let© s«
rtr	Uttsius
^oric^s 18. jantsariis 1989«
^ 7886
M
i
Št 8.
Oglasi na tretji strani Oglasi na četrti strani Mali oglasi
fteročnine:
Italijanska kraljefin^
Celo leto . .................^!r
Pol leta . ......................
Tri mesec- • •	•	-—•	•	•»
En rae60.........................
lz^«Ja vsako srsdo in soboto.
Oglasi:
Lir 1.— za vrsto „ 0.75 za vrsto „ 0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin.
Upravništvo : Via Cardticci št. 10, II. nad.
Goriški Slovenci!
Dan medmirja je bil resnično konec vojne. Zmaga zaveznikov je popolnoma zagotovila vsim narodom sveta, tedaj posebno onim ki so bili že dolgo časa del avstro-ogarske Monarhije, svobodni napredek in da vsak se sam-za-.se “napravi svojo bodočnost Da se pride do tega namena, mora poznati vsaki narod v prvi vrsti svojo realno in sedajno situacijo, svoje zasebne potrebe in mora poznati dobro pot svoje bodočnosti. — Nam Slovencem, in posebno nam goriškim slo-vencom, je li dobro zmano ono veliko vprašanje katero je v najbliži] dotiki z našim življenjem ?
Izvanredni dogotki zadnjjh štirih letah, v katerih smo bili pogrebeni, nam niso gotovo dovolili misliti na to vprašanje in tMU<o manj izpoi-niti-ga. — Od druge strani danes, ko je svet rešen od največje vojne ki se naši v zgodovini, in nujno potrebuje in gleda da pride čim prej do narodnega reda, gre se za življenje da človek vidi jasno svoje potrebe, da postane trdne volje za izkoriščiti vse svoje sile v prid svojega Naroda. — Goriški Slovenci! Prišel je dan za delo, brez dvoma, naprej na delo za blagostanje vseh. — Delati se mora brez predsodkov: preč stare ideje, preč sovraštvo še ne dobro pozabljeno, delati moramo svobodni principah onih. časih kateri nikdar več se ne bodo ponovili.
Vsako mesto, vsaka dežela zaveznikov ima na dnevnem redu »besedu«: Mladi naprej, mlada sila, nove ideje naprej!
Ne pozabiti moramo da tudi naša je dežela zaveznikov in da ako se ne držimo istih principah, zgubimo lepo priliko, zlati čas.
'Naš list se zovi: »Goriški Slovenec«. On noče postati list nobedne privatne osebe, tem več svobodna tribuna iz katere vsaki od nas go-
vori in kaže našemu narodu pravo pot v. tih teških političnih časih.
Nič praznih besed, ampak jasne in praktične ideje, jasen vid našega pomanjkanja.
Moramo, Goriški Slovenci, da svobodna razložitev tih naših mislih in potrebah se izvrši po naši volji, in to za to da sami odličimo našo srečo, kakor sami hočemo, popolnoma v smislu naših potrebah.
Odbor Vredništva.
Pogled v bodočnost.
Stojimo na pragu velikih dogodkov, na pragu mirovne konference. Jasno je vsakomur, da se odloči pri sklepu mirovnih pogajanj tudi usoda naše dežele. Zato je pa treba, ■ da smo pripravljeni na te velike dogodke.
Ako pogledamo nekoliko let nazaj v dobo pred izbruhom svetovne katastrofe, priznati moramo,^ da je naša dežela pokazala lep razvoj v vsakem oziru. Nova železnica, ceste, melioracije rek. elektrarne itd. so dale upati v lepšo bodočnost prej zapuščene in napolpozabijene goriške dežele Ako slovenski del naše dežole ni kazal onega napredka kakor bi moral, je bilo krivo več vzrokov. En poglavitnih vzrokov pa je bil brezdvomno ta, da Slovenci goriške dežele niso nikdar nast®pali skupno, da so bili razcepljeni v stranke in struje, ki so onemogočile vsako resno skupno delovanje v prid slovenskega naroda na Goriškem. O-sebna politika in slavohlepnost posameznih voditeljev je šla celo tako daleč, da ni bilo mogoče niti skupnega gospodarskega delovanja. Vsa naša politika, vse naše gospodarsko delovanje ni imelo skupnega cilja.
