(VeĆerno Izdanje«) 95 številka. V Trstu, v četrtek dne 9. avgusta 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v šestih i t-danjih ob torkih) ftatrtklh in aobotah. Zjtttranj« iidanje izhaja oh rt. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje titan* : na Je.len mmc . t. —.«0, izven Avatrijn f. 1.4t» ta tri meiec, . „ 2.110 . „ 4,— za pot leta , . . ft,— . , . d__ za v»e leto . . „ 10,— „ » »16.— Na aaroibe brez priložene Naročnine m ne jemlje Mir. Ponamičr« številke »o dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irttfn po 3 nvč., V Gorici po 9 nvč. Sobotno večerno izdanjo v trntu a ni., v Gorici 4 nč. EDINOST Oglasi «e račune po tarifu v petitu; H na plačuje jirontor, kolikor olunjja ravadnih vrstir. 1'o-lnna ounirtn e.< in j ivnpzahvnl«, do-tnači ogla«! itd. se računajo pn pogodbi. V»i dopi"i naj se pošiljajo uredništvu: u lic k 1'aiterma nt. 13. Vnako pi«.mo mora biti frankovano. kar nefrankovana no ne »prej jmajo. Rokopisi »i> no vračajo. Naročnino, roklaraarij* in o^lav upro-joma upravniitvo ulica Ca»erraa 13. Odprte reklamacijo so protte poštnine. Glasilo slovenskega političnega dpuitva za Primorsko. H r Minuli J4 m»r I«. Volilski shod prof. Sukljeja v Metliki dna I. avgusta 1894. (Urimo poročilo) (Konec.) Preskočivii vodno vprašanje omenja nekaj osebnega, kar ni brez političnega po« mena. »Jaz som tak, kakor govorim, suh sem, korajino glavo imam na ramah in vajen sen misliti po svoji glavi in po svojem prepričanju. J a ■ nisem r a d i k a I e c niti klerikslcc, ampak gledam, da a« napreduje.' Ali ena reč ga je sbolela. Ko je letos t budgetnem odseku is-govoril neki pasus o vidnem toku, ki ga ns» hajamo v narodnem gibanju, kateri — nehote in aevedo — ohne au wissen und ohne su wollen — odvraća slovenski ni-rodod Zapada in ga približuje Vato k e, — tolmačil se je ta iirai na tak najin, da ja kar oatrmel, namreč, kakor da je hotel on, govornik, očitati veleisdajstvo — narodu svojema I Tako govoriti je »meino ! Kolikokrat le je on naglalal itaro dinastično lojalnost, katero je slovenski narod iikatal ie pri velikih prilikah! In ie letos je ravno isto govoril v deželnem iboru, posebno pa je v govoru proti Oauču isratil iata misli ie veliko krepkajie in tisti poslanec, sedeč poleg njega, jo takrat pritrjeval prav glasno. •Slovenec* se je takrat zaganjal vanj ie bolj, kakor pa .Slovenski Narod", kar se mu čudno >di. Kdo pa je med političnimi možmi daoea prva avtoriteta t .Slovenčevi" stranki P Največ ugleda in veljave imata tovarila moja gg. K I u n in P o v i e, in gotovo ata to avtoriteti, kateri morate biti veljavni tudi se uredniitvo .Slovenčevo". In on želi, da pride to v javnost, da se vidi, kako malo lojalna se postopa! In eden tistih dvoh poslancov je rekel, da je imel ravno tiste misli in da je bil pripravljen a istimi besedami poseči v rečeno raspravo, pa da je to opustil saradi napačnega tolmačenja, ki je navadno pri nan! Njegov namen je bil navduieno govoriti vladi in njeni veČini, naj ae ozirata na opravičene in utemeljene pritožbe slovenskega naroda, če se te pravioe teptejo a nogami. Povdarja, da amo aoaedjo a Hrvati, prijatelji, bratje, in želi, da vedno ostanejo prijateljske razmere. Navalio temu