"ICA ra % DNEVNIK »j—•—- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE • Štev. 71 (2690) Reševanje krize je treba načeti pri s tržen u ter jo končno rešiti v območju gospodarskih in političnih odnosov med 'Lrstom in Italijo, ki jih je treba korenito spremeniti. Poštnina plačana ▼ gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 24. marca 1954 Cena 20 lir ^?i???!TJUŠKANDALA ITALIJANSKE VISOKE DRUŽBE S PLAŠČEM URADNE tajnosti sodne preiskave j Krišna Menon posredovalec v sporu Po burni razpravi v poslanski zbornici jje Scelba izognil razpravi o primeru Montesi ^trsiai H3^8 v sodne z?deve^'hadar j® vladi nrav: diskusija ne zdaj, ampak 1. junija - Preiskava bo verjetji Dnin* ' t jeseni ’ visohe?a komisarja Tessitoriia je glavni vzrok za tihotapstvo mamil v Italiji «neureje-zai Tržaškega ozemlja« - Anna Maria Moneta Caglio se pritožuje, da ji sodišče ni pustilo povedati vsega % ,na*esa d°Pisnika) Mont3'' Komaj je zade-nabL apust'ia rimsko 5*^00 »sin« ln se zagrnila v 1 se . sodne preiska- ?,eMu Pojavila v parla- t v Serot S°. 0 nie) SOVO-pro»fu se mt(i pote- i. Anna proti Mutu’ k0 10 '■"-tir? Moneta Ca-„ svoje prve ob- ■*t0v tn raaun. raznih mini-je lh sin°v. Ta- 2Shtev VP.oina »aifr. a večina zavr- . ‘sm ^opozicije, naj se ,,vlja 1? atSa^u takoj raz- I Pfavlian- 1 ------------ Joriev iJanJe o J!?ravlian:„lUQ1 onemogočila 'l«v pgj a ? zahtevi sena- ,*®entat' ’ nai se uvede par-3 * ie PreiSkava' oblju-IU V'aAe ’in predsed vv .Scelba notranji mini-^ Saflis odgovarjal na V? an oriev. ko bo L -b° Proti Mutu in Sal svoin ,D® Caro do-Jlskavo» “administrativno v. ^beg itva otintl. podobna za- so se pojavili na procesu proti Mutu. Zahteval je od vlade, naj določi dan, ko se bo razpravljalo o interpelaciji. Poslanec Berlinguer (PSI), ki je skupno s Pajetto podpisal resolucijo o primeru Montesi, je prav tako zahteval, naj pride razpravljanje o tej resoluciji čimprej na dnevni red. Od vlade sta bila v dvorani prisotna samo podpredsednik Saragat in minister brez listnice De Carro. Sai-agat je vstal v vidni zadregi in se omejil na kratko izjavo, da ne more določiti nobenega datuma za diskusijo vprašanj, interpelacij in resolucij o tej zadevi, dokler ne pove svo- tosnjo jesen. nju v delo sodne oblasti. V nadaljevanju razprave pa se je dejansko požvižgal na te svoje argumente, ko je na razne očitke odgovoril s predlogom, naj se za razpravo o sedanjih sodnih škandalih določi 1. julij, kar pravzaprav pomeni ali direktivo sodni oblasti, naj do takrat konča na novo uvedeno preiskavo o smrti Vilme Montesi, ali pa priznanje, da je mogoče razpravljanje v parlamentu kljub temu, da je preiskava še v teku, saj ni nobene garancije da bo razprava do takrat res končana. Današnji tisk postavlja kot verjetni rok za izvedbo preiskave le- jega mnenja pravosodni minister, ki je bil tedaj v senatu. ! Medtem ko sta Pajetta in Berlinguer odgovarjala Sara-gatu in poudarjala, da se ta u—ki zhn.«*-e- P°javila v po-se ie vrni-tn seio a kjer Je v za-Nal B®«aister Vanoni lo i v Itahiw°darskem Pol°- tiime °biavK (P°r°č'lo je bi- C ut«meIiiH • ■ S P°dob vt »°«Un kia?b je ■ bila tim(>-Predere resolu- «5ffC iUn.Montesi’ ki -i0 SlK,;U J°’ marca. ?>»k titorin\?arbi3t*dni P°* JIOla' divši de' Gleti JL j Je ze t>red ^ n ^ nekatere >;'Atnsae sPrvake zla’ 'J i» 'n n„rt bipatara, ko-je dov°ljenih kup-r.radi 1e8a tudi \il strank demokrist- >C »Ujno Tudi on je .................. .. . korun„--ln,terPeiacijo o, ugovorom, da se je treba iz-eCllskih ---1—/.