V tem stanju so nas dohiteli dogodki, nas je našla svetovna vojna.
Potem so sledila štiri leta grozot in strahot, ki so isčrpala vse sile naše dežele. Sledil je polom stare Avstrije tako nenadoma, da so bili presenečeni celo oni, ki so ta polom prej ali slej pričakovali. Goriški Slovenci pa so se našli naenkrat v popolnoma novi si-tuvacij, na katero — zopet niso bili pripravljeni.
Kar nam goriškim Slovencem prinese bodočnost ne leži v naših močeh, j Zato so poklicani drugi, da uredijo | našo usoda. Pač pa leži v naših močeh da zboljšamo paigiU-otui.položaj, da se rešimo gospodarskega prt pada.
Ni je dežele nekdanjo Avstrije, ki je toliko trpela kakor Goriška. Kar ni uničil ogenj topov, uničile so lačne in brezsramne tolpe nemških in ogerskih vojakov. Mnogo prebivalcev je našlo zmrt vsled ljutih bojev, mnogo jih je poginilo vsled bolezni in gladu v avstrijskih taboriščih. Ostali, ki žive danes v domovini ah izven nje so gospodarsko uničeni:
A največ je trpel naš kmet, naš posestnik, saj je Goriška izključno agraroa dežela. Ako hočemo rešiti našo lepo deželo gospodarskega propada je treba da pomagamo našemu kmetu na noge. Svetovna vojna je pokazala, dajo edino kmečki stan podlaga vsakemu narodu, vsaki državi.
Treba je našemu kmetu znatne podpore, da si kupi novo živino, novo orodje, da si sezida na novo svojo hišo, da popravi uničena in upostošena svoja polja. Ako si bo opomogel kmet, opomogel si. bo tudi mali obrtnik, trgovec in meščan. Najprej torej kmetje in potem trgi in mesta.
Ta podpora mora biti v denarnih sredstnih ah v obliki odškodnine ali pa posojil. Toda posojil, za katerimi se ne skriva dobičkažeijnost bankirjev in drugih posameznikov. Treba jo tudi, da so te podpore znatne, izdatne.
Treba je tudi, da vsi oni ki se še niso vrnili v svojo domovino, iz tega ali onega vzroka, povrnejo, vsaj za nekoliko časa, da pojasnijo merodajnim faktorjem, da so podpore potrebni. Danes nima smisla ostajati na Dunaju, v Gradcu ali Bog ve kje in držati rok# križem!
Prvi korak k temu prerojen] u naš« dežele bi bil, da se združijo vsi župani naših občin, ali vsaj vsi oni posestniki, ki imajo za to prerorenje smisla i* voljo v eno mečno falango, bim ozira na politično mišljenje in začno delati delati in zopet delati.
Z «no besede, treba nam je močne kmečke stranke med gorišklml Slovenci.	«Goričan».
Prebivalstvo brez svojega lista je kakor eri mutec; se ga ne more razumeti. Naj ta list razglasa vašo pravico in vašo voljo.
Mirovno zborovanje «e ni dala svetu stalnega reda; izvršile so se pa tako radikalne izpremembe da ©loveška sila jih ne predrugači več.
Vojna ni le samo uničla vasi in opustošila polje, ni samo učinila izginjenje Avstrije in' razpad one. velikanske vojaške stavbe in navidez nepramagijive kakor je bil nemški militarizem; ona je tudi raztrgala staro-cesto na kateri človeštvo si je upalo priti do svoje sreče.
Dan danes vse se je izpremenilo; kdor tega ne opazi je slepec ki zameta va dobroto luči. Mi šami smo poskusili da človek more prestati vsakovrstnemu pomanjkanju če prisiljen. Malo od nas so imeli veliko srečo trpeti za en ideal in ne po nasilstvu.
Prepričani smo da kar so je zdelo enkrat nemogočna izvršitev posameznega človeka, danes se je storilo, izvršilo.
