Štev. 20. V Mariboru 14. maja 1885. Tečaj XIX. List ljudstvu v pocliiIt. ifaaj« vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ta celo leto 3 ffld., za pol leta 1 gld. 60 kr , za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništrn v dtj&aksoi semenišču (Knabensominar). — Deiožnihi tiskovnega JruJtva dobivajo list fcret posobne naro^Gine. Posamične liste prodaja knjifcar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kokopi8l sc ne vračajo, noplačani listi se ne sprejemajo: Za ornanlla so plačujo od navadne vrstice, 9e se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Slovenci! Dne 2. junija t. 1. imamo v kmetskih skupinah slovenskih na Štajerskem izvoliti tri poslance za državni zbor. Slovensko društvo svetuje in priporoča, naj bi izvoljeni bili narodni slovenski kandidati, gospodje: ISaron C« o e del, bivši državni poslanec in podpredsednik državnemu}teboru, deželnega glavarja štajerskega namestnik, c. k. dvorni svetovalec, odlikovan z redonojželezne krone II. vrste, hišni posestnik v Mariboru, v okrajih mariborskem, slovi bistriškem, «mjiškem, slov. graškem in mahrenberškem. H o ž i d a r II rtič. i .... bivši državni poslanec, deželni poslanec, župnik pri sv. Barbari v Halozah, v okrajih: šmarij- skem, rogačkem, ptujskem, sv. lenartskem, gornje-radgonskem, ljutomerskem in ormožkem. Mihael V o s 11 j rt k. brat bivšega državnega poslanca, g. dr. Jožefa Vošnjaka, ravnatelj zvezi slovenskih posojilnic, ravnatelj celjskej posojilnici, hišni posestnik v Celji, v okrajih: celjskem, šoštanjskem, gornje-grajskem, vranskem, laškem, sevniškem, kozjanskem in brežiškem. Živela slovenska domovina! V Mariboru 3. maja 1885. Odbor Slov. društva. Kmet ne more liberalca voliti in zakaj ne? Liberalci so v političnem oziru stranka le za koristi meščanov. Kakor nekdaj grajščaki, tako hočejo meščanski liberalci sedaj vse strahovati, zlasti kmetske ljudi. Na to kažejo uže od liberalnih gospodov sestavljeni volilni redi. Povsod tiščijo sebe na prvo mesto in si svojijo več poslancev, kakor bi jim jih z ozirom na njihovo število in davke šlo. Za okrajne zastope volijo mestni liberalci trikrat, kmet samo enkrat. Za Gradec voli mestice Slov. Bistrica, Slov. Gradec in tržiči Muta, Vozenica, Mahrenberg, Šoštanj, skupaj broječi komaj 5025 duš, enega poslanca, a 56.000 kmetskih ljudi volilnega okraja Ptujskega tudi le enega. V državni zbor voli iz kmetov v .volilnem okrogu mariborskem 118.520 ljudi le enega poslanca, a 27.867 meščanov in tržanov mariborske mestne skupine sme tudi enega izvoliti. Pri „šti-bernci" in pred vojaško komisijo za nabor rekru- tov, tu je kmet jednakopraven meščanu, a pri volitvah velja meščan po 4—5krat več. Da liberalna doba kmetskim ljudem ni bila na korist, ampak na veliko škodo, to pričajo grozni nasledki. Od vseh strani nam donijo obupni glasovi na ušesa: „Rešimo kmetski stan pretečega mu pogina, dokler je še čas." In to so liberalci zakrivili. V dokaz naj služijo sledeče vrstice: L. 1872. so liberalci gruntni davek znatno povekšali, ker so začasne „Kriegszuschliige" rednej dači pripisali in na vse potem začeli razne doklade nalagati. Ob enem so celi koš novih takih postav sklenoli, ki doklade občinske, okrajne, deželne (Ge-meinde-Bezirksumlagan) vedno bolj ženejo kvišku. V slov. bistriškem okraji na primer plačujejo gruntni posestniki veliko grunjtpo štibro, ker so jim ondi dobro znani cenilni možje — liberalci — grunte previsoko vcenili; na( to veliko gruntno štibro pa še jim nalagajo 39% deželne, okolo 30% okrajne in 40—50°/0 občinske doklade, torej vkup 110%. To je vendar strašno! Liberalni poslanci so 1. 1868 zatrli koristno postavo zoper oderuhe, vzeli so občinam pravico braniti ženito vanje nemaničem, dovolili svobodno trganje gruntov in zadolževanje posestev. Vsled tega so kmeti se čez glave zagreznoli v dolgove. Vknjiženih dolgov ali intabuliranih imajo 2000 milijonov goldinarjev. Samo za obresti morajo vsako leto plačati 100 milijonov. Pomislimo še slabo de-dinsko postavo, po kateri se dedšina jodnako razdeli, rodbinsko imetje raztepe in tisti, ki grunt drago prevzame, je kmalu do ušes zadolžen; včasih še visokega desetka ne zmore. V kratkih letih je uničen, zlasti če pritisnejo slabe letine. In tako leze kmetski stan v obče vedno na slabše ; ogromno število prebivalstva, jedro naroda, podlaga vsem drugim stanovom, se ruši in gine. Liberalizem je smrt kmetskemu stanu. Lepša posestva prehajajo zaporedom v tuje roke, prejšnji kmet pa je najemnik, viničar, delavec, sploh siromak. V Bergenthalu nad Mariborom, kder je 678 prebivalcev in se volita 2 volilna moža, še ni 10 yolilcev najti, ker ni toliko samostalnih posestnikov več, vse, kar je lepšega, nahaja se v tujih rokah. V Halozah so podobne razmere ! Taki so nasledki liberalne dobeTTiv&laBogu, da je končana. Sreča velika za Slovence in Avstrijo, da smo 1. 