St. 8S. /V Trstu, v soboto i. novembra 1884. Tečaj IX EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko «4ilMCti j« Ml.« • EDINOST« izhaja :!krat na teden v»uko sreda in sabot« o poludne. Cena za vse leto je <» gld., za polu leta Sfc pld„ za četrt leta t pld. SO kr. — Posamezno St -vilne «« dobiva)o pri npriivuiltTu in v trafikah v Tr»t« po S kr., v Gorici in v A)dovigini no 41 kr. — Karatnim, reklamacije in irmeratu prejema Opravniitvo, via Torrente, »Nov« tiskarna«. Vii dnptft ae poitijajo Uredništvu .vla Ttrr.nte. »Nuova Tipografla;« v»ak mora biti trntikirit.il. Kokoriai i>'«7 poaehue vrodnoiti ne vraćajo. — Inurati (razne vmte nazn»-m a m poslanke) se zarailnnijo po pogodbi - prav .-.»uo; pri kratkih ogiasih z drobnim« orkanu ne plačuje za vsako besedo 2 kt Hrvatsko prašanje. (Dalj \) Adresa stranke prava pred vsem poudarja, da se nagodba z Ogersko protivi zgodovinskemu in narodnemu pravu kraljevino Hrvatske, ker je ne-spostavno stvor jena, na oČit^ propast naroda in dinastije, stranka prava torej ne pripozuava nagodbe. Uverjeni, da je odkritosrčnost nasproti vladarju najsvetejša dolžnost državljanov, hočejo prava g i povedati po pravici, kar Želi narod in k vladarju odkritosrčno govoriti. Tisočletna ustava hrvatska je ustanovljena ria državnej samostalnosti in celokupnosti vseli hrvatskih zemelj. Ta ustava je denes faktično uničena, ker so javuo pravo Hrvatske kraljevine ni nikdar spremenilo s privoljenjem naroda. Po izsmrtju dinastije iz hrvatske krvi so pozvali prvaki hrvatskega naroda na prestol hrvatski ogerskega kralja Ivolomana in njega nastopnike. Mej kraljevinami Ogrsko in Hrvatsko ni bilo čisto nič skupnega, razen osobe kralja Kolomana, in njega nastopnih i so bili kronani s krono Zvonimira, Hrvatska je imela od nekdaj svoj samostalni sabor, na želu kraljevine jo stal ban s kraljevsko vlastjo. Niti z dogovorom cetinjskim leta 1527 se ni Hrvatska odrekla avojo samosvojnosti. Z omenjenim dogovorom je zadobil Ferdinandi, pravo na hrvatski prestol. S pragmatično sankcijo se je to PODLISTEK Italijanska Slavij a. (Dalje.) Pisatelj pravi v svojej knjigi, da se je posebno oziral na okraj sv. Peter, ali italijanska Slavija je Še veča, v čeladskem Oknijn so slovenske vasi Prepotto (P; epot), Torreano, Faedis, Attimis; prav iako so slovenske te le vasi Taičentskega okraj .i: Nimis Ciseiiis, Lusevera in Plati-cni*, (Platiš^ a v okraju Moggio sli sUmu».-d satelj popisuje natančno. Pod t-bokom stolpa Sv. Petra v Čedadu je vzidana hebrejska plošča z letino 604 pred navadno zgodopisno dobo, ali 14 let starejša od raziušenja Jeruzalema. Na tej ElošČi se imenuje Čedad »Božje mesto« in IvaliŠČe v te kraje prjbelžalib Judov. — Neko staro fevdalsko zemljišče se še vedno imenuie -Guidaica« (Judovska) in je bilo V starih časih tam pokopabšče judov. — Koliko je na tem utemeljene resnice, to pripuščamo veščim zgodovinarjem; ne moremo pa zadržati v peresu nekega dvoma, pa saj pisatelj sam priznava, daje ta prva pravo raztegnolo tudi na žensko n ij-više dinastije pod pogojem, da vladajo tudi nad hrvatskimi pokrajinami: Štajersko, Kranjsko in Koroško ia da stolujejo v Avstriji. Hrvatska pragmatična sankcija je bila sklopljena let pred ogersko in neodvisno od zadnje, zadržaj jima je popolnoma različen. Kraljevina Hrvatska jo bila in postavno je Se neodvisna v vseh zadevah, tudi v tistih, katere so po nagodbi proglaSene za skupne. V inej-narodnih zadevah zastopa vladar državo, ali ako je na čelu mnogih držav, potem on zastopa vse. Hrvatje so o svojem času pri sklepanju miru s Turkom vedno imeli svoje posebne zastopnike, kateri so ugovarjali in pritrjevali pri takih pogodbah, kolikor so one zadevale Hrvatsko. Sabori hrvatski odločevali so celo o vojskinih poslih, in le oni so Sli na vojno, katere je sabor odredil. Se Marija Terezija so je morala obr-noti na sabor, da jej dovoli vojakov. Prvikrat jih jej je dal, kolikor je videl Ja moro dati, ali drugikrat odbil dotično praSanje. Hrvatski sabor je odločeval tudi o posojilih, o davkih in dogodilo se je, da je sabor odbil tu in tam zadevno zahtevo presvitlo krone. Kraljevina Hrvatska je torej bila neodvisna tudi vdiplomatiČnih, vojnih, financijalnih in trgovskih poslih. — Istina pa je, da je bila ta samosvojnost in postavna neodvisnost žaljena in prelomljena po tistih, ki bi jo mo- rali po prisegi varovati. Tekom časa so je izožil delokrog hrvatskega sabora ter jo on 1. 