To je znamenje da našo staro prepričanje, dobro enkrat, za te-dajne razmere, ne odgovarja, ali samo malenkostno resničnosti. U-verjeni smo bili enkrat da za razpravo in pospešilo splošnega ljudskega dobrega zmožne,so bile le neketere posebne osebe. Tako so postali ljudski vodje, stranski voditelji, nekateri včasi inteligentni in večkrat le sviti kot lesica, nekdaj pošteni in. nesebični in tudi pogo-stoma podkupljene! kateri so prodajali blagoglasne besede za gotov denar.
Take stvari, hvala Bogu, niso bile ena slovenska posebnost: cel svet je imel to bolezen. Sedaj ves svet gleda se predrugačiti. V Angliji, v italji, na Francoskem, za opomniti samo velike zmagovalne države, je polno novega^ duha,^ ki zahteva prenovitev političnega življenja.
Ne toliko se gre za nove ideje katere se vzbujajo, kakor na kakšnem način moramo ravnati politično uprašanje. Enkrat politične stranke so mogle služiti in obogateti štiri ali pet oseb bolj znanih, ustreči častihlepnosti dveh ali treh drugih, so dale životariti in so pasle z obljubami svojo številno čredo, edina katera je materjalno trpela in žrtovala stranki svojo vero. Stara politika, malo več malo manj se je povsod tako peljala. Videli smo za časa vojne, katera nam je pokazala do nagega duševne rane človeštva, da v vsaki demokratični državi parlamenti se ni-so vedno strinjali z svojim narodom kjer poslanci so bili izvoljeni po stari politiki in ljudstvo je popolnoma slutilo nove čase.
Splošna današnja ljudska namera, in v tem so enake misli prijatelji in neprijatelji, je za drugo pot, če ne v političnem programu vendar za njegovo izvršbo^^Politično vocb stvo, od katerega je odvisna bodočnost enega naroda, ne smejo
OORlSKi SLOVENEC
■Uuaawi -ty» n w m« wn»w«.-tv.v«pa»i
MED AVSTMH RAZVALINAH.
januai’ 191§.
držati ]e iii?katere osebe, .politiko morajo voditi vsi državljani in svobodno.
Svet je prišel do svobode ne samo za opustiti stare državne forme tako nasprotne novemu času, pa tudi za iztrebiti one. zviie^jplitike .kateri so držali ljudstvo v tenii in sp mu oblju-bovali telesno in duševno blagostanje med tpm dip so gledali napolniti le svoj žep.
Rojaki Slovenci, spomnimo se dobro te zadeve in dajmo preskrbeti. Naj vse ljudstvo, ali samo ljudstvo, se odloči za to politiko, katera mu bode najbolj koristila.
List svobodnega ljudstva ne sme braniti zabsno korist; njegsva beseda rnara doneti čista ir. nestranskä v korist vsega ljudstva katero trpi in si ždi boljšo stanje.
Mala skrb,
V naši deželi vse se mora ponos viti. Domovina naša pred vojno ni trpela po lakoti, .kjer vsi so bili pridni delavci. Vojna nas je tako strašno škodovala da mi ne moremo zaceliti naših ran brez velike pomoči. Ali obupati ne smerno. Je nekaterega dolžnost nam priti na pomoč v tej prenaredbi; ta je dolžnost države.
Za našo srečo mi goriškl Slovenci pripadamo, oni stranki katera je vojno zmagala ; mi smo pri tih ka-ten lahko m pravično zahtevaj® odškodnino ocl premagane stranke ; torej tüai mi imamo pravico uu tc
odškodnine.
Ali če mi ne prosimo državi dostojno'pomoč za prinaredbo zgubljenega bode pač teško da drugi bodejo skrbeli kakor dolžnost za-ukazuje. Veliko skrbeh ima država. Ni le naša dežela trpela. Tudi Furlanija je bila opustošena.
Moramo sami povedati državi kar potrebujemo. Vsaka obema si mora napraviti spomenico v im ten se lahko vidi koliko hiš je bilo podrtih, koliko škodovahih; Th koliko orapanih od avstro-ogršlih vojakih med tem ka žal osteh'spomin, so bivali med nami.
Državi se mora obvestiti ne samo koliko je trpelo našo polje ampak tudi sredstvo za ga položiti na prešnje mesto.
In za obrt se mora tudi tako misliti. Ali se mora delati. Vse naše občine so na to mislile?
