu« Potem je sledil film za filmom. Ker je bil še zelo mlad in so bili prav tedaj mladinski filmi v modi. so imeli vsi »mladostne« naslove: »Zapeljana mladina«, »Mladost se upira«, »Pomladno prebujenje«. »Oče in sin«. Poslednji je bil eden izmed njegovih najboljših. Nadalje ne smemo po zabiti res dobrih filmov »Angel v sepa-reju«, »Na življenje m smrt« (Eddie Po-lo), »Madež na časti«. Ko je prišel govoreči film je imel Rolf sprva smolo. Igral je v dveh precej brezpomembnih friraih »Kralj Pariza« (v glavni vlogi Svetislav Petrovič) in v drami »Va bancque«. Potem ga je usoda zanesla na švedsko Tam je z njim igral Gosta Ekman, eden najbolj nadarjenih karakternih igralcev, ki pa se je uničil s pretiranim uživanjem mamil. 2e takrat je videl Rolf na njem znake propadanja. »V senci maneže«. »Bojkot«, »Petorica v jazzu«, »Valček sreče« in »Hrepenenje 202« so njegovi najnovejši filmi. Rolf von Goth ima zadnje čase dosti dela. Ni čudno mlad je še, zastaven fant in res dober igralec. Da bi se prevzed, se ni treba bati. Za razkošje se ne meni Edino, kar bi morda lahko šteli med razkošje, je njegov rjavi Cadillacov avto. Da se dekleta rada ozirajo za njim, kadar drvi po berlinskih uli- cah, pa menda ni treba posebej pripovedovati. To je torej Rolf Goth, katerega vidite baš te dni v najboljši vlogi, v zadnjem njegovem filmu »Valček sreče«. Ali že veste, — da se je lita Gray pritožila, ker je sodišče prepovedalo, da bi njeni in Chap-linovi otroci igrali v filmu? — da »o počeli delati najnovejši Eich-bergov film »Nevidna fronta« ? — da gostuje Igo Sym v varšavskem kabaretu »Morsko oko« in da ga časopisje primerja z Albertom Prejeanom? — da se Fritz Kortner in YVilly F«rst v Berlinu že pripravljata za film iz Beethovnovega življenja? da žanje Gitta Alpar sedaj v Berlinu večer za večerom zmagoslavje operetno noviteto »Katarina«, ki je na sporedu v gledališču »Admiralspclast« — da je družba Eidophon končala s posnetki za film »Fantom Durmitorja« v Beogradu in da so člani družbe odpotovali deloma v Sarajevo, deloma v Kotor in Dubrovnik — da je olimpijada v Los Angelčku veljala filmsko industrijo nad četrt milijona dolarjev, ker so zaradi neprestanih posetov ogromne množice radovednežev, ki so si hoteli ogledati ameriške filmske ateljeje, morali prekiniti z delom — da je bila Marianne \Vinkeistern obsojena na 3 mesece zapora in 3000 mark globe, ker je povozila v Berlinu nekega inže-njerja — da je v delu film o Ivarju Kreuger,iu, v katerem namerava ameriška filmska družba Warner First National predočiti živjle-nje in konec »kralja vžigalic« — da se bo Maurice Chevalier ločil od svoje žene igralke Yvonne Valee, in to baje sporazumno z njo — da bivata Joan Craivford in Doug Fair-banks ml., njen mož, v najstrožjem inkog-nitu v Parizu — da se je Reinhold Schiinzel ponesrečil pri filmanju v ateljeju, ker mu je težak kos železa od kuliserije padel na glavo: zdravniki so ugotovili pretres možganov — da imajo na Japonskem posebne nastav-ljence, ki občinstvu tolmačijo vsebino filma. Z uvedbo zvočnega filma so ostali mnogi ljudje brez posla — da sta Vilma Banky in njen mož Pc"> la