pa treba, da ohranimo s 1 o-venako gibanje in skrbimo naj-p r e d s a-a e, da dobimo one pravice, katore ao nam aajamčene v nali uttavi in n e me* iajmo se v hrvatake državnopravne rasmere. Če bi danes kdo vpraial vaa (Metličane), ali hočete priti pod brvatako vlado, ali ate a tem sadovoljni, da puatimo kranjsko F (Klici: Nobeden ne!) Dobro! Torej je rasviduo, da mi tožimo p r o t i L j u b 1 j a n i, ne pa na ono stran preko Kolpe, ne v Zagreb! (Klici: Nikdar ne!) Daljo naglslu, da ni novinec v politiki, imajoč nekaj akuinje in jasen ciij, po katerem teži. Taktika se spreminja po danih ras* PODLISTEK. 108 Kmetski upor. Myođuvin»ka j«ore«f iftnaJtUga veka. — Spisal Avgust Šenoa. Preloiil J. P. Planinski. — — Da! Zi vio nam vojvoda Gubec ! za-kličejo vsi v jeden glas. — Bom ! Vodil vas bom, reče slovesno Gubec in vzdigne roko, vodil vas bom v boj za staro narodno pravico, do zadnjega diha bom z vami. Tako mi Boga! — Ua 1 Ha! Ha! oglasi se porogljiv smeh in na vratih ae prikaže Drmačtćevo zabuhlo lice v mesečini. — Izdajstvo! Drmačić! planejo kmetje pokonci in kakor bi trenil se zasveti doset britkih nožev. — Ali Bte junaki! Pobijte me! nasmeje ae pisar, jas sem sam. Zavohal sem vaš do- merah, spreminja se zavezništvo, danes je a to stranko, jutri t drugo; le kar se tiče konečmh ciljov, glavnih načel, mora biti politik mož in ne za las odnehati od njih. Tega principa se je on držal in se lahko sklicuje na svoje govore v državnem in da-žclnem zboru pristavljajoč, da ni prijatelj onemu kričanju in popevanju „za narod", misleč, da ai je več stekel za narod slovenski z mirnim in resnim delovanjem. Tega stališča se je držat fte od leta 1883, ko je v •sji 6. oktobra 1883 govoril sledečo: „Mi vsi v tej slavni zbornici smo strankarji, ali vendar, če v mirnih trenotkih, kadar strankam strast ne moti jasnega pogleda, si ogledamo rasmere v nali domovini, videli bodemo, da politični raskol,da strankarski prepir, ki med nami rassaja že 25 let, je le v kvar našemu narodu in naii deželi.* Na tej podlagi stoji tudi danes, naj se napravi premirje v narod« nem vpražanju ravno sdaj, ko silijo vprsia-nja aocijalistična na povrije in pripravljen je delati na to, da s ene strani brani narodno korist, na drugi strani pa ludi a pro-tivniki delati deželi in državi na korist. S tem se je končalo to poročilo, kojemu je občinstvo na mnogih mestih pritrjevalo s do-bro-klicem in pohvalo. Ko se na praianje predsednika nihče ne sglaai sa besedo, zahvaljuje ae on poslancu za jako obiirno in nepričakovano poročilo in prebere njemu namenjeno s mnogo pohvalo sprejeto, aledečo zaupnico : Vale blagorodje! Veleapoitovani gospod poalaneo ! Prilikom Vaiega dohoda v Metliko veleva nam srce izražati Vam iz globine avoje duie najiskrenejo zahvalo za možato Vaše postopanje t zborih, kamor Vas jo odpoalalo saupanjo Valih voiilcev. V prvi vrsti stali ate vedno in vsikdar med bojevniki za sveto pravice milega naroda slovenskega; — na vseh trnjevih potih v dosego blsgoatanja semlji slovenski spremljalo Vas je naie neizčrpno saupanje, — niti sa trenotek nismo omahovali nad Vaio vestnostjo, dobro snajoč, da med najboljiimi jo poslanec tužne Belokrajine, pravi biser nalim parlamentom. Znamo