Ne isgubljati zlatega časa; država nam mora priti na pomoč, vprašajmo in dajmo dokazat kar potrebujemo. De bodemo čas zgubljali glede se eden drugega in v praznih besedah ne pridemu -đo nobenega dobrega sklepa.
Pozabiti ne smemo; da dem-o-
Konca preteklega meseca sem se naüil ua Dunaju. Glavno me&to, avstrijske republike, po zunajnosti se vidi da je ostalo isto glavno mesto cesarstva Kais-or smo ga opazili za časa vojne.
iste lepe gospe na sprehodu v »Kärt-nerstrasse« isti častniki vedno pripravljeni na galantne dogodi jaje, n. vedno iste trgovine skoraj prazne z neveijetno ceno in večinoma polne »Ersatza«. .
Ah kdor se zamudi samo en par m na Dunaju in pride v večjo dotiko z mestom, takoj opazi da zunanji mir in red sta ie vesela larva pod katero tiči ia životari teško življenje.
Lakot dela največji strah Dunaju, Velika množica papirnatnega denarja izdana od starega cesarstva z namenom da ustvari eno slepo boljšo stanje med avstrijskim ljudstvom, je popolnoma uničil privatne bogatije.
Tudi oni kateri pred vojno in za časa vojne so šteli veliko sreče, dan danes štejejo je barvan papir skoraj brez vrednosti. Pred ko je izginilo av-strjiskö cesarstvo si je zakrivilo z največjo sleparijo ko se jo more misliti.
Kdor mora vstopiti v eden javen urad takoj opazi eno drugo pomanjkanje: Zmešnjavo in nered. Ker nova republika še ne zna kako bode živela v bodočnosti je negotova in omahljiva v eeli svoji uredbi.
Navadno vprašanje javnega upravnika s kojom odgovarjaj vaši prošnji: Ste ii gotov da se mora obrniti do mene? In le malo ked*:	posreči da
se. pride do kaj đobfega.
Tudi drugje sem bik je- kakšna druga država raste na razvalinah starega cesarstva Hasburšanov. Povsod če ne taka revščina k aber ra Dunaju pa ista negotovost in Ato omahovanje..
Narodi ki so trpeli dolgo časa pod avstrijiškim jarmom, tlačitelj vsakega človeškega napredka, dihajo še le težko prvi vetrič svobode!
Jaz se spominjam večkrat na svoje slovenske brate na Goriškem in ai želim iz ljubezni ko imam do rojstnega kraja, da jih Bog ohrani od takih nesreč.
Si želim da bi imeli eno vlado katera bi resnično bila zmožna za vladanje, da bi ne imeli nikdar te svobode katera izrodi anarhijo in nered, ker to je najvežija nesreča za narod. Mi Slovenci potrebujemo eno vlado katera bode...znala,, ždmvili. naše ma-
terialne in duševne rane, in ne da se pričkamo .o načela Marx-ove aii Leni n-ove svobode.
Mi Slovenci "potrebuj©nao eno vlado delavno; gorje nam oo bodemo imeli eno vlado katera čas bode tratila v praznih jpogovorah.

kraciia katera slavno je zmagala v letu 1918 se drži., pikucipa po. ka-. letnem vsak je . svolpoaeii . doseči..... svom	ri;a..r°SOjkm
Politični pregled
Mirovna korsf^nta.
Pariz. Mirovna Kinferenca bode pričela dne 20. t m. Otvori! \o bode predsednik Aancoskega minister-stva Clemenceau.
Medte»1 se veliko dela za dipioma-tične priprave. Dne 12 t. m. je zbo-rov*,a vfšja vojaška komisija. Ude-jezili so se samo predsedniki mini-sterstvov in ministri za zunanje 'deia zateznih- držav.
Zastopala sta Francijo Clemenceau in Pichon, Angleško Lloyd peorge ia Balfour, Italijo Orlando in Sonnino ter Ameriko Wilson in Lansiqg.
_ Prvi predmet ko so razpravljali je bil za jDodaljsarre medmlrja z Nemčijo. Bil je pri • tej konferenci navzoč tudi maršal Foch ki je govoril pod kakšnem pogojem se izvršuje medmirje.