Rocque dospela v Pariz in potujeta v Berlin, kjer bo Vilma Banky igrala v nekem filmu — da iščejo partnerico za fapljina v filmu »Don Quichotte«. Režiser Pabst je izjavil, da Angležinje niso prikladne za tako vlogo in upa najti primerno igralko v Parizu ali pa v Rusiji — * NAJNOVEJŠE Leni Riefenstah! se je vrnila z Gronlan-da, kjer so napravili večino prizorov njenega novega filma. Upton Sinclair je šel med filmske pisatelje. Za neko ameriško društvo piše sce-nario k filmu »Prapor z zvezdami«. Harold Lloyj pride v kratkem v Berlin. V Rimu je občinstvo protestiralo, ker je Maurice Chevalier zahteval preveliko vstopnino za svoje gostovanje. Izjavile, je, da vstopnina ni bila v nobenem pravem razmerju s tem, kar je Chevalier pokazal. Filmski atelje v Geiselgasteigu pri Miinchnu in Emelkina hiša v Miinchnu prideta 18. novembra na boben. Kje de!afo? Kaj delajo? V Neubabi sbergu: »Ti podnevi, jaz ponoči«. Glavni vlogi Kathe Nagy in Willy Fritsch. Režija Lud-vig Berger »Otrok hoče živeti«. Glavni vlogi Hans Brausevveter in Theodcr Loos. Režija Lam-preeht. »Orlov«. Glavne vloge Liane Kaid. Sve-toslav Petrovič, Dekobra in Giilstorff. R.&-žiser Neufeld Zunanji prizori: Pri HelsjngfOrf»u na Finskem. Film »ZOra« iz življenja v podmornici Glavni vlogi Rudolf Forsten in Adeia Sandrock. Režiser Ucickv. Greifswa!der Oje. Film »F. P. 1 ne odgovarja«. Glavna viega Hans Albers. Režiser Hartl V Švici film »Svete vode«. Glavne vloge A. v. Sehlettow. Karin Hardt. E. v. Win-terstein. Režiser VVasehnek. Na Tirolskem zaključek filma »Plameni kličejo«. Režija in glavna vloga Louis Trenker. Na Madžarskem. Zadnji posnetki za filrn »Pusta ž»ri«. V Spandauu film »Op°roka doktorja Ma-busa«. Režija Fritz Lang. Maeistc mrtev Zadnji dan mimiega meseca se je pripetila v bližini italijanskega mesta Lucce huda avtomobilska nesreča. ^ Bartoiorneo Pogano, ki ga v filmskem svetu bolj poznamo p, d imenom »Maciste«, je bil pri tem nevarno ranjen in je čez nekaj dni v bolnišnici umri. Maciste je bil nekoč eden najbolje plačanih igralcev sveta. Svojo življenjsko pot je začel kot pristaniški delavec v Genovi. Tam ga je ieta 1913. »odkrila« neka italijanska filmska družba in mu dala glavno vlogo v filmu »Cabiria«. Ta film je bil eden izmea mejnikov v filmski zgodovini m Maciste je z nijm p stal zelo priljubljen igralec. Ta uspeh je bil vzrok, da je dobil Maciste še celo vrsto vlog, ki so ga seveda kakor vsakega igralca, ki preveč igra. precej izčrpale V času inflacije ga je poklical režiser Karel Jakob v Nemčijo. Tam je igral v filmih »Maciste in Javanka« in »Kaznenec št. 51«, ki so bili za družbo zelo dober zaslužek. Iz Berlina se je Maciste vrnil v Italijo in se naselil v vili, ki jo je dal zgraditi proti koncu leta 1923. v bližini kopališča Nervi na Rivieri. Bil je eden tistih redkih igralcev, ki si znajo prihraniti del svojih dohodkov za slabe čase in s tem denarjem se je preživljal — dokler ga ni usoda tako tragično udarila. 1 Vsota tK«ed» 50 par. f 1 u da t«njr naglim, aii t f ti Šifro m, 3 Din fl) j Izurjeno pletiljo prvovrstno moč, sposotvno in pridno, sprejimp strojno pletraij-e — trgovina »Pri eolmcu« v Ljubljani. 