dobro, da imate brezitevilno kri-lev in težav, pa Vi — veleum, zmeren, eleganten in prvi slovenski govornik, ate tudi najveatnejii in najskrbnejii sagovornik naiib pravic! S ponosom gledamo na prošlost neprecenljivega in nedosegljivega Vaiega delovanja — ie s večjim ponosom in neusahljivim zaupanjem prepuščamo Vam pa tudi — bodočnost. Kot veren, zvest sin semlje, ki Vas je rodila, ste bili, eto in ostanete dika zagovor-niitva pravic prekrasno zemlje slovenske in vzemite blagovoljno na znanje, da divni glas, ki ga povzdigate v dosego svojih in naših namenov, raslega se tirom lepo našo Belokrajine govor in vas zasledil. Lahko bi vas bil izdal. Obesili bi vas. Ali tega nisem storil. Vaš hočem biti, da se osvetim staremu krvniku za t&iko rane in udarco. Za vsako rano naj občuti sto muk. Vaš sem, tako mi Boga. Ali kaj nameravate P Povrnite se pod stare gospodarje P Bene ! S konja na osla P Dokler bo gosposkih klopov, tekla bo kmetBka kri in solza. Doli z gospAdu ! Vso podavite ! — M >ići, reče Gubeo, mi nismo iaz-bojniki. — Oj, oj modrijan kmetski, nasmeje bo Drmačić, ali ti ne vel, da so Uriula in Tahi pomirjata preko vadili glav, da vserne Zofija Guvra, da ostaneta na Sosedu Tahi in Uršula. — Lažei ! zakriČi Gubec in prebledi, kmetje pa planejo ua Drmaciča. — Čitaj, Gubec! Saj ti znal čitati, in srce nam gorkeje bije, kedar zaznamo, da se je oglasil v parlamentu prvi nai retorik. Ostanite to, kar ste bili — mi ne Želimo več, prosimo pa Boga, da Vas ohrani ie mnogo lot ne le nam, ampak sploh semlji siovonski in dobri stvari v korist. Z najodličnejšim spoštovanjem — iz vsega srca Vam udani Metličanje (sledi 100 podpisov). Metlika, dne 1. avgusta 1894. Na to se zahvali poslanec Šuklje rekoč, da ne bode veliko govoril, ne, ker ga je utrudil prejinji govor, ampak, ker mu jo srce prepolno. V političnem delovanju ni skusil mnogo veselja, dosti pa je doživel žalostnih sknienj in mnogokrat mu je bilo pri srcu tako težko, da je hotel odložiti vse mandate, kar jih je imel, in ao vrniti k svojemu prvot« nemu poklicu; ali taki trenotki odlkodujejo marsikatero trudapolno in žalostno uro in isreka ginjenim srcem : dokler mu bode čaat ssstopati Belokrajno, slasti pa mesto Metliško, deloval bode s vsemi silami v ta namen, da pridobi boljio bodočnost temu okraju in prebivalstvu, ker je tega vredno, Bog poživi belokranjske volilce in posebno Metliike someščane ! (Živio!) Po krAtkem odmoru ustane olvoritelj •hoda g. Prosenik in prečita sledečo, soglasno in t navdušenjem vsprejeto resolucijo : „Zbrani volilci Motliiki izrekajo svojemu poslancu neomejeno in neomajano svoje saupanje in odobravajo s ostrom na obstoječe razmero, da je vatrajal v Hohen\var-tovem klubu in pristopil koaliciji ter pričskujejo od njegove razsodnosti, da bodo v koaliciji varoval naiega naroda duševne in gmotne koristi, kakor tudi posebno interese našega okraja; in naj bo le tedaj — ako se mu to no posreči — loči od večine in pristopi v opozicijo". Po končanem oficijalnem delu reavese-Ijevali smo se z rasnim razgovarjanjem lokalnega pomena in s dobro kapljico, katora momenta sta napotila cestnoga in zdravstvenega načelnika tor občinskega svetovalca g. Prosenika, napiti blagorodnomu gospodu