179?) sklenel, da ureduje svoje posle v društvu s kraljevino Ogersko in to zarad tega, da se more z večim uspehom braniti navalom avstrijske vlade in samovladi Jožefa IT. Ali tudi takrat so si pridržali pravo, da noben zakon no velja za Hrvatsko, kateri ni potrjen od hrvatskega sabora. Izbegnovši z Ogersko vred centralističnim težnjam dunajske vlade, zapreti Hrvatskoj pogibelj od centralizma ogersko pasmine. L"ta 1848 je po revoluciji Madjarov bila zopet prestrgana vsaka državnopravna vez mej Hrvatsko in Ogersko in Hrvatska je stopila v prvobitni svoj položaj. Aii nastopil je absolutizem, s katerim jo bila obdarovana tudi Hrvatska, spasiteljica državo in krone. V bedi in nesreči je popuščala Avstrija zopet svojim narodom svoje pravice; bitka pri Magenti leta 1859. je bila v tem obziru odločivna. Na podlagi oktoberskega diploma leta 18(30 je bil sabor zopet sklican, ali ni se zlagal s to podlago, ker ni bila ona pragmatično sankcije, in leta 1861 je sabor odbil vso predloge cesarske vlade kakor protivne javnemu pravu in interesom domovine in jo prosil, naj so Hrvatom povrne n ihova stara ustava. Zato je bil sabor razpušČen in poklican nov sabor izvoljen po oktrojiranem volilnem redu. Adresa potem poudarja, da so bili vsi kesnoji sabori in njih zaključki postavno ne- doha Čedada nebulozna, ali v meglo po vita. Konzul Mirku* Klavdij je to mesto razilrl 180 J. pred Kristom in iz njegovega poročila rimskemu senatu je razvidno, da je bilo to mesto močno utrjeno. Julij C*zar je to mesto zopet dal sezidati ter ga pov-ziignol zi mejno kolonijo, katero ji po sebi krst 1 Forum Julii, s katerim imenom se je kasneje krstila vsa frijulska ali furlanska dežela. Omenjene kolonije prebivalci so se prištevali tribu Scapzia, in kakor je razvidno ii plošč v čedadskem muzeji shranjenih, imela je ta tribu (rod) vse u lavne magistrature (dostojanstva),/ kakor-5n;e so imeli prebivalci glavnega mesta Runa: Kvudrumvire, kolegij pontifex-ev. Zavire, Augustale in pravico da podeljujejo rimsko vitežtvo. Gotovo je, da je Čedad v tistih časih dosegel svojo najvfio veljavo in obsežnost ali velikost, kar vse dokazujejo stara zi-dališča, ki so se našla Še daleč v okoliri sedanjega mesta, Atila je lo mesto podrl, ali kmalo potem je došel longobardski kralj Alboiti in i/. Čedada napravil tvrd-njavo (Castellum CMtatisJ ter glavno mesto prvega po njem v italijanskej planjavi ustvarjenega vojvodstva, podelivži ^a svojemu nečaku Gisulfu. (Dr. Bisiaro, sta-rinoslovec v Goric", j« v Čedadu pred 8 leti načel Longobardsko rake v, in je dokazoval po kosteh, v njej se nahajajo-Čih, po fbleki, okrasji itd., da je to grob omenjenega v< jvoda Glsulfi; iz tal je leta 1874 v tej zadevi posebno knjigo). Ali Gi-sulf je hotel sprejeti te dežele s pogojem, da ž njim ostanejo tam nekatere prve rodbine longobardske, kar se je tudi zgodilo in iz teh družin izvira skoraj večina starega furlanskega plemstva. VkI vojvo i je furlanski lomgobardskega plemena so prebivali v Čedadu in so v vaijavni in je sploh to poudarjanje v adresi jako pikro. Po nespostavnem volilnem redu izvoljena skupščina je leta 1867. pod Ruuchom prisiljeno pripoznala zvezo Hrvatsko z Ogersko. Taki nepostavno voljeni ljudje so kesneje sklopili tudi pogodbo v Ogersko, in kakor je bila ta na Škodo Hrvatske, prav tako je bila tudi kesneja revizija le škodljiva. Hrvatska bi rada živela v miru z vsemi narodi, posebno pa z Ogersko, ali na nepravičnem temelju ni mogoča nobena razprava. Vsaka nagodba je neveljavna, katera ni sklenena se saborom, v katerem sede zastopniki vseh hrvat-Iskih dežel, Dalmacije, Granico in drugih; narod hrvatski pa ni zbog nagodbe postavno vezan, ampak on moro svoje stanje menjati, kakor misli, la je boljše. Hrvatski sabori so sami zbirali bane, kateri so bili odgovorni le kroni in saboru, pa ne ogerskemu ministerstvu. Adresa poudarja potem slabo materijalno stanje Hrvatske, v katero jo je porinolo ogersko gospodarstvo, toži o visokih davkih, neopravičenih prodajah graničarskih gozdov i t. d. Potem pa preide na straSno zatožbe Madjarov in mej drugim naglaša, da tako slabo ravnanje Hrvatsko ljudstvo sili do skrajnih sredstev za svoje osvobojenje. V tem oddelku adrese so sploh tako ojstre besede, katerih ne moremo reproducirati; ali posebno interesanten je konec adrese, ki se glasi blizo tem mestu bili rojeni tudi vojvode Luit-prand, Ratchis in Grimnald, ki so ke-meje postali lomgobardski kralji. — Vojvodstvo furlansko se je za tiste č\se raztezalo o I Livence do Soče in od Karnije do ja Iranskega morja, spadal j* v to vojvodstvo tudi del Koroške in majhen del Istre. Iz te dobe se v Čedadu nahaja še nekoliko sporneniko", mej njimi: temp^ljček (tem-pietto) nekdaj poganski tempelj, morda najlepši in najboljše vzdržani 'spomenik longobardske umetnosti, baptisterij ulavne cjrkve •/, vod j *kom, altar vojvode Pe.nona v cerkvi sv. Martina, konečno original zgo-govine Longobardov P.jvla dijak-ma. — Karol veliki jo Čedad povzdi^nol v mejno grofijo, {»Erut limitmea reglo Pannomiae scilicet et Slaviae conternima) ker je bila mejni okraj Panonije, to je Siovanstvu sosednja. 01 Ihtega časa so v Čedadu prebivali frankovski mejni in drugi grofovi, ki so nastopali vlado na Furlanskem. Sam Ktrol veliki je rmiel tam Paulina, odg(»jenca Flaviana, kateri je prvi učil slovnico, ter ca imenoval za oglejskega patrijarha. — V cerkvi sv. Pantala pa je bila slika, ki je predstavlj .|a tega patrijarha, koje blagoslavljal vojsko Henrika I., mejnega grofa furlanskega, pred no se je vzdignola v Panorii.io proti Auirom(l. 705). Leto potem je sv. Paulin skl cal v Čedad cerkveni zbor. Cesar Lotar je dovolil temu mestu ustanovo neke visoke šole (837), katero so obiskovali dijaki furlanski, isterski in drugih bližnjih dtzel. Berengar je bil zadnji mejni grof frankovskega roda; on se je kesneje vzdignol na prestol frankovske velike države (I. 912^ in v Čedadu so začeli gospodariti oglejski patHjarhi. Ponz-drtju Ogleja po Atilu, I. 737 je patrij irh Kalikst preložil svoj sedež iz Ogleju v Čedad. Patrijarh! so kakor poprej v Ogleju, tudi v Čedadu predstavljali dvojno moč in avktoriteto, duhovsko in posvetno, kajti oni so bili prvi za rimskim pap-žein v cerkvenej hirarhij', aH gospodovali so kakor vladarji nad Furl inljo, Goriško, Trstom, Istro Koroško, < • Ki anj I v časih do 150 in več izvrstnih godcev in pevcev in še zadnjega časa se je cerkveno petje v Čudadu ohranilo na lep.-j stopinji, kajti ni še davno, niir je tam umrl imenitni skladaUlj cerkvene muzike, kanonik Tomadini. (Dalie prih.) edinost tako le: «Hrvatje so prelivali svoio krv tu