1879. krenoli na drugo pot. Čast in slava možem, ki so ljudem še o pravem času oči odprli in do zmage narodnim, konservativnim poslancem pomagali. Jednaka čast in slava pa gre tudi tistim poslancem, ker so 6 let odbijali ljute napade liberalcev. Ugladili so vsaj pot boljšej pri-hodnjosti. Upati je, da bode jihova večina v novem državnem zboru večja. In tedaj bode jim mogoče ohianiti, kar so kmetom v korist in rešenje uže sklenoli, pa dostaviti in izvršiti, česar je še treba. Volilci kmetski pa imajo sedaj dolžnost, da se ne dajo od zvitih liberalcev preslepiti in zapeljati, ampak volijo narodne slovenske kandidate, ki bodo potem s tovarši, nemškimi konservativci, z brati Čehi, Poljaki in Hrvati srečno pričeto delo nadaljevali. Prva hvala gre dosedanjim našim poslancem, da so sklenoli postavo zoper oderuhe. Sicer ni dovolj ojstra, pa vender so se največe pijavice poskrile. Hvaležni so jim kmetje za olajšave pri vojaškej in šolskej postavi. Tudi postava zoper potepuhe je vrla. Mnogo denarjev so dovolili za popravljanje strug pri rekah; osnovali „fond" ali zaklad, iz katerega bodo občine in zadruge dobivalo podporo v denarjih, da se večja zboljševanja gruntov, travnikov, hudournikov ali planinskih potokov nmogo-čijo. Govejo kugo so porabili in mejo ruskim in rumunskim govedom zaprli. Vsled tega dobila jo naša živina boljšo ceno. Veliko tisoč in milijonov goldinarjev je samo ta postava kmetom prinesla. Liberalci so se upirali, posebno dunajski, češ, da je sedaj meso predrago. Pomnite torej kmetje, brž i \ : M ko bi liberalci večino dobili nazaj, zatrejo Vam gotovo vse gori navedene in kmetskemu stanu potrebne postave. Lepa sedanja cena našej živini utegne takoj po Donavi splavati. Zato veleva uže lastna korist, da se kmet liberalca kar hitro in povsod odkriža. V prihodnjem državnem zboru pride nova pristojbinska postava na vrsto. Izvolite narodne slovensko poslance, ki bodo s tovarši pristojbine (desetek) kmetom skušali znatno znižati. Tudi nova colninska postava se bode sklepala. Pri tej priliki se mora colnina na rusko, rumunsko, ameriško zrnje in moko, na francosko, italijansko, greško in špansko vino povišati. Kaj bo nasledek temu ? Cena zrnju našemu in vinu bode poskočiti morala. Minister in nemški konservativec grof Falkenhain je sestaviti dal postavo, ki meri na pravo ohranitev kmetskega stanu. Imela bi najprvlje sedanjo dedinsko postavo kmetom ugodneje izpre-meniti; dalje posebne gruntne bukve uvesti; v te bi se vpisavala posestva, ki so tolika, da zamore rodbina na njej živeti. Taka posestva bi potem se ne smela deliti, trgati, tudi ne bolj, kakor do polovice vrednosti zadolžiti; če bi prišla na ekseku-tivno dražbo, smela bi občina po izdražbani ceni prevzeti iti ohraniti vdovi, ženi, ali otrokom za-pravljivca. Takšna posestva bi se imenovala „kmetski domovi" ker bi rodbini dom ostal, med tem ko sedaj malokdo hiše do tretjega roda ostajajo rodbini, ampak se posestniki naglo menjavajo ali tujcem v pest prehajajo. Vse to bi omenjena postava zabranjevala. V Ameriki imajo takšno postavo in zato tamošnji kmeti tako krepko napredujejo. Naposled namerava grof Falkenhain osnovati deželne hypothekarne banke, katere bi kmetom pomagale sedanje dolgove zbrisati. Tako bi naš kmestki stan dobil trdno podlago. Bog daj! Vender liberalci se temu uže sedaj ustavljajo. Grof Falkenhain je namreč kmetijsko družbo štajersko tuli vprašal, kaj ona misli. No, ona in jene podružnice vse, kder liberalni advokatje zvonec nosijo, so se izrekle zoper nameravano postavo. To je očiten dokaz, da ne liberalci, ampak le konservativci kmetski stan resnično rešiti hočejo. Iz tega pa lehko vsak sam izpozna, zakaj ne more liberalca voliti. Slovenski kmet more voliti lo slovensko, narodno, konservativno, če ljubi res sam sebe in res želi, da še stotine let krepko živi in prospova na slovenskih tleh njegov rod! Str. Gospodarske stvari. Kako se da og-ljeva kislina iz studencev in kleti odpraviti. Koliko nesreč se zgodi po ogljevi kislini, ki se nabira v spodnjih zračnih plasteh po studencih, kleti h, jaških (šahtih) in drugih globokih krajih, to je lc predobro znano. Včasih pada žrtva za žrtvo Take kraje prezračiti je dostikrat tudi težavno. Priporoča se to raj sledeče sredstvo, ki se da povsodi rabiti in ki svojo moč gotovo skaže. Vzame se kotel ali druga taka pripravna posoda, priveže se primerno na vrv, naloži z žarečim lesnim ogljem in spusti v studenec doli do površja vodnega. V kleti se spusti do suhega kletnega poda. Žareče oglje začne brž ko pride v prostor, v katerem se je ogljeva kislina nabrala, ugaševati. Izžgano oglje ima pa lastnost, da v 24 urah 35krat toliko, kolikor prosto na samo obsega, ogijeve kisline na se potegne in jo posrka, tako je razvidno, da brž, ko se ogljena posoda doli v globočino spusti, začne ogljevo kislino posrkovati. Dokler prižgana sveča v studencu ali na dnu kleti še ne gori, je to znamenje, da je še ogljena kislina v nji in da ne sme živa duša še v klet ali studenec se spustiti. Zalo je pa treba, da se večkrat posoda z žarečim ogljem v globočino spusti, dolej, da je zrak čist, kar goreča sveča za gotovo oznani. Kako visokost katerega drevesa zmeriti. Postavi se navpično palica poljubne dolgosti v zemljo, okoli palice se potegne kolobar, katerega polmernik je ravno tako velik, kakor palica nad zemljo dolga. Ko senca palice na krog zadene, je