Josipu R barju kot vodji okrajnega glavarstva v Črnomlju, sahvaljajoč se mu na njega prihodu in poudarjajoč njegove sasluge iu požrtvovalno delavnost na vsem polju njegovega delokroga. Na tej čestitki zahvalil se je gosp. ltihar prav kratko, vendar pa zelo prijazno, obetajoč vso možno pripomoć v vseh strokah, njemu podrejenih. So le po jednajati uri vzdi-gno se g. Šukljo in kratko pa jedrnato napije vsem volilcem in se odpelje v Črnomelj v daljnje poročevanje tatu o S nji m volilcom, Politiške vesti. Zh avstrijski katoliški shod. IUzgo-varjanje, zakaj ni prišlo latoa do katoliškega reče pisar mirno in poda kmetu Ankino pismo. Kmetje prižgo luč. Gubcc čita. Prebledi. Oči se mu od jeze zasvetijo in rečo : — Da Drmaiič! naš Bi. Ros jo bratje ! Stari gospodarji rote so z novim krvnikom proti nam. Oj črna gosposka himba! Nai upor bodi jez ti zvezi. Prokleti bili izdajici, kateri Bte nam malo prej dali moško besedo, uosoč v srci kačo. Na noge ! V kraj z gospodo ! Samo jedna pravda bodi ! Nafta svoboda. — Nafta svoboda ! Za njo hočemo živeti in mreti, zakliče razjarjeni zbor kmetov, a pri Bkrivnoatnem šumu mlina, pri zlati mesečini podajo si ti pogaženi zatočniki božje pravice in človeikega dostojanstva žuljave desnice. (Daljo prih.) shoda avstrijskega se ie ni poleglo. Sedaj se je zopet ogUsil v ,Vaterlamlii" komisar katoliškega shoda, grof Syiva-Tarouca. Toda povedal ni nič novega. Ponovil je, kar se je nsglašalo že opetovano, da do katoliškega shoda ni prišlo zato, ker se je bilo bati sporov med posamičnimi frakcijami avstrijskih katolikov. Ali da govorimo jasneje : med koa-liranci in nekoaliranci. Ker si pa ne moremo misliti, da bi bila kaka razlika v mišljenju avstrijskih katolikov gtedć na kričanska načela in na dogme katoliške cerkve, jo pač opravičeno domnevanje, da obstoje diferencije lo gledć na politiiko taktiko. Iu da jo tako, pritrdi nam izvestno vsak vestni opazovalec sedanjih odnoisjev. Jeden del katolikov išče svojo srečo in svoj blagor pod perutmi koalicijo, drugi in gotovo odločnejši del jo pa tega menenjn, da je koalicija le zavora intenzivnemu katoliikemu gibanju. Tu koalirani lIohenwart — tam nekoalirana Lueger-L. da so vsa doslej objavljena poročila glede vzroka ponesrečenja pok. nadvojtode ViljelnM neresnična. Kakor pripoveduje omenjeni list, tožil se je nadvojvoda že v jutru do-tičnega dne o soparnosii in vročini, a ponesrečil je vsled tega, ker ga je valed navala krvi napadla omotica. Svodoki potrjujejo, da je nadvojvoda popustil konju uzde, da je tgubil najprvo levi, potem pa desni stremen in počasi sdrsnil ob lovi Btrani konja na tla. Nadvojvoda, tak6 trde svedoki, jo obležal na hrbta brenavesten, a konj ga ni vlačil niti jeden korak sa seboj. Tako izvrsten jahač, kakor je bil pokojnik — zaključuje ,Abdp.