Višja seja je nadaljevala če in pod kakšnem pogojem se mora podaljšati čas medmlrja Nemčiji.
Nasledno se je razgovarjalo koliko delegatov lahko pošlje posamezna država h mirovni konferenci.
Francoski zastopniki so predlagali da različne vlade pošljejo pet, tri, dva, ali enega zastopnika, kakor pač več ali manj posamezna država je žrtovala za zmago. Ta prva seja ni i jela drugega namena.
V«!5©ri-ov<2 idej«.
f Pariz. Pred začetkom mirovne konference predsednik Wilson imel je dolg pogovor z predsednikom italijanskega ministefstva, Exc. Orlandom.
Pri temu snidenju govorila sta slavna moža 6 glavnih zadevah katere najbližje zanimajo Zedin-jevne Države ter Italijo pri mirovni konferenci.
Amerikanski delegat Hpover navzoč pri pogoru izjavil je časnikarjem da predsednik Wilson se popolnoma strinja z predsednikom Orlandom na vsakej točki. Orlando je trdno obljubil predsedniku Wil-sonu da italijanski delegati pri mirovni konferenci bodejo podpirali na vso moo Wilson-ove ideje, namreč za sestavo zaveze narodov in novega svetovnega pogleda.
Msljšek iMmiija z tešijo,
• Par!z' .j” Dne I5- 1 lr‘- v Tre viru se je podaljšal čas medmlrja med zaveznikom in nemčijo.
podaljšanje se je sklenilo po novem pogoju, glede posebni* na splošno ekono-m'cn0 s*anJe. Poglavitni pristavek je da mcija mora izročiti Zvezi celo svojo dvsko moznarico za prenos živeža v de-e bolj Jskodovane od vojne.
Sifoacijo na Hkrnškcm.
Mim. Dogodki zadnjega časa ob-težavajo vsaki dan. bolj notrajno situacijo na Nemškem. Vrh vsakovrstne ekonomične težavnosti, takšne da nernci so pripravljeni sprejeti kakoršno si bodi vlado če tudi tujo samo da bi se preobrnilo čim prej na boljše, se množijo tudi politične težave.
Večina socijalistov ko je prevzela vlado po razpadu Hohenzollernu, se ni našla iste misli. Bavarci pod vodstvom Karla Eisnerja ne zaupajo Prusom katere vodi Ebert. Med tema dvema vstopila je nova stranka «Spartacus», kojo vodi Liebknecht in z kojo bi veselo omogočil na Nemškem oni bolševiski re-gim kateri z Leninom in Trotzkejam je pokazal do sedaj tako slabe uspehe na Ruskem.
Ta prepir različnih namerah, iz začetka samo po idejah postaja vsaki dan bolj oborožen razpoz.
V Berplinu ebertanci in spartak-janci so doživeli krvave medsebojne napade : v Stukardi spar-takjanci so napravili silne demo-stracije proti ministrom dela in zunanjih de! ter so zasedli oboroženi veliko javnega poslopja.
Kakor da bi ne bilo še dosti smežnjave so se pridružili zadnje dneve tudi anarhisti in so tako do-nesli v boj eno nasilstvo do sedaj
Se nepoznano na Nemškem.
Tako je postala teška situacija in vse zaradi velikega sovraštva različnih političnih skupin katere prav za prav so se skupaj rodile.
Pruski soci-aiisti so se pridružili h nekdanji večini stare stranke. Njene voditelje, Eberta in Scheide-Rj^na obtožujejo čez da so izko-rišcih propod za prevzeti vlado v svoje roke in da izkoriščajo revolucijo za svoje namene z pomočio velike finance ter industrije.
in pomagajo jima ne samo socialisti stare stranice ampak tudi stari nemški imperjalisti.
Bavarski socialisti vodjem' od Karla Eisnerja so se pridružili neodvisni Haaserjevi in Dittmanovi stranki. Ti so osamljeni in ljudstvo se ne briga za nije prav nič ker jui smatra le za castilokomne ki hočejo priti samo do vladarstva. Tudi spartakjancem pod vodstvom Liebknechta, Ledeboura in .Rose Luxemburg, ne zaupa bog zna kaj ljudstvo. Njih komunizem ni gotovo' ono zdravilo katero potrebuje Nemčija za zaceliti svoje velike rane.