senca tako dolga ko palica. Ob istem času zmeri se senca dotičnega drevesa in s tem je tudi visokost njegova dobljena. Poinoček zoper sraolotok pri košcičastem drevju. Mokre capice naj se na tista mesta, iz katerih se smola poceja, polože, da se tako smola raz-moči. Potem se smola ko se je zmehčala, na kaki koli način obriše in drevo od spodaj na vzgor in veje z mahom obežejo, ki se potem od časa do časa z vodo poškropi. Ker se solnce in zrak od drevesa odvrneta, smola preneha se izcejati. Naciinljen krompir je zdravju škodljiv. Mnogokrat so ljudje, ki so nacimljen krompir kuhali in jedli, hudo vzboleli. Znamenja bolezni se pojavljajo različno. Bolenik je ves medel, glava ga zaboleva, zenica je razširjena, ne vidi dobro, v grlu mu je vse suho, v goltu ga praska posebno, ko požira, jezik mu je težek, težko govori, težko diše, žila hitrejše bije, ga zelo žeja in ne more spati. Da se škodljivost nacimljenega krompirja odstrani ali vsaj zmanjša, naj se pred kuhanjem olupi in cime skrbno odpravijo. Skuhan krompir se mora brž ocediti in še enkrat s čistim kropom oprati. Previdnost velja. Kako z nevošljivimi konji ravnati. Nevošljivih konjev nimajo nekateri posestniki neradi. Taki konji se dobro redé in so trdni. Vendar pa so taki konji zopet nevarni, ako konj nevo-šljivec poleg drugih konjev stoji. Pri pokladanju naj se nevošljivcu najpreje položi. Ne sme se nik- dar s tem dražiti, da ga čakati pustimo in dostikrat pravimo: „Ti nevošljivec pa le čakaj! Ti dobiš najzadnji !" Po takem nameravanem čakanju se pripetijo mnogi nepotrebni pretepi živine. Pravi nevošljivec se te lastnosti težko odvadi. Pa ravno zavoljo tega gre s toliko večjo previdnostjo in pazljivostjo z njim ravnati. Ce le mogoče, naj se tak konj postavi k steni in na drugi strani naj so late in drogi trdno pribiti. Tudi privezovaje ga je treba gledati, da niso lanci in vrvi predolgi, da konj drugih ne more grizti. Kako bradovice z vimena kravam odpraviti. Neki dr. Liidecke priporočuje zato monoklo-rovo očetovo kislino. Vzame se drobni šopek, pomoči v kislino in bradoviea na vimenu potipa. V kratkem času se mrtva rožena koža odlušči in odpade ali pa se obriše. Treba pa je paziti, da se drugi deli vimena s kislino ne potipajo, ker se tudi na zdravem kraju koža lušči. Vspeh te kisline je tako rekoč nepričakovan. Prepričamo se lahko sami, ako je le trohico na lastno kožo kam kanemo. V kratkih minutah se bode koža oluščila brez vsega bolenja. Sejmovi. 17. maja: Artiče; 19. maja: Svete gore, 1'odsreda, sv. Lenart v slov. goricah, Slatina; 22. maja: sv. Juri na južni železnici, Loče, sv. Hema, Kače, Loka, Lučane, Marenberg, Ulimije, Oplotnica, Mozirje, Badgona, Laško. Dopisi. Iz Maribora. (Volitve volilnih mož.) Kdor v resnici ljubi svoj narod, ta mu daruje vse moči svojega uma in roke, da se s časom povzdigne na yišo stopinjo blagostanja. Nobeden narod v Avstriji ni toliko potreben podpore svojih sinov, kakor naš slovenski, katerega v osrčju razjeda neštevilna množica odpadnikov. Na noge torej, narodnjaki, kmetje, učitelji, duhovniki, da složno že zdaj delate pri volitvi volilnih mož. Vsaka občina, katera še nima 500 prebivalcev, voli 1 volilnega moža, občina pa, katera ima več kakor 500 prebivalcev, voli 2 volilna moža. Občinski predstojnik mora volilce povabiti in jim den, uro in hišo volitve naznaniti. Volilno pravico imajo vsi Avstrijski državljani možkega spola, kateri so 24 let stari in plačujejo najmenj 5 fl. cesarskega davka. Ženske in maloletni nimajo volilne pravice. Volitev volilnih mož se vrši brez ozira na število nazočih volilcev. Volilni mož zamore biti vsak, kdor ima v dotični občini volilno pravico. Kdor ima več, kakor polovico vseh glasov, to je absolutno večino, je izvoljen. Slovenci! bodimo složni že pri volitvi volilnih mož! Le tako nam zašije žar lepše prihodnjosti. Naše geslo naj bode: vse za vero, narod in cesarja! Iz Gradca. „Grazer Volksblatt" štev. 104 piše: „Novi župan graški dr. Portugall govoril je, ko se je predstavljal sledeče: Gradec je in ostane skoz in skoz nemško mesto; nemški značaj ostane mu na vse vekov veke ; o tem nas zagotavlja prebivalstvo, ki mu je napredovalno in liberalno ena in ista beseda. Jaz bodem vsako vtikanje tujih (v mislih ima Slovence) elementov zabranjeval, da ostane Gradec zavetje nemškega mišljenja, jugoiz-točni branek nemške kulture. Kdo to razume, odgovarja po pravici pravični konservativni „Grazer Volksblatt" ? Ali misli g. župan vse italijanske in slovenske dijake, posle, rokodelce pregnati; bode li tudi slovenskim Štajercem prepovedal v Gradci kupovati ? itd. Da je Gradec nemško mesto, tega nihče ne taji, da je pa Gradec glavno mesto Štajerske, v katerej prebiva 300.000 Slovencev je tudi gola resnica, če tudi župan stokrat taji. Iz Konjic. (K o 1 i k o j e N e m c e v p r i n a s?) Lani sta dr. Lederer in Sutter telegrafirala nekemu šulvereinu : „Den Boden für das Deutschthum wiedergewinnen" t. j. našo slovensko zemljo zopet Nemcem spraviti v oblast. To jo nas Slovence hudo razžalilo. Bes 1000 let smo bili podložniki nemškim graj-ščakom, a cesar Ferdinand je temu konec storil. Slovenski kmetje so morali veliko milijonov rešitve plačati. Grunti, zemlja slovenska je zdaj njihova, in cesar Franc Jožef je 1. 