« — se gotovo ne bi spustil na tak način ras konja, ne da bi bilo tehtnega vzroka sa to. Migr. And. Sterk, ikof Kriki, odpotoval je v Oorico na obisk knetonadikofa msgr. Zorna. Msgr. Šterk odpotuje v kratkem t svojo ikofijo. Pojasnilo. V svojem poročilu o sestanku v hotelu vEvropa" Čoikim gostom v čast rekli smo med drugim, da je urednik „Naie Sloge", g. prof. Mandić izjavil, da so Hrvatje vsikdar stali na braniku vzajemnosti slovanske, vsikdar pripravljoni žrtvovati tudi svoje ime tor vaprejeti ime Jugoslovani. Ta izrek g, prof. Mandica nam je na proinjo tega gospoda popraviti tako, da jo rekel, da •O Hrvatje kot Ilirci in Jugoslovani prvi žrtvovali svoje narodno imo v prilog slovanske vzajemnosti. — To pojasnilo je bilo potrebno, da ne bi so krivo tolmačila izjava g. prof. Handića. Na slavnost Postojinsko doilo je 58 brzojavk. Med temi nastopne tri iz Trsta: .Sokolom na zdar! Živela Čitalnica! Živeli slavilci, Postojina in probujena Notranjska! — Tržaški radikalci*. — „Na danainji Tvoj slavnostni dan Postojinski Sokol naj oživi! Trden bodi značajen Slovan in neomahljiv kot Nanos sivi! — Franjo Žitko, Kimpotič, Ootar, Šverljuga, Josip Sulčič, Korbun, Mramor, Anion Štrukelj". — „Širi pravo, bratsko ljubezen, zjedini razdeljeno Slovane, razcvitaj so in ponosno se ohrabri — to je želja in klic primorskih Slovanov, ki su v duhu združeni z vami". Naslednik nadvojvode Viljelma v vojski. le Budiinpeito pričednu poročila zatrjujejo, da bode imenovan knez Lobkovitz naslednikom pokojnega nadvojvode Viljelma kot generalni nadzornik topništva, IX. rodna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Novemmeatu vriila se je posebnim sijajem. Vsprejem na kolodvoru Novomeikem bil je veličasten. Na pozdrav gospoda župana Perkota odgovoril je predsednik družbe gosp. Tomo Zupan — naslanjajoč se na znano pesem .Pridi Gorenje" —, da so tudi skup-ičinarji priili v metropolo Dolenjsko, tajati led narodne mlačnoati ter se unemati ob žarkem domoljubju Dolenjskem. Skupičina se je vriila v krasno odičeni dvorani „Narodnega doma". Predsednik Tomo Zupan je naglaial v svojem nagovoru posebnim zadovoljstvom, da vsi člani vodstva delujejo složno in jedino, svest si vsak svoje važne naloge. Tako ostanemo tudi v prihodnje vneti za v e r o, cesarja in domovino slovensko. Na to sta prečitala tajnik in blagajnik •voji poročili, iz katerih podamo vainejie podatke v prihodnjih fttevilkah. Blagajnikovomu poročilu so sledile volitve tretjine odbornikov ter volitev nadzorniitva in raisod-niitva. Po nasvetu gosp. S I a v o j a Jenka iz Podgrada bili so izvoljeni z vsklikom vsi dosedanji odborniki in člani nadzorniitva in raisodniitva. Po zavrienem dnevnem redu naglaial je g. B r e m i o iz Rojana, da je Trst važna slovenska postojanka ob Adriji, katero treba braniti a vsemi močmi. Zajednu j« opozarjal, da lokal otroikega vrta na Greti ni srečno isbran, predlagajoč, da družba pre-akrbi drug lokal. Predsednik Zupan je ob-ljubil, da se bode vodstvo posvetovalo o tem ter da ukrene potrebno, da ae odpravi orne-njtni nedostatek. Konečno jo omenjal predsednik grozne nesreče, ki je zadel« cesarsko hiio, ter pred-Isgal, da se v imenu skupiči >e pokloni o. kr. okrajnemu glavarju deputacija treh članov a proinjo, naj v imenu skupičine sporoči na najviljo mesto izras iskrenega aožalja, ob jednem pa tudi iarai zvestobe in udanosti nasproti presviilemu cesarju. Skupičini je sledil skupni obed, izlet na kmetijsko iolo na Grmu in zvečer konoert. Potni v Siciliji. Včeraj zjutraj bilo je po raznih krajih Sicilije občutiti močan potres V selih Zafferana, Arcireale in Aci Sani* Antonio so se podrla skoraj