Najmanj pa gotovo bodejo pri-pomagali svoji deželi anarhisti. Ti so oboroženi; so bili že pri rudeei straži in ko delajo v Berolinu in drugje nerede napravljajo z tem smeraj bolj teško že tako slabo notrajno situacijo.
To početje oslabi Nemčijo tudi v naj dalj ni bodočnosti.
Ko se je tako veselil enkrat nemški narod o kaiserjevih zmagahj pokuša danes tudi grenkoto požara, danes ko v teskoči se bori za imeti zopet normalno življenje.
. Kakšna razlika loči to dežel® od zmagovalne Entente! Tam strašanski nered na neznani cesti, tukaj najlepši in čisti red ki vozi dobro na pot novega.in srečnega življenja!
Liebknecht ranjen. -
Amsterdam. Listi poročajo da Karo! Liebknecht voditelj socijalis-tične stranke «Spartachus» je bil teško ranjen.
Liebknecht aretiran.
Zurig. Poročajo iz Berolina da Liebknecht je bil aretiran v hiši enega svojega prijatelja. Tudi Roso Luxenburg so aretirali.
Ustreljen.
Zurig. Poročajo iz Berolina da so ustrelili Liebknechta, ker je hotel zbegati na potovanju.
Lukenburgska Republika.
‘ s'j T , ! >.'•	r "	•
Bruxelles. — Ko je počila svetovna vojna, med tem ko nemčija je zahtevala prosti prehod za svoje vojake čes Belgijo je zasedla tudi Luxemburg, ne velika ali svobodna vojvodina, katera ker je imela le kako stotino vojakov si ni mogla vpreti strašanski kajser-jevi voiski in tako prisiljena je bila se vpogniti nasilni premoči. Luxemburzani'po naroda mešani, malo francosi in malo nernci, so težko prenesli to okrutno nemško nasilstvo zakaj Nemčija je trdo postopala z ljudstvom v ceiih 52 mesecev svoje posedbe.
Velika vojvodinja Marija Amalja, mlada in neizkušena žena o politiki, ne da bi kaj storila -za olajšati teškočo svojega naroda je izročila celo gospodstvo dežele napadniku. Njena mlajša sestra je še slabše napravila ; zaročila se je nemškemu knezu kar je močno razžalilo malega ali ponosnega Luxemburgskega naroda. Ko zveza je osvobodila ta narod ljudstvo e takoj dalo vedeti veliki nadvojvodinji da ne misli več. pustiti vladarstvo taki ženi.
Dolgo ali mirno so se pogovarjale različne stranke in dne 12. t m. so prišle do dobrega zaključka.
^ Poslanci so imeli sejo, so odločili skoraj enoglasno propad dinastije ter proklamirali republiko.
Nekdanja vojvodinja šivi pa v enem gradu v bližini mesta.
GORIŠKI SLOVENEC
Angleško In mir.
London. Pred odpotovaniem na Francosko kot udeležnik višje zaveznikov konference, prvi angleški ministe-r Lloyd George je tako-le govoril časnikarjem. Upam si doseči en trajni mir tako da postane nemogoče obnavljenje strašanskega boja in krvavega klanja od kojega sedal izidimo.
V vobce se mord priznati da malo pred mir®vno konferenco si goji na . Angleškem veliko upanja v tak mir kateri brez da bi kaj odrekel zmagovalnim narodom, ne bode ohrani! korenin sovraštva provzročitelja prepirov in novega krvavega klanja.
Je gotovo solidno poroštvo odl®-čitev treh velikih evropejskih sil, Francija, Angleja in Italija, v popolnem sporazumu z združenimi državami iz Amerike, ko so pričeli delovanje konference z sestavo ene prve in močne lige narodov, sestavljene iz zaveznikov in združenih državah.
Angleška vlada je dala izdelati generalu Smute en natančni načrt za- sestavo ligo narodov. Sodeloval je z generalom Smutom tudi minister Lord Cecil.