4,031-1 Vrtnarra ki Ena obrezovati lepotica i grmičevje i.n saditi -r^ve s*-a. r3bim za t*de,n i M. Ponudbe na oglas™ oddel. »Jutra« pod »Vrt«. 42099-1 Prodajalca (ko) ti obifk privart.niih strank spr«m. Ponudb* na »ioh-a rn hitra prodajalka, vsestransko poštena ter zdrava, žeii preminiti mesto. Cenj. ponudbe prosi pod značko »S"daj na Hrvatskem« na oglasni oddelek »Jutra«. 41819-2 Gospodinja im kuharica. žpli mesto pri samskem go-s-pod.il. ali pri odrasli boljši družini. — Vajena je kuhe in vs*>ga gospodinjstva. Gre t-udn na sostalno. v mes-tra aM na deželi. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 42053-2 Trgovski pomočnik voViščine prost, favpžban v mPvša.nl stroki, išče kjerkoli sliifbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4182-4-2 Boljše dekle k.i zna kuhati in opra/vljati vsa biišna dela, išče službo pri boljši diruS™. Ponudba na ogia,sni odded. »Juitra« pod »Mia>j&a«. 42151-2 Dobra kuharica išče službo, gre tudi samo , za dopoldanske u.re. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43146-2 Šivilja za periHo im oblake, Sčp slu-ibo. Naslov v ogiasnpm oddelku »Juitra«. 42242-2 Natakarica 5 edine zunanjosti, poštena, stara 33 lp-t. iš?p službo. Nastop taiko'. NasloT v oglasnem odd<>l. »Jutra«. 48194-2 Pekovski mojster i£če mipst.o poslovodje. a.M vzam« pekarno v najpm. Naslov v oglflfinpm oddelku »Juitra«. $2072-2 Pridno dekle išče mesrt.o kuhairrce ali kot s.l'užknm;a. Star« je 28 let. Ponudbe ra oar'as. oddMek »Juitra« i>nd š;fro »Mioi«. 42013» Prodajalka ra učena v t-rgovimii me£a-ne?a blaga, želi premeni^ slffžbo. v srrrho nadailjnjp izoibrarcbp. 7. veiseljpro bi r>om a£ra'a tudii v gospo-drovsfcvu. Ponudbe na oel. oddo'pik »Juitra« pnd šifro »Zadovoljna«. 41920-2 Šivilj, pomočnica iišče s'nžbo za daim.s.ke ob leke. Naslov pove oglnsn! oddelek »Jutra«. 4231 -2 Dekle 18 let sta.ro. va.jemrf> vseh hišnih del im nekoliko kti-ha.nja. SMtuw> prakso, ®če stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jmtra« pod šifro »S kavcijo«. 43344-2 Natakarica bi rada takoj ali pozmeje zamenjala službo v boljšo gostilno. Zmožna kavcij«. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 42198-? Plačilna natakarica s kan-pivto, išče službo ia taikoj. Naslov v og'as.nem oddeliku »Juitra«. 42280-2 Dobra kuharica im gospodinja, išče za.po-f>!en*'P. Prev-zaimp tn4S manj šo m mw>. ali gostilno na radium. Ponudbe na podrui-niioo »Jutra« v Novem me sta pod »Gospodli.n;a«. 43314-2 Natakarica ki Hi tmdii kuhala, želi mosto — nairrai''« na Go rpm;skpm. — Doipise na po-d.ružrmVo »Juitra« v Celju pod »Pošt.ema«. 4e3(*v2 Natakarica t>ošt«ia m marljiva, ieJi preimemti mesto. Cenjene dopise na prdruink.o Jutra v CeLjiu pod znač.ko »Dobra mož«. 42395-2 Prodam OirlsJi »g. aom6«j» y 1 Dia beseda; m da janj« u8l ca dajanj« oaelonra ali aa «if«> p« 8 Dim. («) Salonsko garnituro skoraj novo ugodno prodam. Naslov v oglas.npm oildelku »Jutra«. 42317-6 Železen štedilnik zelo dobei. poo,emi prodaim radi selitn-e. Naslov pove oglasna oddelek »Juitra«. 