vsa po-iopja. Kolikor je znano doslej, jo ubitih 6 ali 8 oseb, več pa jih je ranjenih. Doiovanje tržaike zdravniftko postajo. Tekom miuoiega meseoa julija iskalo je občinstvo pri zdravniiki postaji v 893 slučajih pomoči iu sicer v 645 slučajih na postaji sami, v 248 slučajih pa so ili zdravniki izven postaje na pomoč. Največ opravila so imeli zdravniki zdravniške postaje dne 23. julija (42 alučajet) in najmanj dne 10. julija (17 slučajev). Statistika triaika. Od 29. minolega do 4. t. m. rodilo se je v tržaiki občini 98 otrok (54 možkih in 44 ženskih); poleg teh je bilo 13(!) mrtvorojenih. Umrlo je 110 oseb (61 možkih in 49 ženskih). Zdravniiko izvestje navaja med vzroki smrti 1 slučaj osepnio, 6 slučajev ikrlatice, 6 dfcvico, 1 slučaj vročinske bolezni, 1 slučaj porodniško mrzlice, 13 slučajev jotike, 8 slučajev unetja sčpnih organov, 1 slučaj nenadne smrti, 3 samomore in 1 umor. Kolera. Z Dunaja poročajo, da javlja včorajinji službeni izkaz, da je konstatovana kolera v 17. okrajih Galicije in Bukovine. V okraju Zaleszcykem obolelo je 16 oseb, umrlo jih je 8. — V mestu Dobrecynu na rusko-poljski meji obolelo je v poslednjih 4 dneh 30 oaob, izmed kojih so umrle 4, v Tarnovom pa je včeraj obolelo 19 oseb in umrlo jih je za kolero 12. Zopet zgorel otrok. Iz Pazina javljajo, da jo predvčerajšnjem navstal ogenj v hlevu posestnika Franja Komisa v Pičanu. Požar so provzročili trije otroci omenjenega posestnika, igraje se z žveplenicami. Dva starejia otroka, stara G, odnosno 5 let, reiili so, v tom ko so nagli po ognju na pogoriiču sežgano truplo najuilajiega, triletnega otroka. Omenjeni posestnik ima poleg te težke izgube že okolo 250 gld. Škodo. Stalno naseljenje Ciganov. V ogorakem uiiuisteratvu za notranja stvari so že izdali postavni načrt za stalno naseljenje potujočih Ciganov. Za sestavo tega zakona je podal nadvojvoda Josip mnogo izbornih nasvutov. Zakon ho naslanja na načolo prisilnoga na-seljenja. Od onih 35.000 Ciganov, ki se imajo naseliti, ne smejo se nastaniti v posamične občine več kakor iest družin. V Budimpešti, na Reki in v kraljevih svobodnih mestih se ne naselijo. Po zadnjih statisti-ikil) seznamih je sedaj na Ogerskem vsega vkup 270,000 Ciganov. Poskuien samomor. 281etni prodajalec italijanskih buč Alojzij Delorenai iz Ravene, prerezal si je včeraj grlo z nožem, s kojim reže buče. Ker je stal tik odprte Ićie, ki vodi v doluje prostore ladij«, v koji je pripeljal svoje buče, padel je kake 3 metre globoko. Mornarji so urno poklicali zdravnika in zvlekli ranjenoga na krov. Prihitevii zdravnik mu jn zaiil rano in odposlal možavbolnii-nico. Nesrečneževo stanje je jako težko. Smrt si je baje iskal, ker mu prodaja njegovih buč menda ni ila nič kaj po volji. Nezgoda na ladijl. Včeraj opoludne padla sta 37letni dninar Nikolaj Sbona, stanujoč v ulici deli1 Ospedale hit. 4, in 32letni Just Škabar, stanujoč v ulici Crosada hit., 5 ras krov parnika „Algnma", zasidranega poleg pomola „Giuseppina", skozi odprto Ičso v dolnje prostore. Oba sta se močno pobils, Sbona si je cel6 pretresel možgane, Odpeljali so oba v bolniinico. Policijsko. Kakor smo bili objavili v da-nainjem zjutranjem izdanju pod zaglavjem „Smrt vsled pretreslih možganov", udaril