  • rav^ja so ool(5, spada li Žumberk h Hrvatskoj ali h Kranjskej. Reka z okolico bila je knezov krških, oni knezi so pro-dali Reko tujcu, ali Marija Terezija jo je vrnola Hrvatskoj. Cesar Jožof II. jo je priklopil Ogerskej. Zarad imenitnosti Reko in Bakra v trgovinskem obziru dobila sta Reka in Bakar posebno municipalno uredbo, pa zarad tega ni še ogerska bila in tudi ni prav, da je postila prepirna točka mej Ogersko in Hrvatsko. Me -djumurje je bilo imen je Zrinjskih, zdaj jo Ogersko, akoprem ni dvoma, da ima le Hrvatska pravico do njega. Kraljevina Hrvatska jo raztrgana, njena prava so pogažena, narodna čast oskrunjena, od sveta zapuščena, ustava je uničena. Tak in enak, samo tu in tam še veliko ORtrejši je zadržaj adrese pravašev, o katerej se niti ne sme razpravljati. (Konac prihodnjič). Politični pregled.. Notranje dežele. Delcgaciji ste se 28. oktobra poklonili cesarju. Načelnik ogerske delegacije je v svojem nagovoru naglaSa, daje Ogerska voljna varovati interese države, ker vlada more le takrat vso rvojo pizornost obračati notranjim zadevam, ako je prestol neomnj jlv, država krepka in mogočna. Neomejljivej požrtvovalnosti naroda so dane rneje z ozirom na državne financ1. Ne varamo se morebiti, ako voljo Ogerske, to priskrbeli, kar zahteva moč države, smatramo za faktor, ki je bil važen za mejnarodne, s prestola naznanjene prijateljske razmere; iz teb prijateljski] razmer izvirajoče upanje na mir, kakor tudi in.tranji mir v zasedenih deželah in uži skoraj normalni proračun skupne vlade olajšajo sedanjo našo nalogo. Načelnik avst ijske delegacije pa je naglaŠ.l potrebo prizanfsljivosti davko plačevalcev, da se k rnalu doseže enako-težje, nasp.oti p.i tudi voljnost, našej iz vrstmj vojski prlp-aviti sredstva, ki so neobhodno potrebna, da more v primerljaji, ako bi državi pretili nevarnost, svoj poklic popolnoma in najvspeŠneje izpolniti. Cesar j« odgovoril: Zagotovila zveste udanosti, katera sle izrekli, navdajajo me 2 odkritosrčno zadovoljnostjo. Ko ste bili zadnjikrat krog mene zbrani, mogel sem izreči pričakovanj'', da se Evropi ohrani osrečujoči mir. To upanje se je spolni Jo in mimo l.hko izrečem, da je pri vsem sprevidu se nadejati, da bo tudi prihodnja dobo, doba n>iru,nemotenega dela in raz-točega blagostanja. Naše lazmere do vseh evrop. držav, vilasti sosednjih, jako so prijateljske. Zadnji shod z ruskim in nemškim cesarjem, ni mi dal le zaželene pri* like, ponoviti srčne razmere tudi z rusko carsko hišo, on je priča tudi popolnega soglasja treh vladarjev i njihovih vlad, da blagostanje narodov ohranijo in u trde toliko potrebno podloge miru. Oprto na varstvo pogodeb i na vzajemno zaupanje, iina to sogl.sje biti trdno poroštvo miru, katerega osrečevalni izvor, o tem sem prepričan, ne korist'jo le nam, teinue vsem narodom. Po ozblljnem preudarjenju finančnega stanja naše države trudila se je moja vlada skupne potrebščine za stojrio vojfcko toliko omejiti, kolikor to dopušča skrb za ohranitev, vojna izvrstnost in pripravlja nost. VspeŠna bramba našega primorja pa zahteva napravo modernih brarnbenih sredst. v in v prvem letu za to namenjeno uenarno potrebšino mora uže zdaj moja vlida rabiti. V Bosni in Hrccgovini se je moja vlada trodHa v vseh up-avnih strokah trud pomnožiti. Kaže se tudi tiže vesel napredek v razvoju teh dežel. Za vojsko potrebni krelit se bo vsled už-3 pomanj-šunega njenega števila zopet v manjšem znesku zahteval. Pridatkak upravnim troškom tudi zdaj ne bo. Upam, da boste svoje naloge t iko izvršili, kako:' je pr iČakovati od vaše domoljubne gorečnosti in potrjene orevidnosti. Moje popolno zaupanje vas spremlja pri vaših delih in z gorkim čutom tjga zaupanja in z svojo cesarsko-kraljevo milostjo vas presrčno pozdravljam. Pri zadnjem pooiianji v vojalkej službi zi se začeli utrjevati ter so tuJi Kitajce silili, naj pri delu pomagajo, ukazal je kitajski vojvoda nekoliko vojikom, naj se preoblečejo v kmetsko obleko ter idejo delat Francozom utrdbe. Ko seje delo pričelo, napali so ti francoske vojake, iz zasede so planoli na Francoze kitajski vojaki in k tajski vojskovodja je pritisnol od spredaj. Tako so Francozi, od vseli strani zajeti, zgubili veliko mož i kdor je mogel, bežal je na francoske ladije. — Razpisani so tudi veliki darovi na vsako glavo francoskih častnikov in vojakov. Z francosko kitajskega bojilča, in sicer iz Hanoia brzojavlja dne 29. oktobra Biere : Posadka tuynkvanska je od 14. do 19. oktobra odbila več sovražnik napodov, zijube ni imeli nobene. Sovražnik je obupal in se nmaknol. Morski roparji se prikazujejo, Biere se pripravlja, da jih uniči. S Kitajskega se poroča propagandi v Rim: V Kantonu so Kitajci mnogo kapel porušili in poropali, ktistijanov hiše pa požgali, 200 žeusk so oskrunili, moŽć pa pretepli ali izgnali, ako niso hoteli daro vati malikom. V Hongkongu sta zdaj dva Škofa, 30 misijonarjev in 300 kristijanov ki so pobegnoli iz Kantona. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 17. oktobra t. 1.) (Dalje in konec.) Predse iništvo prevzame deželnega glavarja namestnik posl. Grasselli. Posl. dr. Moschč poroča o prošnji občine Bled in Gorje gledć podpore za nastavljanje zdravnika v Bledu jn predlaga v imenu finančnega odseka, naj se pooblasti deželni odbor, da občini Bled da 300 gld. podpore za povzdigo blejskih toplic, če se prepriča, da je občina Bled vse za povzdigo toplic potrebno storila. Gosp. deželni glavar grof Thurn toplo priporoča, naj se vaprejme odsekov predlo.'; ob jednem se obrača tudi do g. deželnega predsednika, riaj blagovoli tudi on podpirati Bled s tem, di se Bledu dovolć zdravstene takse. Posl. Kersnik in dr. Bleiveis govorita proti odsekovemu predlogu nazadnje pase vendar vsprejme odsekov predlog. Reši se več prošenj. Franu Vilharju se dovoli za izdavanje glasbotvorov podpore lOOgold. Prošnja podpornega društva filozofov na Dunaji »e ne usliši, isto tako se oiibje prošnja ribiškega društva za podporo. M mji Lovšin, ingroaistovi udovi, do voli se miloščine 120 gl. Prošnja obrtne nadaljevalne šole i Ljubljani se usliŠ*. Od^ek je nasvetoval 200 gl. podpore, a na krepke besede posl. Gras-sellija se je dovolilo 300 gld. podpore. Čipkarskej Soli v Žireh se je dovolilo 80 gld. podpoie. Poročilo diž-lnega odbora o deželno-kulturnih in zdravstvenih zadevah se je vzelo v znanje. - Posl. dr. Samec poroča o cesti iz Zi-rov do Dolenjega Logatca. Vsprejmč se ti le predlogi: «1. Slavni deželni zbor naj naroči iz svoje srede voljenemu odboru treh udov, da si s pomočjo zastopnikov vseh udeležencev, potem okrajno-cestnih odborov Logatec in Idrija, dalje referenta deželnega odbora v cestnih zadevah in deželnega in-Žeii6"ja, eventualno tudi dogovorno s po litično gosposko preskrbi z ogledom na iici mesta vse potrebne informacije gled6 cestnih Čit Sora in Račevo in da povč potem svoje mnenje deželnemu odboru v posebnem poročilu. Deželni odbor pa ima potem na podlagi tega poročila ter z ozirom na tehnične, ekonomične in na razmere prometa projektiranih cestnih črt staviti v prihodnjem deželno-zhornem zasedanji svoj nasvete glede izpeljave onega načrta, ki se mu boljši zdi. 2. Deželni odbor se pooblasti, da v slučaji, ako se zastran sklaia in zastran alternative Logatec-Rovte-Sora-Žir in Loga-tec-Rovte-Račevo-Žir doseže sporazumenje mej cestnima odboroma logaškim in idrijskem in tudi mej u ieleženimi občinami, dovoli dež-lno podporo v znesku 2000 gld. na kor ist dotičnemu cestneme fondu in da dovoli tudi imenovanima cestnima okrajema priklade za dotični sklad. Dohodki iz teh priklad se ne smejo porabiti za druge cestne potrpbe. ampak se morajo obrestono-sno naložiti dotlej, da se začne graditi nameravana cesta. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj dožene vse v tem oziru potrebne izvedbe in o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora poroča. 4. Deželnemu odboru se naroča, ako se sporazumenje doseže, in ako se izpolnijo vsi postavni pogoji, di o uvrstitvi na» meravane ceste Dolenji Logatec-Rovte-Žir predi 2> deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji postavni načrt.« Prošnje občin Motnik. Ra ienc«, Stari Trg in Novo Mesto gledč cestnih zadev izročile 80 se deželnemu odboru v rešitev. ProSnja obči ne Podkraj izročla se je c. kr. \ladi v rešitev. Posl. Svetec poroča o ljubljanskem mestnem statutu ter st»vj v imenu odseka predlog, naj se ti statut izroči deželnemu odboru z naročilom, da sporazumno z slavno c. kr. deželno vlado do prihodnjega zasedanja pripravi postavni načrt tega statuta ter ga takoj začetkom zasedanja predloži deželnemu zboru. Predlog se vsprejmp. Prošnja občine sv. OŽbald, naj se jej dovoli razdelitev v dve občini, reši se tako, da se tej olič ni poroči, naj počaka do tedaj, ko stopi v veljavo nov občinski zakon. Vi se volitev namestnika v deželni odbor izmej veleposestnikov mestu dr. R. Schreya. Veleposestniki izvoljo v deželni odbo:- namestnikom barona TaufTererja. V odbor za pregled cestne črte iz Zi-rov v Logatec se izvolijo posl. dr. Samec, Lavrenčič in Faber. DOPISI. Iz Trebld 26. oktobra. UŽe pred dvema mesecema je bilo naznanjeno v »Edinosti«, da bode dne 23. t. m. birmo-vanje na Opčinah, pa zarad smrti gospoda Josipa Schneider-ja, stolnega prošta je bilo birinovanje na dru^l dan dne 24 oktobra preneseno, ki se ie tudi dopoldne omenje* nega dne vršilo. Po dokončanem opravilu mej 4. in 5. uro popoldne smo imeli to čast tudi mi v Trebčah, da nas je milost« Ijivi višji pater obiskal. Zato se je v naglici tudi nekoliko zastav razobesilo. Ko se je približal miloatljivi naš dušni pastir, sprejela ea je zbrana množica z Šolsko mladino vred