43301-6 Kdor I š i e aaaluika, plača za vsak« besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n a d I i&silniek. pa ea vsako beeedo 1 Din. ca dajanje naslova ali ca Šifre pa 5 Din. (S) Za prodajo puhastega perja po nizki oetE jn visoiki proviziji iščeim moči. Ponudbe ua oglas, oddelet »Jutna« pod šifro »Perje«. 43373-3 Otroški voziček ponikljan, na peresih dobro ohranjen, in otro ško zibelko prodam. -Naslov v oglas, oddelki »Jutra«. 42252- Ogla&i trg. soaiaja pa 1 Dia beseda; ia 4a-jaoja aasiova aii ca &i.fn> i Dw. — 0jrl*fl' socialAega enačaja vsaka keaeda 50 par: sa dajanj« naslova au ca tifro pa S Din. (7) Stelaže dobro ohramjeme, za špecerijsko trgovino, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek pod »Stelaže«. 42203-7 2 manjši peči dobro oihranjeni kupim. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Dve peči«. 4d475-7 Trg. oglasi po 1 Din befteda; ta dajanj« na-ilova aii ta iifr« 5 Din Oglasi socialnega roa-taja vsaka beseda 90 par; ta dajanje oaaiova ali ia »ifre 5 Dia. (13) Damski zim. plašč dobro ohranjen ln moder kostim po zelo nizki ceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42366-13 Ui j Vsaka taBds t Din: ta dajanj« aasiova ali ' j ta pa S Dia. (10) ' Tovorni avto Ford io bonski kuipim na me»e>6no odiplaMlo s vknjižbo na posestvo. Naalov v ogl. oddeiikn »Jmtra«. 43132-10 Vsaka beseda 1 Dia. ta lajanje ojlsIov« aii ta fi.fr« pa S Dio. (16) 30.000 Din posojila iščem za kratek ča« na večje posestvo brez dolga Ponudibe na ogla6. oddelek »Ju-tra« i>od »Varno«. 42035-1« 50.000 Din posojila iščem na sigurno mesto. Dopise pod »Dobro mesto« na podružnico »Ju.ua« v Mariboru. 41569 16 V najem Vsak* m iajasij« « 1» I Dia. (H) '■S Hišo mem takoj v najem kjer t njivaimii ali vrtom, vza koli v Jugos.lavi;ji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem taikoj«. 41990-17 Lokal za vinotoč po možnosti v sredini Ljub ijaine vzamvem v najem. — Ponudbe r navedbo kraja im najemnine pod »SMid no«t« na oglasni oddelek »Jutra«. 43160-17 Pekarno vzamem ta.koj v najem, ali pa grem za poslovodjo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 42371-17 Panto pekarno novourpjemo, pri koroškem ko'odvoru v Mariboru od dam tra ''no im ugodno v najem. NeeJov v oglasnem odrMkio »Juitra«. 42404-17 Posest Vsaka »mm«!« t Dta; ta dajanj* •>*■•» a« sa (Ura pa S Din. (30) Dve hiši dr o- m šestisitamovamisko » 3000 m! vrta prodaim ia iHO.OOO Diin. Pomiudbe na ogla«, oddeleik »Ju>tfro« pod »Periferijo«. 43164-20 Hišo einodnuiflimsko. aii polovico večje hiše t takoj kuipi.m proti gotovimi. Po. nudbe na oglasni oddplek »Jus a^T. Ji ta tib« p. < Dia. p» Mlekarno dobro vip.iljano prodnim radi bo4ezni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Eksrast-emca«. 433(KV19 Gostilno dobro ldoio, sredi mesta in stanovanje oddam oženjenemu paru. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 42389-19 Stanovanje Vsak* baaada 1 Dia; as iajanj« m«^ U m litra pa t Um. (H) il Lepo stanovanje z emo. dvema aH tremi bamn im priilfiklimaini ter velikim vrtom odda.m ta k«j aii pozneje. Naislnrv v oglasnem oddelku »Jutra«. 