1868 slovesno proglasil, • da so vsi narodi v Avstriji jednakopravni; torej Slovenec velja toliko, kakor Nemec. ii)badva nosita jednaka bremena, zato jima tudi jednakih pravic nihče kratiti ne sme. Sicer pa sta Lederer in Sutter preslaba, da bi nas Slovence z Nemci spod-rinola. Kajti nas je 20987, Nemcev pa Nemšku-tarjev samo 995, največ v našem trgu, namreč 449 (Zraven 564 Slovencev), drugi so raztepeni po okraji: v št. Jerneji 1, Ločah 46 (?), Kotu 7, Stenici 2, Oplotnici 246 (posilinemci), Zbelovem 9, Zrečah 15, Skomrah 3, Stranicah 1, Tepini 3, v Vitanji 131, Vitanjski vesi 47, Brezjem 16. Ta peščica nas Slovencev ne bode strahovala, najmenje pri volitvah. Kakor smo pri zadnjih treh volitvah dospeli do narodne večine, pri tem ostane tudi pri sedanjih za državni zbor. Volilnih mož voli Ogoška 2, sv. Jernej 2, Dolič 2, Tolsti vrh 2, Loče 3, Konjice brez trga 5, Grušovje 2, Kozjak 2, Kot 2, sv. Jungerta 1, Laže 2, Lnbniea 2, Oplotnica 5, Paka 2, Padežki vrh 2, Zreče 3, Žiče 2, Skomrjic 3, Stranice 2, Tepina 2, Vrhovlje 2, Vitanje 2, Bezovica 1, Bezina 2, Brezje 1, vkup 58. Od teh mora najmenje 40 biti korenjakov Slovencev. Živeli! Iz Braslovč. (Izv. dopis.)(Volilni shod.) „Narodni volilni odbor" v Cel j i je sklical za skupino kmetskih občin volilni shod na 10. t. m. popoldne ob 3, uri v Braslovče. Prišel je tudi dosedanji naš poslanec v državnem zboru gospod dr. Josip Vošnjak, ki je o svojem delovanji poročal in ob enem izrekel, da ne more dalje prevzeti poslaništva. Shod otvorl je braslovški župan gospod Prislan. Od zunajnih gostov omeniti moram gg. dr. J. Lipoid, župnika, Jožefa Lipoid iz Mozirja, Ivana Vošnjak iz Šoštanja, župana Steblovnik, Šentaka, Gaberšeka iz Vranskega in več drugih. / Predsednikom volilnega shoda izvolilv se je starosta županov Savinske doline gospod Šorn iz Gomilskega, ki da gospodu dr. Vošnjaku besedo, da poroča o delovanji državnega zbora v zadnjih šestih letih. V imenu navzočih izreče gospod Ga-beršek najiskrenejšo zahvalo gospoda dr. Vošnjaku, globoko obžalovanjo, da ne prevzame več zastopništva. Potem poprime besedo gospod deželni poslanec Mihael Vošnjak in poroča sprvega o delovanju v deželnem zboru štajarskem ; obče odobravanje, ko omeni znižanje obrestij od hranilničnih dolgov, omenja tudi, da se bodo vedno s konservativnimi poslanci sporazumevali, ne pa z liberalnimi, akoravno bi bili dobili po zvezi z zadnjimi sedež v deželnem odboru. Dalje poudarja gosp. Mihael Vošnjak, ker ga je „Slovenske društvo" priporočalo za kandidata v državni zbor, da je njegovo načelo bilo in bode vedno eno in tisto, to je, „vse za vero, dom in cesarja." Po končanem govoru živahno odobravanje vseh navzočih in župan Steblovnik stavi predlog, postaviti gosp. Mihael Vošnjaka za kandidata; ta predlog sprejme se navdušeno enoglasno. Predsednik sklene potem oficijelni del shoda, zahvalivši se prav prijazno vsein došlim. Omeniti še moram, da se je na predlog gosp. M. Vošnjaka izrekla zahvala trem v narodno-gospo-darskem obziru najzaslužnišim gospodom Spodnje Štajerske namreč g. dr. Vošnjaku, ki je bil ustanovil prvo slovensko posojilnico, gosp. J. Hausen-bichlerju, ki pospešuje hmeljerejo in g. dr. Ipavicu, predsedniku sadjerejskega društva. Iz Celjske okolice. 11. majnika se je pri nas volilo 7 volilnih možev za državno-zborsko volitev. Možje slovenski 1 kaj ste res imeli ta dan tako imenitne opravke, da se yas je tako malo vdeleževalo te volitve, in da so zmagali naši narodni nasprotniki? Menda se vam le ne bi bile porušile vaše hiše in po polji bi bili delo že tudi še opravili popoludne ali pa v torek, če bi bili prišli za par ur v občinsko hišo na Bregu. Zdaj tudi spoznate, koliko velja mnogokrat en sam glas, ker vas je toliko reklo: „Ej, saj bojo že drugi opravili." Kje ste bili Dobrovčani, možje iz Gaberij, iz Babnega, iz Ložnice in iz Lave? Najbolj vrli so Medložani, Lokrovčani, možje iz Košnice in iz Lise. 40 je bilo pričujočih Slovencev in 40 nasprotnikov. Naj bi bil prišel volit vsaj eden izmed tistih 3 možev, ki so bili postavljeni kot naši volilni možje — pa se njim še vredno ni zdelo, se volitve vdeležiti, naj bi bil volil Šorn iz Ostrožnega, Zupane iz Gaberij ali pa Levičnik na Bregu — zmagali bi bili Slovenci! Toda ti trije možje so se najbrž zbali naših sovražnikov ter se poskrili na dan volitve. Žalostna nam mati domovina, če boš imela enake vojščake, ki se skrivajo, kedar je treba stopiti pred sovražnika[ Le en sam glas še, in naši možje bi zmagali. Žalostno smo gledali okrog in okrog, ni ga bilo nobenega moža več, ki bi bil še smel glasovati — mi smo imeli 40, nasprotniki tudi 40 glasov. Gospod komisar odloči, da se mora voliti še enkrat. Med tem so pa naši možje do malega že vsi odšli domu. Kdo more leteti za njimi v Medlog ali Lokrovec, ki sta dobro uro hoda od Celja oddaljena! Nasprotnikov je bilo sicer tudi že mnogo odšlo — pa oni prebivajo blizo mesta, po nje se pošlje prav lehko in njihovi kan-didatje so tudi bili potem izvoljeni. Teh