«««.,, nih okoliščin verzije o smrti Vilme Montesi, zaradi katere je prišel Muto pred sodnike. Sodni spisi s procesa proti Mutu so bili danes izročeni državnemu pravdništvu, da sc jih bo lahko posluževalo pri preiskavi, ki jo je včeraj pred prekinitvijo procesa napovedal državni tožilec, ki pa doslej formalno še ni bila u-vedena. Glavni prizadeti — Montagna, Piccioni in Pavo-ne, ki se utegnejo spremeniti med preiskavo v obtožence — so sklep sodišča sprejeli na videz z zadovoljstvom, češ da jim je zelo prav, da se bo stvar končno razčistila. Prav jim pa je najbrž samo to, da se je končal proces, kjer se je zadeva obravnavala javno, in da je vzel stvar v roke preiskovalni sodnik, kar po izkušnjah dvakratnega arhiviranja skrajno sumljive zadeve nikakor ne izključuje možnosti. da se bo uresničil pregovor, da v tretje gre rado. O ostalih vidnejših igralcih j na procesu vedo povedati, da ‘ so Muto in njegovi zagovorniki kazali zelo zadovoljen obraz (kaj končno ne, saj so dosegli, kar so že tri mesece zaman zahtevali), da si je Adriana Bisačcia očitno zelo oddahnila in da se je Anna Maria Moneta Caglio pritožila. da ji na procesu sodniki niso pustili govoriti, tako da ni mogla povedati vsega, kar bi hotela. V veliko začudenje občinstva so opazili včeraj zvečer v nekem rimskem baru pri isti mizi Adriano Bisaccio med drugim poudaril, da se na in Anno Mario Moneto Caglio, Scelbov predlog, ki ga je nato formalno postavil demo-kristjanski poslanec Marotta. je bil sprejet z 270 glasovi proti 198, medtem ko je bil šati tudi na seji. senata, ki je popoldne začel razpravljati o proračunu pravosodnega ministrstva. V diskusiji se je več senatorjev obregnilo ob zadnje škandale. Na predpoldanski seji pa je senat na dolgo razpravljal o interpelaciji poslanca Albertija (PSI) o mamilih, na katero je v imenu vlade odgovarjal visoki komisar za — T - . , •• . ■ • - Lil i vUtuvoijni v i *yyj tv i iVuiiiinal Nadaljnji potek seje je bil zcjravstvo Tessitori. Alberti je vsakem zasedanju podkomisije OZN za borbo proti trgovini z mamili ponavljajo obtožbe proti Italiji in da bi bilo primerno, ko bi vlada pred bližnjim ponovnim zasedanjem te komisije podvzela konkret- obe zelo prijateljsko razpoloženi, s še dvema prijateljicama in z odvetnikom Anne Marie. O sami preiskavi pravijo v pravniških krogih, da so možni trije rezultati: 1. ugotovi- ko je Berlinguer dejal, da razume odgovor predsednika vlade, kot poskus, da se ,k-cija parlamenta žavre in onemogoči. Prav tako je bil hud hrup med govorom de-mokristjanskega poslanca Bet-tiola. Nato je ponovno nastopil Scelba, ki je ugovarjal skorajšnji razpravi o vprašanjih on je in interpelacijah z že znanim . , —oijo o, ugovorom, da se je treba iz- JSkih zadev, ki ogniti vsakršnemu vmešava- ®Ppbiina * %r Ta ZunKa nakazala s^°0.0on\odbi!n '~P,a-k„. katerega Sil' 0f>i-n,.’JS,Ct<1 predstavim Reki elnice <arZkV‘ ki jih \Ah in “ str°3ev Sv. JSlL*® «0Ue irUf/l °brati Itu9°slovanske ^te, j. 1 Indje. Na vi- to,lo„ '“Atiiir, ega °bro-uf01'tinsko-ju-Sj^ojico .klir,n9a in ne Jkjj Sacij^.J^Pslovanskerja en„ —p _ . računa. Te % “9otoui:,s 1 .sm° dodali r«lh .. J°)Oci komentar led^ t«w. komentar, SM: kazali jkod- Vo^nčn K ^0; V ne gospo-Politik* 20. ic <4Tdarstu°- !t!oC!