navdušeno s živioklicl in z veliko radostjo. Obiskal je višji gost lepo okrašeno cerkev, šel je tudi v farovi in lepo ožalŠani vrlič. Ko se je pa milost-Ijivi škof zopet vmol proti Opčinam, pozdravilo ga je ljudstvo Še bolj goreče 8 živioklicl in mu voščilo srečno pot. S lara*a, 25. oktobra. Vendar se spolmjo naše želje, da se po našem Krasu ceste zboljšajo in se tako prihrani ubogej živini veliko tru la, za kar gre čast in hvala g. R. Mahorčifiu, ker se marljivo trudi za zboljšanje cest. Kdo bi mogel popisati reve in težave naših prednikov, ki so se mučili po grdih potih, dokler ni g. Tominc, bivši c. k. okrajni glavar sežanski I. 1810—20 izdelal cesto, ki drži po sredi Krasa v Trst, bodi mu večen spomin j a v novejših časih« ko se je ljudstvo pomnožilo, treba je bilo, da se ceste zboljšajo. Zarad tega se je napravil nov načrt za zboljšanje ceste v Trst. V kratkem se začne graditi del omenjene ceste od Kreplenj do vogelskega dola, zarad neke strmine pri Krepljah se je nov načrt naredil za pol kilom, od vasi. a bistro oko g. R. Mahorčiča je opazilo, da se da napeljati cesta skoz Kreplje po planem, ter da se prihrani polovico stroškov, a zdaj so neke nasprotne osebe vložile prošnjo slav. cestn. odboru, češ, da ne bi držala cesta skoz vas. Kaj je temu vzrok? Golovo vsak tujec raji hodi mimo vasi, nego po samoti. Tudi bi po prejšnjem na* črti stala cesta blizo tisoč gl I. več, in bi ne bila nič boljša, nego skoz vas, pokončala bi mnogo lepih travnikov, zakaj ne id se ta denar porabil za potrebniše stvari? Tudi to cesto veže neka druga pot od jutranje sirani, zato bi se morale nateg-noti za njo vse županije, ob tej poti upa se, da si. cestni odbor krene pravo pot, ker vsak moder človek smatra ugovarjanje za nasprotnost. Prav bi bilo, da se zboljša tudi cesta inej Koprivo in Kobdilem, ki je še potrebuiša. Domače in razne vesti. HIi'Mni zbor {je imel v sredo sejo-in je najprej izvolil8 udov v odbor mestne zastavnice. Potem je volil odbor za verificiranje zadniih volitev v mestni zbor in so bili voljeni: Bor^hi, Cimhon, Dom-pieri. Rafael Luzzato. — Dovolilo se je f. 1080 za nekatere poprave nornišnlce, f. 300. za šolske naprave f. 4700 za pokritje potoka in Vr.ielji, dovolila se je tudi pod-I oru f. 15'J slenograf-kemu društvu. —V tajnoj seji je sklenoi, zbor, da razpiše čiščenje mesta, katero se bode oddalo na jav-nej družbi za 5 let tistemu, ki se ponudi, da prevzame to delo ceneje ou f. 44,500.— in konečno je imenoval F. Artellija z a ravnatelja mestne plinarnice. — 1'isali smo už", da se bo najbrže kaj tacega zgodilo, »li Še nismo bili prepričani, da bode tako drzna svojat, da bode imenovali rajSe l moli brez šludij, empirika, samo ker rudeč. nego izkušenega tehnika, kaknrš n je g. Turek, ki je tudi prosil za mesto. — Gosp. Živic se je krepko upiral takemu postopanju, ali večina je le storili, kar je hotela. Živila gospoda Čistih rok! Imenovanja. Minister pravosodja ie notarj i g. Viktorja Globočnika prestavil na lastno prošnjo i/. Zatičine v Kranj. Maks Koser, notarijatski kandi iat v Mariboru imenovan je notarjem v Idriji. G. France Sta jer, do s^daj notarski kandidat v Po stojini gre kot notar v Metliko. Ru*ka ladlja V našo luko doSl i je ruska korveta »Strelok«, komandant je korvetni kapitan N. Skry iloff, s 180 molim in 12 topovi. Občni Zbor polil, društva Edtiioftt bode 9. t. in, v Katinari v on. dotnej stare.) šoli, nasproti cerkvi. Začetek ob pol /i url popoludne. DelalMko podpor, druilvo. Denes zvečer ob 7 uri aMlinar in njegova hči* v dvorani vrta Roasetti. Ustopnice po 30 soldov. Akvarij KoftelJ na Korzu, hiša Salem, je res vreden, da si ga človek Ogleda, ker t;»m vidi mnogo morskih ži-valij, katere so mu bile dosedaj neznane. Stvar je zanimiva in podučljiva, zbirka zadosti bogata. Prihodnja vojaška Mlava. Tr- faški mestni magistrat opominja vse v letu 1865, 1864 in 1863 v tržaŠkei občini stanujoče mladeniče, ki niso v Trst pristojni, naj se oglas6 v dobi od 15. novembra do konca decembra t. I. v anagrafičnem ure iu ter naj z sabo priries6 potne Ihte, domovnice, poselske bukvice itd. V drugem razglasu pa opominja vse v omenjenih letih roiene mladeniče, njih roditelje in oskrbnike, naj o pravem času uredć .svoje obiteljske stvari, in <5^ menijo, da imajo pravico na začasno ali popolnoma oproščenje, naj si o pravem času priskrbe za to potrebna spričala, k^kor so: rojstveni, poročni listi, »pričala o maturi, o potrebi prosilca za pre-Življenje rodbine itd. Tržaike novosti s Premalo previden je bil te dni nek Videmski trgovcc, ki se je na zelenici, na poti v Trst, seznanil z nekim možem, 8 katerim sta skupaj vzela sobo v gostilni. Spati sta Sla .'kupaj, toda, kose Videniski trgovcc zjutraj zbudi, ne vidi več svojega sobnega tovariša,a ko sejekesueje oblačil, zapazi, - da je tujec se seboj vzel njegovo zlato uro v, verigo in listnik, v kateremu je bilo 290 lir. Nehvaleinost sveta platilo. — Tukaj v ulici Rossetti nevkrcan trgovski kapitan je nekemu ubeglemu amerikanskomu pisarju dal za eno noč prenočišče. Drugo jutro se je ta pobral z 83 f. vrednosti, koje je vzel iz nečega kovčega in hđtel pobegnoli, ali naši skrivni