sedmero nemško-liberalnih volilnih možev ne bo sicer moglo nič opraviti pri volitvi 2. junija; kajti večina je drugod velikanska za našega slovenskega poslanca; toda naj bo ta nesrečen propad nauk za slovenske može po vseh naših pokrajinah, da pridejo vsi k volitvam in da v volilni sobani ostanejo tako dolgo, da so volitve končane. Od Male Nedelje. (Požar, vreme, volitve). Velika nesreča zadela je Franca Stuheca v Bučkovcih 27. aprila. Požar je uničil njegov hram, gospodarsko poslopje, vse kmetijsko orodje, in krmo za živino.Akoravno so ljudje pridno gasili,vendar ni bilo mogoče ničesar oteti, ker je močen jug vlekel. — Mesec maj je pri nas in povsod podoben več aprilu. Mrzlo je, močno deževno in večjidel megleno. — Volitve so pred durmi; torej narodnjaki na noge, na delo, da pravilno in marljivo uže zdaj delamo pri volitvah volilnih mož, ker prvotne volitve so temelj vsega. Od sv. Barbare pri Vurbergu. (Dobro ga je splačal.) Ko so lansko leto bile volitve v deželni zbor, letal je kandidat naših nemškutarjev znani „Hamineramboss" za volilnimi moži, ter beračil za njihove glase. Došel je tudi v Zimico nad tamošnjega volilnega moža, vrlega Slovenca. Ni ga bilo doma, odšel je bil v svoje gorice ali vinograd. „Hammerambos" kandidat kobacal je torej v potu svojega obraza tje za njim na visok hrib, ter ga je res dobil, ter ga prosil naj mu da vender svoj glas. Volilni mož mu je prijazno odgovoril: „Veste, gospod, idite k našemu gosp. kaplanu, ki so tudi volilni mcž; pogovorite se samo ž njimi; kakor ž njimi napravita, tako pa bo, jaz sem obljubil, da bom ravno tako volil, kakor oni! Ubogi Hammeremboss lezel je z dolgim nosom z brega nazaj, h gospodu kaplanu pa ni šel. Politični ogled. Avstrijske dežele. Iz Dunaja se brzojavi, da ste presvitla cesarica in nadvojvodinja Valerija dospeli semkaj in da ju je presvitli cesar sam vzprejel na kolodvoru v Pencingu. — Cesarjevič Rudolf daroval je za kongiško ekspedicijo 1000 fl. — Dunajski kardinal in nadškof, njegovi sufragani in graški škof izdali so posebne pastirske liste o prihodnjih volitvah, ki naglašajo, naj se vsi volilci udeležijo volitev in naj volijo može, kateri dajo Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega, kateri bodo konec storili narodnemu boju ter na- . redili in ohranili Avstrijo mogočno in srečno na podlagi krščanske resnice. — V soboto so v Trstu pokopali barona Antona Peca, vpokojenega c. kr. viceadmirala, hrabrega junaka. — Volitve za državni zbor bodo letos trajalo 17 dni; najprej bodo volile kmetske občine na Dolenjem Avstrijskem 27. maja, najzadnje pa veliko posestvo v Dalmaciji, namreč 13. junija. Tržaški Slovenci izvolili si bodo Naber-goja za poslanca, v Istri pa bodo Hrvati in Slovenci kandidavali dr. Vitežiča. Odbor društva „Sloga" priporoča za Goriško dr. Tonklija, dr. Valussi-ja in grofa Coronini-ja. Tudi na Kranjskem in Koroškem se pripravljajo na volitve. Na Koroškem jo mogoče, da si Slovenci priborijo vsaj enega poslanca. Tudi Nemci razglašajo svoje volilne manifeste. V Gradcu so imeli 3. t. m. nemški poslanci shod ter so izdali poziv do volilcev, kateri je poln grdega sovraštva proti Slovencem. Vnanje države. Ob priliki shoda treh cesarjev, bota se tudi Bismark in Giers posvetovala, kako naj postopa, če bi v Dardanelih vojska nastala. — V Nemškem državnem zboru je Borovski ministra interpeliral, zakaj se je s Pruskega izgnalo mnogo Poljakov, kateri so tam že več let naseljeni bilk Minister Putthamer odgovoril je jako surovo; — izgled nemške kulture. — Srbska skupščina bila je 5. t. m. zaključena. — Akoravno so skoro vsi časopisi v tem jedini, da vojske ne bode, vender se Anglež in Rus na boj pripravljata. Eusi delajo vojno železnico, katera bodo držala čez Askabad proti Saraku, in tudi v Kronstadtu se še vedno ob-orožujejo. Nekateri časopisi trde, da bode Danski kralj prevzel razsodbo v Rusko-angleški zadevi, berolinski listi pišejo, da jo je cesar Viljem prevzel; drugi listi pa poročajo, da niti jeden, niti drugi razsodbe v afganskem prašanji ne prevzame, ker ste se Rusija in Angleška uže brez posrednika spravili. — V Sudanu se pobijata dva kriva preroka, Mahdi in Ahmed, novi Mahdi. Njune vojske se klatijo po vsej deželi, ropajo in požigajo. Res žalostne razmere. — V iztočni Afriki so se nekatere pokrajine okoli Hararja prostovoljno podvrgle Francozom. — V Indiji okoli Rangoona je kolera. Za poduk in kratek čas. Kako so naši poslanci in tovarši gospodarili z državnimi denarji. Zopet vidimo, kako mestni, tržki in drugi gospodje liberalci pa nemčurji lovijo slovenskega kmeta. Sicer tega omenjena gospoda še pogleda ne. Toda sedaj, kakor bi trenol, postali so polni strdi in medu. Slinijo se okolo kmeta, kakor bi res bili iz samega „cukra". Marsikateri se premaga prav junaški ter piše županu : „Euer Wohlge-boren". Odkodi naenkrat ta prijaznost? No, volitve so zopet tu. In to je čas, ko se liberalni gospodje spomnijo, da je nekaj kmetov vendar ostalo, katerih razne „šparkase", peneznice, oderuhi še niso požrli ter da imajo toti kmetje tudi volilno pravico. No in to pravico bi radi na svoj mlin napeljali. Oni