Ta razglas se smatra v političnih kr®gih kot znamenje da pri mirovni konferenci pravice glavnih državah katere največ so pripomogle vojni in ki svojimi žrtvami so provzročile poraz sovražnika, bodejo od vsih pravilno pripoznane, tako da v bodočnosti se izključi vse mednarodne prepire.
Spopadi med Srbi in Hrvati.
Zagreb. V Belovarju in v Kučarju dne 6., 7. in 8. t. m. so se nekoliko spopadli Srbi in Hrvati vedno radi verstva. Hrvati nočejo pripoz-nati Srbom pravice čez svojo deželo. Spopadli so se tudi močno v Kapeli (Slavonja) katoliki Hrvati in Srbi staroverci. Silna demostracija je bila proti srbski, združitvi ker inteligentja Slavonje si želi postati svobodna.
Nekaj boljševikov, ostanek zelenih kadrov iz za časa vojne hočejo porabiti priliko za se dati v rop.
m
borilki Slovenci!
Ta list j? vaš!
Ns za osebno korist.
On bo4e vedno in svobodna govoril vašo mnenje.
0rs se bode vedno, nesebično bori! za vašo dobro.
Čitajte - ga!
Razširjate - ga!
Rusija in Zaveza.
Washington — Združne Države v Ameriki so predagale in države Zaveze priznale da h mirovni konferenci se lahko udeležijo ruski delegati samo istih dežel kjer še je red in spoštovanje. — Boijševiki so torej izključeni.
V	kratkem države bodejo sklenili kaj bo za napraviti za imeti red V Siberji in za ohraniti poljsko svobodo kojo grozijo boijševiki.
V	Amerikanskim senatu, senator Hltchock, predsednik komisije za javna dela, je izjavil da vsi amerikanski vojaki ki se našejo V prepadenemu carstvu, imaio nalogo e-dino pomagati ljudstvu proti boljševikom.
Zaveza gleda samo ustanoviti v Rusji red in svoboda.
Mtdzavezns s«ja za živež.
Pariz. Dne 12. t. m. se je prvi« zbrala višja seja za živež. Seja je imela nalog od zaveznih državah za preskrbeti hrano in živež narodom, posebno onim ki največ so trpeli skozo vojno.
PRIJATELJEM.
Prosimo prijatelje ki bivajo na deželi, da pomagajo temu listu.
Ne zadostuje ga naročiti, ker če se ga moralno podpira se pripomoči njegovemu živlenju in razvoju. Ker »Goriški Slovenec« hoče braniti in pospešiti stanje v deželi slovenskega ljudstva, mora vsaki rojak mu donesti svoj moralni prispevek. Nas bode veselilo razglasiti želje raznih občinah in drugih skupčin; mi bodemo dali gostoljubnost vsakemu dobremu namenu za obče dobro, če tudi posameznega rojaka.
Vojna nas je vse potrosila, ede* je tukaj drugi je tar».
Begunci, kateri so že težavno pričakovali na kranjskem dan vrnitve v domovino, oni ki dohajajo iz daljnega kraja Italije, imajo gotovo sorodnike in prijatelje za pojskati: naj nam pišejo, bodemo skrbeli za ijh našit.
»Goriški Slovenec« je ljudski list, ljudstvo naj se posluži kjer mu pritiče.
Ta list j? bil danes prvič Ldan ati še ne v popolni obliki.
Primanjkuje se marsikaj.
Pozneje, z bäagovoljnostjo čitateljev, si up-amo prinesti vse novice naše dežele.
Sposobna oseba nam je obljubila svsjo svesto sodelovanje o kmetiški snovi. Nekateri dobri slovenski pisatelji poslali nam bodejo v časih kakšno novelo ali „feNille-ton"/
Naša skrb je napraviti kar je bolj mogoče da naš dragi sievenski narod bode imel en list ki ne bode branil samo ljudske Interesse, ampak tudi da mu bode malo v poduk in razvedrilo.
T1ĐEK8KI KOLEBBSS
IS- januarm. Sobota Sv. Petra stol v Rim«
IS.	„	Nedelja Karmt
20. „	Poned. Fabjan in Seb.
Sl, „	Torek Neža
22.	Sreda Vincencij
23.	Četrtek Zaroka M- DeV-
24.	„	Petek Timotej.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskacea G. Juch v Gorici.