policiji ni mogel uiti, ker ona ima bistre oči, in tako ga je eden izuiej teh še isti dan popoludne ujel. Prefrigan slepar je hotel zastaviti pri nekem posredovalcu dve Štedilui knjiže, eno za 800 eno za 900 gld. Posredovalec mu je uže obljubil, da mu posodi na obe knjižice f. 15UO, ali pri v sem tem mu je prišla dobra misel, da se gre prepričati v urad tržaške hranilnice in tam še le je zvedel, da sti obe knjižici ponarejeni. Previdnost je dandenes prvi pegoj mirnega živenja. Nesreče. Delalec Martin Sulič, ud dej. podp. društvu, je padel na Lloydovem pai-uiku »Amphitritf« 8 metrov visoko na krov i n se tako močno poškodoval, da 1 glisu (Domingo). Francoski ni hraziljski poslanec sta se vzdržala glasovanja. Iščejo se knjlirc: 1. Sloinšekovi zbrani spisi I. del, 2. Preširnov* pesni, 3. Stritarjeve pesni. Ako ie kateri ima in želi prodati, prosta«, n:ij pismeno oglasi podpisane u. Za odbor okrajne učitHj-k' knjižnice: Josip Valentič, učitelj v Lizaietu pri Kopru. mšsm Učenec starši o i 15 let,se vzame v \ eliko trgovinsko hišo ?, mešanim blagom na Dolenjskimi. Ponudbe na upravniitvo »Elluo-ti« v Trsti. Vremensko prorokovanje za meaec november. Mathieu de la Didme piše. da bode od 1. do 8. veliki mraz na Angleškem, v Rusiji in v s red njej r Evropi, posebno v Švici, v T rolu in na Le-kem. Suho vreme od 3. do 9 po vsej srednjej Europi, tudi pri nas. O i 9. do 17. huda zima, led v severnej Evropi, tudi pri nas. — O i 17. do 27. mraz, led v Rusiji, na Balkanu in celo v Italiji in v južnih deželah Avstrije. Ni morju veče nevihte iu deževno vreme skoro povsod zadnji teden mesca. V obče mrzli mesec, a še precej lep. Kolera je na Francoskem in Italijanskem uže skoraj popolnoma pojenjala. Od 28. na 29. t. in. je zbolelo na Italijanskem le še 20 osob iu umrlo II. — Dr. Koch, ki je prorokoval, da se še letos kolera razširi po vsej Nemčiji, k sreči ni zadel, kakor se tu ii njegova teorija o bacilu ni potrdila, ker nek doktor je spil Čašo vode, v katerej je bilo polno bacilov, pa se mu nič ni zgoddo. Tu ii slavni zdravnik Pe-terhofer je obsodil 1o teorijo. Nesreče- u. m. mes. je trčil parnik «Europa«, na poti iz Glasgova v M'lago pri Cioch Lin^nthouse s patnikom »Rose-ville«, ki je bil na poti iz Taganroga v Glasgov. »Europa« ^e je potopila v 5 minutah in utonili so 4 mornarji s kapitanom vred. — V Moskvi je 19. m. m. pogorelo v Solodov-iikovih ulicah 8Gi. prodnjalnic i nemško gledališče ; ško la se ceni na 10. milijonov rubljev. — 11. m. m. se je razbil na skikif Škrbinah (pri Afriki) angleški parnik »Elise K"t«, in utonila sta kapitan in en mornar; drugi si se v čolnih oteli. — V mestu Kartalo v severnej Ameriki je 20. m. m. pogorelo 160 poslopij, več cerkev in fibrik. Škode je nad en mil jon tolarjev. — Pri postaji Zurndorf-Pest, na iunajskej Črti operskib državnih železnic, trčila sta po noči od 24. na 25, m. m. dva tovarna vlaka. Trideset vo/.ov je bilo po-škodovanih, več sprevodnih osob ranjenih, vendar nobeden usmrteu. — I/. Barbadone se poroča, da j^ nemška, iz Hamburga od-pllila ladiia «New Orleausn zgorela in da se je le nekoliko mornarjev moglo oteti. — V luki Porthcavl seje 21. m. m. unel o^lec na nekej z o_-l|eni naiož'iiej franco-kej ladiji. Trij^ mornarji so bili tako bulo ranjeni, da so k tnalu potem umrli, enemu mornarju ji» oglec odtrgal nogo, druzemu pa roko zmečkal. Ves krov je oglec v /rak odnesel in tudi druge dele ladije poškodoval. — Mesto Milivanke v deželi Wiscon- Trinu poručio. Kava — kupčija se precej živahna ; cene trdne iu dobre. Prodalo se je 3000 vreč Ric po f. 45'f, do f. 63.—, 100 > vreč Santos po f. 49 do f. 58., Java velja f. 66 do f. 69.—, Geylon plan t. f. 88 do f. 122. Sladkor. — Trg.je postal zopet mir-nejŠ ; prodalo se je 500i) vreč sladkorja od f. 19'[t do f. 22'J,, cene še precej trdne. Sadje.— Pomet ati če, limoni f. 3 do f. 8.—, i nun d lil f. 74 do f. 75, rož čt f. 8'/, do f. 9.—, fi„'o v vencih f. 13 do f/16 —, op;-ši f. 12 do f. 17.—. cvebe navadne f. 9 do f. 14.—, Eleme f. 15 do f. 25,— Sultani na f. 15 do f. 35« Olje — cene trdne in više; namizn stane r'. 74 do f 91. ■—, jedilno f. 43 do f. 48, - Petrolje — f. 9'/,i cena bolj mlahova. DomaČi pridelki. Fižol gre še precej od rok, rudeči >tane f. 10, bobincef. 11. koks f. 12 i pol. — Maslo naravno i. 85 do f. 100. Žito. Pšenica ruska f. 8 do f. 9 i pol, koru za podonavska f. 6 i pol do f. 6 tli Čt trt. Les nekoliko boljše obrajtnn. 6e7io dobro konji-ko od f. 1.30 do for. 1.70. Borsno poročilo. Borsa še pncej živahna, tendenca najboljša, inestčitH likvidacija popolnoma redna, kur/,i viši. Dunajska Oorsa dne J/, oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 35 » Zlata renti......103 » 95 » 5°/0 avst. renta .... 9ti • 20 • Delnice narodne banke . . 863 » —■ » Kreditne delnice .... 28? » 'JO • London 10 lir sterliu . . 122 > 35 »> Napoleon...... . — ■ — » C. kr. cekini...... 9 » 71 • 100 državnih mark ... 8 • 79 • •favne ilražbe. Se,lina v 7. dan novembra, v 9. dan de--, t, 1' in v 7 dan januarja 183& 1 Milm Gn-ličtsvo posestvo cenjeno na 570"» f. v 1H. dan novembru. 