°rve korake. «Za bodočnost upamo, da bomo prebredli še razne težkoče in da bomo dosegli aktivno upravljanje, ki naj omogoči zadrugi red- S P D T POZIV Danes 24. t. m. ob 12. uri ponesemo s sedeža SPDT v Ul. Machiavelli 13/11. štafetno palico za Titov rojstni dan. Pozivamo tudi vse člane, posebno pa mladince, da se zberejo na društvenem sedežu ob odhodu štafete in jo po možnosti tudi spremijo vsaj kos pota proti bloku. ODBOR no izvajanje svojih obvez do članov«. To je bila zadnja skupščina «Zadruge ribičev tržaškega področja«, ki je nastala s tako obširnim programom za «razvoj ribištva in ribolova na našem področju«. Od tedaj naprej imamo samo še uradne zapisnike komisarja odv. Manzutta, ki ga je ime novala Zavezniška vojaška u- proračunu, ki ga je ((Zadruga ribičev tržaškega področja« objavila dne 31. 12. 1949 bomo pisali prihodnjič. o—a (Nadaljevanje sledi) Nov ukaz ZVU glede sodnih izpraznitev ((Zavezniška vojaška uprava je izpremenila člen št. VII. ukaza št. 175 z dne 20. septembra 1950, nadomeščenega s členom II ukaza št. 92 z dne 25. j'unija 1953, ki vsebuje predpise o sodnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov na britansko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V ta namen je bil podpisan 18. marca 1954 ukaz ZVU it. 28, k; stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, (PIO)« Clen ukaza št. 175 se nanaša na veljavnost najemnih in podnajemnih pogodb, s katerim so bile te podaljšane do 31. dec. 1951, člen 11 ukaza št. 92 od 25. junija 1953 pa je veljavnost najemnih in podnajemnih pogodb podaljšal do 31. dec. 1953, oz. onemogočil do tega datuma izvedbo sodnih izgonov (razen v določenih primerih). Očitno gre zato pri gornjem ukazu št. 28 za ponovno podaljšanje tega roka, verjetno do konca prve polovice tekočega leta, morda pa tudi do konca leta, kakor so razni svetovalci v tržaškem občinskem svetu že večkrat predlagali. Film za krvno banko v Avditoriju ZVU Filmski odsek Zavezniške poročevalske službe (AIS) bo predvajal v četrtek 25. marca v Avditoriju ZVU v okviru programov «Svet pred vrati« kratek film «Vsi smo si bratje«, ki je bil posnet za krvno banko v raznih mestnih okrajih. Film prikazuje dogodke, ki so se res dogodili v našem mestu. Pred predstavo bo profesor dr. Carlo Alberto Lang. rav- pravT z^uradnim "ukazom.” Vi- I centra za tnn.fuiijo. dimo torej, da je bilo živ- prikazal namen m delo trža- ljenje te zadruge, ki je dobila od ZVU in drugih ustanov skupno 387,857.780 lir posojil zelo kratko, o teh posojilih in o edinem uradnem krščanske demokracije. Ker je g. Harnett baje namenil dati denar v dobrodelne namene, mislimo da je bil slabo poučen o razmerah v naši vasi. Zato apeliramo na Vašo ekscelenco, da odredite, da se ta denar izroči cerkveni upravi, ker ima cerkev veliko potrebo novih orgel in še mnogo drugih reči. saj je bila v času vojne zelo pokvarjena od bombardiranja. Istočasno apeliramo na Vašo ekscelenco. da odredite na pristojnem mestu, da, bi se prej kot mogoče sezidalo župnišče, kot je bil že predložen načrt in proračun. Devet let po vojni je že, a naši duhovniki nimajo še primernih stanovanj, katera so jim bila v vojni porušena. V upanju, da nas boste razumeli in pomagali pravilno rešiti našo zadevo, se openski prebivalci obračamo na Vas in naše zaupanje s podpisi potrjujemo«. Sledi 640 