nimajo volje kmetu res pomagati, ampak le sebi in svojej onemoglej liberalnej stranki več poslancev priboriti, magari tudi na kmetih. Zato ponujajo iz Maribora zopet svojega Schmidererja, ki slovi zadosti daleč kot naš častni „Hammer-Amboss". V Celji in Ptuji pa ravno sedaj sveče prižigajo, da bi šli iskat par slovenskih kebrov hroščev t. j. odpadnikov, da jih na nemčursko-liberalni trnek nasadijo, češ: „To imaš, slovensko budalo, pa hlostni v nastavljeno vabo; da nam trneka prezgodaj ne opaziš, nalijemo ti v krof kolikor hočeš piva, šnopsa in vina." Tako tuhtajo liberalni gospodje. Ker pa Hainmer-Amboss in slovenski rene-gati nimajo zadosta tistih lastnostij, ki so dobremu zastopniku kmetskega stana potrebni, prizadevajo si ovo duševno siromaštvo pokriti z neprestanim zabavljanjem, kosmatim laganjem in psovanjem na naše dosedauja slovenske poslance. Pravijo mej drugim: „Kaj imate sedaj od svojih poslancev, še niti državnega poračuna niso v red spravili; obetali so, da ne bodo stroškov dovoljevali več, kakor bo dohodkov, ter primanjkljejev (deficita) ne več z novimi dolgovi zalagali; toda minolo je 6 let in letos vendar v proračunu zopet manjka^vsaj l'/2 milijona goldinarjev. Naložili so veliko novih davkov in je radi tega celo petrolej (znani celjski vsakdanji kruh kmetov) za 8 kr. dražji in „kofe" (brez katerega kmetje sploh ne morejo ne orati, ne kopati, ne drv cepati itd.) za 6 kr. In vkljub temu še manjka ob konci 6. leta 11/2 milijona goldinarjev, katero bo finančni minister prisiljen na posodo vzeti; tako bo državni dolg zopet večji." Tako pravijo in strašijo liberalni gospodje in jihovi gonjači nevedne volilce. Vendar čitatelji „Slov. Gospodarja" se bodete čudili, kako bodemo tem kričačem usta zavezali. Le berite pazno! Naši poslanci so res imeli hvale vredno voljo z državnimi denarji varčno postopati in iz poračunov dosedanji primanjkljej ali „deficit" odpraviti, t. j. da bi dohodki pokrivali stroške in bi ne bilo dolgov delati treba. Obljubili so to samemu svit-lemu cesarju. Bili so mož beseda tako, da so vsako leto nekaj zaželenemu cilju se približevali. Vsled tega se jim je posrečilo, primanjkljej od leta 1879, ki je znašal 273/4 milijonov gold. znižati, skrčili so ga letos do l'/2 milijona. Več ni bilo mogoče. Kaj pomeni to? Nič druga kakor, da so liberalci nemški bili do 1. 1879 voz z državnimi dolgovi preobložili in tako globoko v blato spravili, da ga naši poslanci v 6 letih niso mogli celo izvleči. Po-tegnoli so ga le zvečinoma tako, da je vsaj oje in sprednji del zvunaj jn toraj le zadnji potači v blatu tičijo. Ko so naši poslanci 1. 1879 prodrli do večine, bilo je treba vsa plačevanja in stroške prevzeti, za katera se je država bila pod liberalci zavezala. Kajti redno umeščenih uradnikov ni bilo mogoče kar nagnati. Plače jim priznane skrčiti bilo bi krivično. Za državne dolgove, katere so liberalci za 500 milijonov pomnožili, trebalo je obresti plačati. Državne kase bilo so skoro vse suhe in jud Botli-schild je tirjal 30 milijonov „vorschussa", katerega je^ bil liberalni minister Depretis v zadregah najel. Čeravno so dohodki znašali blizu 4U0 milijonov manjkalo je še zmiraj čez 27 milijonoy. Popriraejo se težkega dela. Začnejo voz nemudoma tiščati iz blata. Liberalci so od strani glodali, se posmeho-vali in režali. No, šlo je. Uže prvo leto so naši tako gospodarili, da je 1. 1880 in 1881 manjkalo samo še 8 mil. Mislili so, da bode 1. 1882 in 1883 tudi še kaj manjkalo. Toda njihov finančni minister in poljski poslanec Dunajevski je izvrstno gospodaril. Nova colnina naložena na tuje blago — liberalci so se upirali — dala je državi blizu 20 milijonov v zlatu. Vedel si je odpreti še drugih virov in državne blagajniee tako napolniti, da je 1. 1882 uže prihranil 5 m i 1 i j o n o v, 1, 1883 pa 2 milijona. To se reče primanjkljej ali deficit je izginol; naši poslanci so po sedaj izkazanih računih svojo besedo, svitlemu cesarju dano lepo uresničili. Dvakrat v 6 letih ni bilo pravega „deficita", nadjati se je, da bodo računi isti veseli učinek kazali tudi za 1. 1884 in 1885. Kaj podobnega nimajo liberalci pokazati v celih 20 letih svojega gospodstva. Marveč njih računi kažejo strahovite „deficite", katere so z novimi dolgovi pokrivali. Tako je manjkalo 1. 1876 celih 32 milijonov leta 1877 25 milijonov I. 1878 zopet 21 milijonov. Sploh pa so državni dolg od 1. 1866 naprej pomnožili za 500 milijonov. Od teh moramo davkeplačilci sedaj obresti plačevati. Zato liberalci ne hodite na solnce. Nosite „puter" na glavi. Sijajnemu uspehu naših poslancev se moramo tem bolje čuditi, ker so še za najpotrebnejše reči našli penez brez preoblaganja z novimi davki: za Bosno in Hercegovino 29 milijonov, za potlačenje ustaje v Dalmaciji in Hercegovini 9 milijonov, za nove železnice pa 90 mil.; omislili so vojaštvu novih kanonov, pušek in streliva, mornarstvu novih oklop-nic, torpedek, Pola je iz nova utrjena, deželna bramba uredjena, hrana vojakov zboljšana, po točah ali povodnjih oškodovanim na Tirolskem, Koroškem, Morav-skem dovolilo seje več mil. v podporo! To je velikansko v 6 kratkih letih in vso to še naposled skoraj brez „deficita". Liberalci so 1. 