4241.121 Stanovanje prijanDO, obstoječe it so. he im kuhinje oddaim v Rožni doiimi s 1. novem brom. Na«lw v og'a»nem oddel. »Jnbra«. 43104-31 Sobo odda Vaaka bmit aa iajaaj« aa litoa I Din. TI (83) Stanovanje zastonj dobi poštena dnižima na gradu Smreki pri Višnji gori. 43172-31 Stanovanje s štirimi sobami, pri srlav-nem kolodvoru, oddam 1. novemh'-a. Nasltvv v offlas. ■dd. »Jutra«. 43165-31 Ovosob stanovanie veliko, »trogo eeiparirenn. na želj-o s klavirjpm. za <)k »Jutra«. 423.54-23 Sobo z v«o oskrbo aii brer. in uipocrabo korolnice oddam s 1. non-embrom boljšemu cpospod'1] v ^entm me«ta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43414-23 Tplelon PREMOG suha At\h POGAČNIK Bohoričeva oHcs 5t 5 Lepo mesečno sobo popolnoma separirano. s parketi. elektriko io velikim vrten, oddam takoj ali pozneje pod Rožnikom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42412-2? Sobe išči Vsaka bea«da ca dajanj« oaatova aa aa tUra S Dia. (iB-a) "Si Prazno sobico ali kabinet za stalno, išče drž. urad nik. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Čisto pohištvo«. 41823-23/a Gospodična išče prazno sobo v bližini Bleiweisore ceste. — Po nud.be na 0glas.ni odde.lek »Jutra« pod »Separirano« 419131-23/3 Sobo s kuhinjo in kabinetom v Sp. Šiški iščem s 1. novembrom. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek Jutra pod značko »H. P.« 42019-23/a Sobo po možnosti v centra, stro go separirano. išče ves dam odisot-na gospodična. — Ponudbe ua oglasni oddei. »Jutra«. 431.58-23a Prazno sobo cenejšo, s pospbnim vhodom ali brez. iščpm. Po nudbe n3 oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Cisto«. 43!.14-33a Iščem sobo s posebnim vhodom, blizu centra. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 888«. 42236-33/s Glasbila Vsaka Oesffd* 1 IKn: ta latajij* msitrr« aJrf aa ttfra pa S DW (Wl Klavir dobro ohranjen, oocen' prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41846-26 Harmonika, citre in gosli poceni naprodaj v Mostah Tovarniška ulica štev 27 visoko pritličje. 41936 2f KL :vir v dobrem stanju, trvrdke Maks Schott \V'i«n pro lam. event. posodiim onvti mesečni najemnimi Tramte Anton. Medvode 18. 42096-26 Vsaka Obsela i Din. ia 'ajanje nasiova ali j za šifro " Dim. (29) Sukalni stroj 'Z^iren-nasehtnel ter v*, iavnico. oboje z« izdelovanje sukna. kup:m. Cenj. ponudbp i navedbo cen« na oglasni oddelek Jutr» l>od značko »Vala-rmca«. 41902-29 Stroi za štancanje podplatov, kartona Itd, kupim. Cenj. ponudba pod šifro »Plačilo« na ogl. odd. »Jutra«. 42229-28 I Vsaka 6t>seda 1 Din; za dajanie naslova ali za šifro pa 5 Din. (371 ] Trboveljski premog ^r.ba drva, an-koks lobavlja na dom Kunvo iz o.i Uunajska c. 3? Telef. 34—34 štajerska jabolka prispela. PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 12460 Dobro in po mzki ceni oblačijo se vsi oni, ki Kupujejo mošKa, fantovska in dečja oblačila, in to obleke, površnike, suknjiče, športne vestje, hlače, iežne plašče, osobito otroške zimske plaščke v trgovini ksmSekcife „FRANDE" LJUBLJANA, Gradišče 2. pri nunski cerkvi. 12478 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za uiseratni del Je odgovoren A!oj2 Novak. Vsi y Ljubljs.ni