18. dan decembra t. I. in v Sil), dnu januarja 1885.1. ne premakljivo vuči M iha Miliii-a cenjene na 701 f. 75 uovč. 10. nov. in 10. deiv t 1. in 9. januarju 1880. i. posestvo Toneta Živec, c-njeno na Meto f. — Kanal, v G. dan decembra 1.1. v 10. dan januarja in 7. dan februarja posestvu Anton J*rato5-a cenjeno na ^'010 t*, v 15. dan nov. t. I. '\ntoii GoljevŠSikovo posostvo cenjen na 827 f.OO nov O. d jtc. t. 1 10. jun. in 7. teb. 1885. Jože Brrtik-ovo posestvo c«;iijeno nu 41 li t, 80 novč., U. dec. t i. 17. januarja in 14. f •> 1885. nepremakljive reči Štefana Peternel-;. . enj^ne na 870 f. — Pazin 3. nov 3. dec. t. I. In 8. j.ui. 18-15. I zemljišča Antona BreČevlca cenjeno na 5:58 f. ^0 novč. — Trst 4. nov. 2. defl. t. J in 8. jan. 18S5. 1. poses.vo Martina Stare v Škorkob cenjeno na 2027 t lt novo. - Tolmin v 7. dan nov. 9, dan eteo, t, 1. in 12. jun. 188j. posestvo Franc Strisa cenjeno na 500 f. Meajunarodna linija Iz rsta v No?i-JorK Veliki prvorazredni parniki te linija vozjo redno v Novi-Jork In vspremnjo blago in popotnika po najnižjih cenah iu /. najboljšo postrežbo. 1—9 V NOVl-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik «Braeadale*, 4200 ton, v 12. dan nov. « «Snrrey*, 34OU ton, v 30. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deU'Arscnaie 13, Teatro Comunalft v TRSTU. Kajuta x.a potnike 200 Qld. Vmesni krov 60 fld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emtllano d* A nt. Poglayen, generalnega agenta. Javna zahvala. Podpisani odbor s« najsrrtnej'* asahva ljuje Nj. FrevzviŠeuo^ti vla-1 k g. Josip, Juraju Strossm «y'!-ju za Čast, kojo mil je skazal s tem, da j« pristopil kakor podporni član in v to svrho priložil 20 f. Bog živi diko Slovanstval V Ske Inji v 30. oktobr i 18M. O Ibor pevskega drufttva »Slovanska Vila« V najem mo dtt hiša, r. gospodarskimi poslopji, zemljiščem, gostil iico In prodajiilnico tu baka v Svetem, ^Suta) pri sv. Tilhu pri Kunnu, Natandnfje pove Opravnifitvo «Eiinosti.» o> 03 t-«9 00 III 111\ v celem i 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedi njenih drŽav Ameriških. Dost'fni uspeh: vsikorSna nerazpo-ložnost, neprebavlji-vost. kolika, gfjfete, . krvavica, (hemoroide), povračljive mrtlioe , vodenica pranica. ("no^t. slabost, čišćenje krvi Čisti polagoma in okrepčujc zdrnv e. — 7. vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti panarejenju ! Da bi dobivanje leka olajAal zalaga i njim i/delov a telj vse kavai.e, mirodijnice. sladkarije in likefijc v glavnih mestih po cel«m svetu. 17 -48 vornlcu 1 Romano Vla-Šibeniku Glavna zalnga >stu uliea S. Lai/.aro Št, l EDINOST Vestiti nori d» St»|nii'» ...» 33. Vi, 4iS « 74 Capotti neri d« Balftut . . , « 0, 25, -'10 « F»f> Palotot d'invT"".....« l'l. 20, :i0 70 Culi.»ni lleri Salon1 . . « 0, lil, H « KI Ualsoni grevi......« 5, 8, 11 « ž«) Ordinaziotii per Vestiti fini di lusso e galanturia si eseguiscono p rentam en te. D<>lga nad 351«tna skušnja glede dobrote te umetno napravljene vode. mu j h spodbujala, d t sem jj dal preiskovati po magistralni gospodi, katera j« dala dovoljenja za nju prodajo 7. dekretom 17. maja 1874. št. l.r)58i in da jo zdaj razŠ.rim kolikor mogoče, da postane navadni družinski lok. 12-4 Mmeraličiv. jako koristne snovi, katerih pomoč je brezdvonbena, daj jo lej vodi moč, ■ la pomaga v vsili onih bobznih, v katerih je treba odstranjevati iz trupla škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda. koristi proti nanašanju v želodcu, proti boleznim v čevesju in posebno proti bo-Jezni jeter in proti hemoroidom. Re&ničnoat rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to čistilno in klpečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vtpchom. Glavna zaloga v odlikovanj lekarni Udovloioh ulica Farneto. Cena steklenice S5 Holdov. L & G. DUNAJ. Tovarna v Požuou v Tntu Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih »blok. za gospode in upalnih Nukonj, obleke za dečke in majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav ta to izdelana iz najmodernejše robe, kakor {>ri vsem tem jako cene, akoravno fine in zvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 9—j4 stalnej tovarlskl ceni. Filiala pri II Tovarna v Prosnioab v TRSTU Corso št. 709 2. Soprabiti in colori tnrderni Vestiti mnta-in. .... Vestiti tieri da Snimi.} . . Capotti neri Silom . . Pafotnt dMnvriio .... Culztni neri ^h Salon.' Calzuu grevi..... v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in prežem-jo prav kmalu najtrdovratnise želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadl.-ž-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (35) Prodajejo so v vseh glavnih lekarnieah na svetu; za tmročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G Ti. Rovis, G. Tt. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 3J novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. V mesečnih obrokih &JS™ hi&tvo in hhiS za sobe iz tovarne G. Gor. Nciak, v ulici Farneto, št. I. nudstr. Ker Je dobro založen z blagom, pohištvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz to* vam, in ker ima lastno delalnico za blazinar-stvo. more dosti ceneje prodajali, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh ai J'or. 6 eotiii. Kedor kupi n oje iz k.včuku, si it.ore sum I njimi sestaviti plava zu pisma, rafiun«*, etikete, prepi.o na menicah in Vsakovrstne paCa o. Posebno pa slmljo t» frko m Kaznatuo-vanje peila ka s j dosedaj r.l mogl,. iloseCi z Črkami iz kovine, kor kemično Crnilo izjeduje Sike iu Jih p(lkon^?llj^ in » tnkimi Črkami s* lpjt svojo prejšnr> barvo, odstrani vse luske in nesnagena koži na glavi, Lasj») se lepo svetijo m su k-4kor v mladih letih Ona steklenici 1 (. 