podpisov Kot smo zvedeli, je polk. Emery delegacijo vljudno sprejel ter se z ženami zadržal v daljšem razgovoru. Openke so izrabile priliko in polkovniku podrobno prikazale razmere na Opčinah, pri čemer so poudarile, da so bile Opčine pred prvo svetovno vojno popolnoma slovenska vas. Prav tako so žene prikazale vso protislovensko in raznarodovalno politiko v času fašizma ter povedale, koliko so Opčine žrtvovale v času narodnoosvobodilne borbe. Polk. Emery je končno obljubil, da bo spomenico izročil gen. Wintertonu ter nato pismeno odgovoril. # * 640 podpisov, ki jih je skupina openskih žena v razmeroma kratkem času nabrala, dokazuje, kako živo se domačini zavedajo nevarnosti nadaljnjega raznarodovanja slovenskega življa, predvsem mladine, ki je zaradi mladostne nepremišljenosti še posebno izpostavljena pritisku italijanskih šovinistov. Na žalost pa moramo ob tej priliki ugotoviti, da manjkata na spomenici podpisa dveh domačinov, ki bi po mnenju vaščanov morala spomenico prva podpisati. Gre za podpis predsednika Slovensko krščanske socialne zveze ing. Milana Sosiča in predsednika Slovenske prosvete Josipa Podobnika, ki sta ženam podpis odklonila. Še več: zvedeli smo namreč, da so nekatere žene od ing. Sosiča še pred začetkom nabiranja podpisov zahtevale, naj kot predsednik Slovenske krščansko socialne zveze intervenira v tej zadevi, a je ta to odklonil z izgovorom, da se proti temu ne da nič storiti, da smo Slovenci reveži, ki se ne moremo u-preti itd. Pred očmi imamo ((Katoliški glas« z dne 11. februarja 1954, to je iz časa, ko so žene zahtevale intervencijo ing. Sosiča. V članku pod naslovom «Jasnost v načelih« je med drugim rečeno: ((Slovenska krščansko socialna zveza ni nič drugega kot to. kar je krščanska demokracija za Italijane. Saj je v bistvu med njima le en razloček: slovenska ima kot svoj političen program STO. italijanska pa zahteva priključitev Trsta k Italiji. Vsak Slovenec, ki želi delovati v politiki in hoče ostati zvest Bogu in svojemu narodu, se lahko z mirno vestjo priključi Slovensko krščanski socialni zvezi«. Kot predsednik slovenske katoliške stranke, ki se od italijanske loči samo glede pripadnosti Trsta, ing. Sosič resolucije prav gotovo ni mogel podpisati, saj bi se s trm zameril svojim italijanskim kolegom. Toda mi vprašamo: Če med slovensko in italijansko stranko ne obstaja nobena razlika, zakaj je Slovensko krščansko socialna zveža sploh potrebna? Mar ne bi zadostovalo, če bi pod napis «Democrazia cristiana« kar pripisali «Sottosezione slo-vena«? 2e iz teh skromnih opazk sledi, da Slovenska krščansko socialna zveza pod predsedstvom ing. Sosiča ni slovenska stranka in da se slovenski človek na more z mirno vestjo priključiti takemu političnemu gibanju, ki vedri in oblači pod škofovsko kurijo, kjer je vprašanje italijanske narodnosti ali podrejanje italijanskim šovinističnim ciljem prosveti oz. njenem predsedniku Podobniku. Znano je, da jo to klerikalna organizacija, v kateri prevladuje vpliv ((Stražarjevi), zakletih sovražnikov današnje Jugoslavije, ki se istočasno trkajo na svoje napihnjena slovenska prsi. ((Katoliški glas« je v svojem poročilu z občnega zbora Slovenske prosvete dne 11. marca t. 1. ugotovil, da so naloge Slovenske prosvete velike, saj je prav Slovenska prosveta «poklicana, da doprinese svoj delež k dvigu narodne kulture in narodne zavesti!