je bil minolo nedeljo nekdo 32letnega težaka Alojzija Miniussija s pestjo tako silno po gtavi. da je siromak dne 7. t. m. aa tem udarnem umrl. Policijskemu kancelistu gosp. Pa»qualliju posrečilo so je včeraj najti ubijalca v osebi 371»'tnega težaka Virgimja V«, sootta iz Trsta, pristojnega v P ran, stanu-jočega v ulici delle Lodole hit. 5. Naravno je, da je spremil ubijalca v zapor. Doanalo ae je tudi, da se je pokojni spri a Vascot-tom pri igri v neki gostilni in potem je Vas-eotto na ulici udaril nesrečneža. — Sinoč so zaprli 26l«tnega služabnika Ivana V. iz Kra-»K atanujočega na Greti hit. 12, ker je razgrajal in razbijal na svojem stanovanju. Upiral se je tudi stražarjema, ki sta ga spremljala v zapor. — 19letno brezposelno deklo Marijo N. is Vipave so prijeli sinoč na javnem vrtu Tommassini in jo odpeljali v aapor, ker je vlačuga. Loterijsko fttsvllke, izžrebane 8. t. m. 59, 7, 10, 25, 28. kvov 29, 12, 79, 31, 75. Sibinj 17, 88, 58, 39, 85. Najnovejše vesti. Dunaj 9. Danainja „Neuo Fr. Presse" govori o nevarnosti, ki preti vsled širjenja kolere v Galiciji in se čudi, da se niso ie odpovedale velike vojaške vaje. Beligrad 9. Iz verodoatujnega vira jav-jajo, da se prihodnje leto pomnoži kraljeva listina za 1,500.000 frankov v prid kraljevemu očetu Milanu (P P). Tudi so govori, da je Milan dobil že na račun svoto 400.000 frankov, (To je pa jako verojetno! Ur.) Beligrad 9. Tu se govori, da kralj ni hotel vsprejeti biviega ministra Nikole Pasič«, ki je priiel v Nii baje a tem namenom, da bi se sprijaznil a kraljem. Kralj je baje izjavil, da ga bal ni volja veprejemati in da sploh ne mara imeti opraviti z radikalci. Beligrad 9. Roparstvo se liri po vsej kraljevini takč, da morajo orožniki spremljati oelo železniike vlake. — Prijeli so načelnika hajdukov, Roka Boranovioa, koji je bil nedavno v okolici Soluna ujel francoskega inženirja Prevosta ter ga izputtil ie-lo, ko je dobil 3000 frankov odkupnine. Peterburg 9. Razni listi javljajo, da 80 dospeli semkaj nekateri japonski častniki, ki bi si priučili vojno organizacijo Rusije. Navzočnosti teh častnikov v aedanji dobi pripisuje javno menenje veliko važnost. Pariz 9. Službeno javljajo, da bode Ca-serio obglavljen dne 12. t. m. London 9. Iz Tien-Tsina javljajo, da pripravlja Kitajska novo vojsko 30.000 mož, kojo hoče odposlali v Korejo. — Japonsko brodovjo straži uhode v Rumeno morje, da no bi tje dospeli ameriški parniki, ki so te dui odpluli iz S. Frančiika, obloženi z streljivom in puikami za Kitajsko. Isto brodovje ima nalogo zajeti omenjene parnike. Yokohama 8. Dno 6. t. m. bile so nove bitke v Koreji, v kojih so zopet zmagali Ja-polici. Poslednji so si prisvojili mesto Seik-van, a imeli ao le malo izgube na možtvu, Kitajci so božali, zgubivii 500 mož. Japonoi so sedaj gospodarji zsnoljiiča A«anskega. Ta zmaga Japoncev vzbudila je v To-kiju in po vsej Japonski neopiano radost. Ljudstvo je navduieno za bolj. — Japonski vladar („Mikado") dovolil je ua Japonskem stunujočiui Kitajcem, da smejo ostati v deželi, ako hočejo ostati mirni. Trgovlnak« bvaojavka. Budlmpsita. Pienica 1» jesen 6 59-«-60, m spomlad 6 i« - 7 - Koruza t.h avg.