60 n. a. v. Zahvalna pisma se radi tajnosti ne objavijo. Karol Schneeweiss, parfumenr in specialist. \Vitn, II Praterstrasse števil. 9. Na deželo razpošiljiitn poštnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti 20 kr za p-ištnino. 1-12 Dobe m i/.kljuClvo la v odlikovanem zivodu E. *reUin|«r, Lloy ova pilafia. Uhod Murcnto vecchlo 4. ■pa 3fj. for z tur..morjem Prosto dao a. { - —■ hmimr I NAJBOLJŠE POHIŠTVO ro for, ^^ ^^ - ^^^ z mram >rje m p v ogromnej zalogi po najnižje^ ceni se dobi pri ^ IGNACIJU KRON-U v TRSTU I 4 12—^ ulica al Teatro St. I (Tergesteo). ^ ^ I-ustrovani cenik se na željo pošlje brezplačno in franhiran. ^ Jfi Delniško društvo tovarne za izdelauje I Dinamita arlberškega | pj na DUNAJI. |aqi sjl Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levante pri IjM 1 A. REYA & G. v Trstu, i Jffl' Zaloga ktreljivn, prižigalue niti, orodje za kamnolom in rudnike. 5—12 lifijl Čistilna in kipeča voda napravljena po lekarju Josipu Udoviciclj-u y Trstu. Negozio Vestiti fattii & LA VILLE DE MILAN, 1 Corso Nr. IO Prvi, pravi Ivana Hoff-a bonboni iz sladnega izvlečka za prsi, ki či-tijo slezo, so v modrih zavitkih. Ivana KIofTu zdravilno pivo iz sladnega izvlečka 1 steklenica (>0 nč. Ivana Hnffa koneentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12. nč. ml , st. 70 nč. Ivan IlolTa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi i'0 00, f'0, 15 in 10 nč. priatrd le v modrlii KiivitkUl Ivana Holfa zdravilna sladna čokolada '/> kilo I. fr. 2 40, II. fr. 1'UO, '/« kilo 1. fr. 1-aO, II. 90 i:č. Zdravje je največje dobro. Vsakdanje zahvale o ozdravljenji prsnih in plučnih bolečin, kataričnih atekci.i, slabost žalodca in prebavljenja, slabost živcev, malokrvnosti, telesne slabosti, sušice, onemoglosti, rekonvalescence, katare v črevih, čiščenja čreves — po Ivan Hoif-a preparutih iz sladnega izvlečka, ki doidejo od vseh stanov in iz vseh držav celega sveta in ki se po listih razglasijo so navdušenje in tolažba trpečemu, koji ima koj pot odprto do ozdravljenja. Gospodu IVANU HOFFU, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro v.seh suvereuov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, Braunerstrassa št. 8. Zagreb. Vspelii, katere ima Vaš neprecenljiv fabrikat za trpeče, toli priljubljeno Ivan Hoff-a sladni izvleček, takozvano zdravilno pivo so pri b-m vremenu izvrstni, kajti mojo stanje b;lo je jako mučno Isti me napotijo Vam v Vašo zadovolinost izr či, da so Vaši sladni preparati vse hvale vredni. Virginijo Chalomel, governanta v hiši pen.-lejt g. bar. Neustatter-ja v Zagrebu 'Ker štiri po mojem poročilu z Vašimi sludnimi preparati pri bolehnih vselej dober vspeh imel, prosim da mi pošljete še 8 st. koncentriranega hladnega izvlečka za necepa bolnika. Naslov g. Mitar Diniitrijević v Bešinovi L. P. Ruma, 16 sept. 1881. F. M umi ć. Vaše visokorodje! T r e b i n j e , 37. julija 18S1. Bogu in Vam. Vaše Visokoblagorodje, se moram zahvaliti, ker so mi Vaši slachii preparati, ki mi jih je doposlal moj prijatelj, pomagali in resnično povedano, mojo prejšnjo moč zopet vrnili. Po dolgotrajajočem kretanji itd bilo je moje zdravje toli slabo, da sem uže popolnoma obupal na ozdravljenje, ali Vaši sladni bomboni in siadna čokolada so mi hitro pomagali kliubu nevgodnej klimi in n^pretrganej težavnej službi, akoravno sem jih malo Časa rabil. Priporočim jih vsakemu vojaku na vojski. Globoko vdani Ruezicska Fran Julij, korporal v c. k tovornem polku št. 3, Gorski-tovorni-eskadron št. 19. v Trebinjah, Ercegovina. Uradno zdravilno poročilo. (Izvadek). Nadintendatura v Bolonji: Radi dobrega okusa jemljejo bolniki radi Ivan HolT-a sladu-* prejiarate in imajo dobre vspehe. V velikej večini za-vž iti so redilni za bolnike, tako da to zdravilo zasluži največje pazljivost'. Dr. F Beindini, I)r. I\ Iiehtti. Zaloge. T'st: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravallo, C. Zaiietti, lekarne in Ivan G llia mi rod dnini. Bočen: I. Bergneister, lekar. Kolor: M. Stefanovič. braije Mandel. A'orčola: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zeehe . Nik. Puvačič. mirodil. Gorica: G. Chrlstotolettl, dvorna lekarna. Celovec: W. Tlmrn-vuld, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasuik. Zagreb: Lekarna k oSolvutorii«, Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. JJeran: Fikei seher in vsaka lekarna, /h-lj: G. B. \Vassermann lekarna, C. Sander mirodilnioa. Dubrovnik: Bratje Drobac. R. Skiarič, lekarna. Šibenik: P. Bero, N. pl. Mištura, lekarna. Split: Točigl lekarna. Alpinović mirodilnieii. Trient: Eugini Larcher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N. Andrović lekarna. I stanovitno lota 1847., na Duna i in Budimpešti od leta 1861.