1869 naredili krido, ker so obresti od državnih dolžnih pisem zmanjšali. Jihovi finančni ministri so skoro vse imetje prodali. Naši poslanci so kupili Elizabetino železnico za 27 milijonov, Franc-Jožefovo za 42 milijonov, Budolfovo vzeli v državno upravo, postavili novo železnico Istrijan-sko in Arlsko. Tako so pa državno imetje pomnožili za kakih 20o milijonov goldinarjev. Liberalci so hoteli gnintni davek za blizo 10 milijonov pomnožiti. Toda naši poslanci so jim to zabranili. In ker je treba bilo za peneze skrbeti, obdačili so kavo in petrolej in tako zadeli najbolj meščane in tržane. Kajti le ti sežgejo največ petroleja in izpijejo največ prave kave. Kakor šul-vereinska rabuka kaže, imajo meščani zmiraj dosta penez da jih zavržejo. Naj se torej ne jezijo, ako tudi finančni minister potrka na njihove mošnje. Naši poslanci si pa zaslužijo vse zaupanje in zahvalo svojih volilcev. Živeli! Str. Smešnica 20. Nek kmet obljubil je zdravniku 50 goldinarjev, ako njegovo boleno ženo ozdravi. Kijubu zdravnikovi skrbi žena umrje. Kmet prinese zdravniku 100 goldinarjev. „Zakaj 100 goldinarjev" praša zdravnik, „saj sva se za 50 il. pogodila, ako ozdravim ženo?" „Gospodine", pravi kmet, „vi ste več storili, kakor sem jaz tirjal." Raz&ie stvari. (P o m i 1 o s t i 1 i) so svitli cesar č. g. dr. Gre goreča bivšega glavnega urednika „Slov. Gospo darja." (Ptujsko slov. katol. polit, društvo „Pozor") ima 17. t. m. popoldne pri sv. Vidu drugi glavni zbor, pri katerem bodo naš poslanec g. B. Baič poročal o svojem delovanji v držav, in dežel, zboru in se predstavil kot ponudnik; 25. bode zbor v Slatini v hotelu „Europa" in 31. maja pri sv. Lenartu ali pri sv. Trojici v Slov. gor. (Volilni shod) v Podsredi bode v nedeljo 17. t. m. popoludne ob dveh, h kateremu so vsi volilci Kozjanskega okraja uljudno povabljeni. (G. dr. Ve ko si a v Herman) se odpove v prid narodne reči vsakaki kandidaturi. (Odbor „Slov. pevskega društva") ima 17. t. m. večer ob 6. uri v Ptuji svojo redno sejo. (Justični minister) je Waserju, predsedniku višje deželske sodnije v Gradcu ukazal predložiti tiskovine v čistej slovenščini ter so ima v to svrho pomeniti z uradniki slovenščine dobro veščimi v Ljubljani. Isto je ukazane nadsodniji v Trstu. Tako dobimo enoličnih tiskovin sodnijskih po vsem Slovenskem. (Prvi hlap on) na železnici Spielfold-Rad-gonski pripeljal se je 1. maja iz Spielfelda v Cme-rek, naložen s prodom. Delo hitro napreduje. (Cene) za vožnjo na Velehrad in v Prago ter nazaj so sledeče: Od postaj: Trbovlje, Hrastnik, Zidanimost, Rimske Toplice, Laški trg, Celje, Spod. Dravberg, Vuzenica, Vuhred, Ribnica, Št. Lovrenc, Ruše, Bistrica in Lembah za II. razred 32 fl., za III. razred 21 fl. 50 kr.; od postaj: Maribor, Ptuj, Pragersko, St, Jiiii pri Celji. Štore, Ponikva, Poji-čane, Slovenska Bistrica, Rače, IIočo, Pesnica, Št. Ilj in Spielfeld za 11 razred 27 fl., za III. razred 17 fl. 50 kr. (Iz državno blagajnice) dobi letos Štajerska za religiozni fond 244.340 11. za nemško vseučilišče v Grudci 277.100 fl. za nemško visoko tehniško šolo v Gradci 212.200 fl., za nemške gimnazije in realne gimnazije 133.200 fl., za nemške realke 37.000 fl., za slovenske pa nič, ker jih ni. In vkljub temu drznejo se nemški liberalci svetu legati, da se nemštvo pri nas stiskava in zatira. Takim norcem še Bog pameti ne more dati, ker je nima kam djati. (V Št oreh pri Celji) razpočila se je 28. aprila, ko so razbijali staro želo, bomba, ki je bila mej železjem. Dva delavca sta težko poškodovana. (Stav barski) praktikant gospod J. Dobaj v Mariboru postal je pristav v isti stroki za Štajersko. (Vrli Račani) so svojej deci postavili novo šolo, šulvereinskim dedom pa brco dali rekoč Slovenci ne prodavamo svojih otrok. (Z 1 o č i n s t v o.) Matej Dobršek, posestnik žag v Bolini šoštanjskega okraja je hlapcu Jerneju Kranjcu izplačal 100 fl. Brž zatem mu zatepe mišnico mej koruzno moko, da je hlapec, ko je hrano iz zastrupljene moke povžil, moral umreti. (Strašna smrt.) V Žabjeku pri Slovenski Bistrici jo gorela hiša Valentin Robarjeva; njegova žena se vrne, da bi še nekaj rešila, pa najde smrt v plamenu. Sosed Anton Lorenčič jo tudi pogorel. (Železni B is mark) ima na leto 360.000 mark dokodkov, to jo drobnih 500 fl. na den. Zraven še ima kot kaucelar plače 60.000 mark — za tabak ! (Za šoli v Cezanjevcih) darovana sadna drevesa izreka javno^ zahvalo sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, g. J. Štegerju, učitelju pri sv. Petru, g. Pircu, nadučitelju v Veržeju in g. Belecu na Grlavi šolski načelnik. (Hranilno in posojilno društvo) v Ptuji imelo je meseca aprila 11.376 fl. 49 kr. dohodkov in 1 1.343 fl. 23 kr. izdatkov, tedaj prometa 22.719 fl. 72 kr. („Kres".) Obseg V. številke: Arabela. Rom. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Dom. Mirko. — Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azija.sldh pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. — Dve pesni. M. Valjavec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Schei-nigg. (Dalje.) — Grof A. S. Uvarov, ruski arheolog. J. Steklasa. — Što, kaj, ča Spisal J. Suman. — Turjo — Tauern. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4gld. na leto, 2 11. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel. (Toča.) Zadnji petek je bila toča v srednjih Halozah, v Kajžerju in pa v Vinskem vrhu. Upamo, da ni preveč škode storila. (Nagla smrt.) V nedeljo je umrl oskrbnik Vale] v stolnem farovžu. Kri se mu je vlila, ne da bi bil poprej kaj bolen. (Celjska gimnazija) dobi slovenskih pa-ralelk; kedaj, tega pa še ne pove nobena pratika. (Lepa dva konja) ukradli so nepoznani tatje posestniku Jožefu Vohu v Dolgolah ter na Hrvatsko odgnali. (Pogorelo) je pet oralov borovja grajšča-kinji Pogledski v Lubečni. Otroci so ogenj v gozdu bili zakurili. (Spremembe v Lav. škofiji.) Prestavljena sta: č. g. Ivan Cvetko iz Reihenberga v Ze-tale in č. g. Alojzij Bratuša od Nove cerkve v Reihenberg. Loterijne številke: V Trstu 9. maja 1885: 22, 51, 26, 72. 84 V Linci „ „ 37, 54, 18, 49, 41 Prihodnje srečkanje 23. maja 1885. Oznanilo. Na Staj. deželni kmetijski šoli v Grpttenhof-u pri Gradcu je s početkom šolskega leta 1885/86, t. j. s 1. oktobrom 1885 počenši razpisanih 10 brezplačnih mest. Prošnjiki za ta brezplačna mesta morajo svoje podprte prošnje osebno vsaj do 31. julija 1885 izročiti ravnatelju tamošnje šole. Več pove „Oznanilo" v 19. štev. „Slov. Gosp." V Gradcu dne 21. aprila meseca 1885. 1-2 Deželni odbor štajerski. Prednaznanilo. P. n. občinstvu usojam si naznaniti, da sem c. kr. namestništvu v Gradcu objavil se za civilnega geómetra (inženirja) v Mariborskem okraju ter bom 1. dne junija t. 1. začel poslovati. Jaz vzprejemljem vsa dela iz te stroke, kakor merjenje posestev, njih deljenje ali tudi premerjevanja ter razmejevalna dela v rudninskih zadeyah. Mogoče ponudbe vzprejemljem vsak den v Mariboru, Schillerstrasse št. 6. v drugem nadstropju. V Mariboru 12. dne maja meseca 1885. Eini. 7 % ^ e s a 1 j k e solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike,rude, vodnake, dalje vodotočne cev, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija, kovinsko blago vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretcnicc, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolouiaz, hollanderje, pipe za narejanje pen na pivu naposled blago iz lite kovnine in mednine po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo ALBERT SAMASSA c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v L J vi b 1 j m ii i. Podrobne cenilnike dopoŠilja brezplačno in franko. Številnih prlznftjtl r* zlite aro nore j* prlrcdjenih za . «Sled. Iii varim. liadgasse Nr. 9, blizo si. cerkve. Priporočba. Jaz podpisani priporočujem za sedajni čas svojo izvrstno kislo vodo (Sauerbrunn) v Rogačkem kraju (St. Rosalia in Romerbrunn). Izvrstna je ta voda z vinom in razun tega izvrstna zdravilna pomoč zoper bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah itd. En zaboj s pet in dvajsetimi velikimi steklenicami (Flaschen) velja loco Poličane 3 fl. 75 lu*. Naročbe se pošiljajo na moj napis : France Johanus, 2-6 Sauerbrunn pri Rogaču. V J. Leon-ovej tiskaruici v Mariboru je ravnokar izšla knjižica: „Sv. Alojzij" mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesoin ali šestnedeljska pobožnost k njegovi časti. Spisal Fr. S. Bezjak, kn. šk. duh. s vato valeč in župDik pri sv. Marku niže Ptuja. Drugi pomnoženi natis. Cena knjižici je: V navadnem zavitku 40 kr., s platnenim hrbtom 50 kr., y usnji vezana 05 kr. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite malo časa, če se rabi, pa mine vui.n>'".u.r.popolnem trganje, kar dokazuje obilo zahval. Zahteva naj se samo „cvetil zoper trganje po dr. Maliči" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah ä 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 fl. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski a 56 ls;r., izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. , Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji D^T" v lekarni „pri samorogu" Julij pl. Trnkoczv-ja na Mestnem trga v IJul»Ijani. zvonarna in livarn» g. Janeza Dencel-na In sinov v Mariboru, Spričalo. Firma >Denzel-iiorl sinovi v Mariboru je letos (1884) za Poličane na spodnjem Štajerskem, štiri nove zvonove, kateri okoli 63 centov tehtajo, izlila in taiste ne le samo po zvunanji sliki, temveč tudi po vbra-nem, harmoničnem in prav glasnem petji tako umetno in izvrstno izdelala, da podpisani to firmo vsem, posebno pa čestitim cerkvenim predstojnikom vsakojako priporočati smejo. Cerkveno predstojništvo v Poličanah, dne sv. Lukeža 1884. Benedikt Jury, župnik. Štefan Detiček, 1. r., Jožef Detiček, 1. r., cerkvena ključarja. zliva posebno izvrstno zvonove in najcenejše zvonovine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnihl vbranih akordih ali kot spolnilo žj obstoječih starih zvoni, z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz ra/.ne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak<3, da so zelo lehko zvoni in v zvoniku nič no trese. Imam tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodaj! 111111111111¡I 1111111111111111111111» Kko