-sept 5 70 do 5 72 Oves »jesen 5-8« -5 87. Iti za jesen 5 12-514. P&nnica nova od 78 kil. f. 6-45—rt-50, od 79 kil. f. «50-6 55, od 80 kil. f. »65-6-60, od 81 kil. f. k H(J —ti 65, od 83 kil. for 6 H5—6-70. lečmen 5-80—6-10 ; proso _•_.__ Ponudbe in povpraSevanje po pftenici obilne. Prodalo se je 25.000 met. »t., po polnih cenah. — Vreme: lopo. Praga. Neraiinirani sladkor za avgust f. 15.20 nova roba za december f. 14 17114 20. Havrs. Kav« Hantos good average i« avgust 9« 75, za december 85 25. Hamburg. Santo« good average za avgust 77.—, »optember 71-50, deccmber 88 25, trg miren. Dunajaksi bo: Mm Driavni dolg * papirju , ■ „v srebru Avstrijuka renta * zlatu • „v kronali Kreditne akcije . . . . London lo Lat..... Napoleoni ...... 100 mark...... 1«>0 italj. lir..... •• »vgvata včeraj danes . 9850 . »855 . 122.40 . »7-75 . 364 6» . 124 65 9«0'/, 98-50 98 45 122-45 »7-79 363-50 124B0 »90 6105 4465 61-44 50 V ZNANJE/ Kakor vsako leto, bode tudi letos v romarski cerkvi na Repeataboru dne 15. in 16. t. m. (namenita cerkvena slavnost, — Poleg duievne hrane, bode izletnikom v telesno krepilo preskrbljeno obilo naravnega, izvrstnega domačega terana, ki ga nastavi deset tukajšnjih posestnikov okolu cerkve ter bodo točili fosmičarili) po jako nizkih cenah. Za mnogo-brojen obisk priporoče se slavnemu občinstvu Kmetovalrl-oam iču rji. Repentabor, 6. avgusta 1894. Slovencem tržaškim 17Z17 k n v I j a h „Alta betta 1 rieMe". ltborna domača kuhinja, pristna dom»čn vina in kratki teran. OKbrlJel Davatak. Gostilna „AlVAntico Moro" ultea Solitario 12, fpo dnmače pri „fTvatkovcu«) pfiporota nravi kratki teran i* Komna t. vrti$ po 40, II. po H'4 in belo t ipntmko po 36 nS. liter. — Dritl st geni,t: ,Rojak k rojaku", pri poro,"m se podpisani ta obil obisk. Anton VodopiVM, gostilničar. Svoji k svojimi Po neverjetno nizkih cenah dobivajo se najno-vejSa vsakovrstna Kolesa (bicykli) (model 1804) na openski novi ce*ti it. 18, bliio pivovarna. Jainf, se »a vsako kol5 12 fnesecev, Kdor na sna vositi nauči ga brec nevarnosti in brezplačno v treh dneh slovenski učitelj, in nikdo naj ne misli, da no bi se naučiti mogel. — Po&llja se na delelo in vse kr^ie. Cene so : Kolo s tanj kim kavčukom........gld. 98— „ z votlim kavčukom gushion...... 103 — n pneumatično se iirokim kavčukom . „ 138— , „ moČnejfie Duulop ali Kontinenta) „ 145— tt „s tangentnimi prečkami ... „ 160 — Stroji S 3 koleal r. železnimi obroči za otroke „ 12 -» • „ „ fantiče obroči iz kaučuk „ 20 -Naslov: Zaloga kotea v lr»tu, Strada nuova H. 18 C. lev. dvorna l«k*rn« Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani nainaoja si. občinstvu, da je previel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se uajtopleje in ob-ijubljujoč natančno postrežbo z umerjonimi cenami. Članom .Delalskega podpornega društva" pa naznanja ie posebej, da mu je odbor istega dovolil iprejomati reoopte od niili v slučaju, ako S im taksne druitvena zdravnika predpiieta. Za učajne lekarske potrebe so priporoča 10«-ao Ivan HllaKan. pivovarne bratov Rainlnghaut v Stelnfeldu — Gradec in 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, Via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, Lastnik politično druitvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.