« Ugotavljamo, da je njen predsednik z odklonitvijo podpisa na kar najbolj nedvoumen način pokazal, kako je treba dopri-našati deleže k dvigu narodne zavesti. Razstava načrtov za gradnjo šole pri Sv. Jakobu Danes se v občinski razstav, ni dvorani prične razstava načrtov, ki so bili predloženi ob licitaciji del za novo šolo pri Sv. Jakobu. Kot je znano, so bili rezultati tega natečaja že objavljeni v časopisih. Razstava bo odprta do 31. t. m. u/iednidtm Dragi «Primorski dnevnik«, prečital sem med pismi ured-Jiištvu dopis Gretarja o neumnem ukazu našega ljubljenega župana Bartolija članom administrativne policije, da ne smejo več govoriti v dialektu. Mislim, da je glavna stvar, ki jo moramo tudi ob tej priložnosti Slovenci od županstva in župana samega zahtevati ta, da — če že doslej ni hotel — u ročnik William Sea-wright - Miha Baloh, Stane Starešinič; Martha Seawright, njegova sestra - Zlata Rodoškova; Narednik Chuck Vincent - Stane Starešinič, Miha Baloh; Harold Sim-mons - Danilo Turk. V nedeljo 28. marca 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11., tel. 31-119: v petek od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave; v nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 20.30. .J Prosvetni društvi Rojan in «Simon Gregorčiču vabita na proslavo Srečka Kosovela ob 50-letnici rojstva, ki bo v soboto 27. marca ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Na sporedu govor, recitacije, pel bo Tržaški kvintet. ške krvne banke. Program bodo dopolnili a-meriški, kanadski in francoski kratki filmi. Trajal bo > bistvene važnosti, poldrugo uro. Vstop prost. | Se nekaj besed, o Slovenski ver, kjer poznajo italijansko birokracijo le kot prislovico. 12 ladij, ki jih je posedovala OD VČERAJ OO DANES J ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 9 oseib. POROČILI SO SE: šofer Fran-cesco Di Cosimo in pletilja Marija Cok, barist Salvatore Gava in gospodinja Dina Motta, kovač Silvano Cosoli in gospodinja Veronika Knez, lesar Augusto Pe-cher in gospodinja Ertnlnia Visintin, uradnik Luigi Giaretta in učiteljica Giovanna Pascolat. UMRLI SO: 93-letna Antonija Krlžmančič vd. Vitez, 63-letni Giorgio Desanti, 30-letni Umber-lo Crudl, 53-letni Fedierico Hitler, 84-letna Aima Cataruzza vd. Petkovšek, 66-letni Giorgio Drl-latorre, 64-1 etui Mihail Saharov, 68-letna Caterina De Giusto por. Savron, 78-letnl Domenico Savi. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 13,6, najnižja 7,1, oto 17. uri 10,6. Zračni tlak 1012,9 stalen, veter 6 km severozahod, vlaga 70 odstot., nebo 4/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 7.15 iz Rio Marina s 3.552 t železne rude ital. ladja «Elba», ob 7.30 Iz Benetk z 880 t raznega blaga ital. ladja «Risano», ob 18. uri z Reke s 4 potniki Jug. ladja «Bakar», ob 15, url prazna iz Turčije ital. ladja «Valverde«. ODHODI: Ob 18. uri proti Mal- ti s 141 glavami živine in 2 potnikoma Jug. ladja «Vardar», ob 20.30 prazna proti Banjasu ital. ladja «Emma», ob 23. uri proti Benetkam s 600 t raznega blaga Ital. ladja «Loredan». Včeraj ob 1.40 je proti Pakistanu s 4.246 t raznjega blaga odiplula švedska ladja «Trivia». NOČNA SLUŽBA LEKARN: All’Alabarda, Ul. deiristrla 7; De Leitenburg, Trg S. Glovanni 5; Praxmarer. Trg Uniti 4; Pren-dini, Ul, Tiziano Vccellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI HdeCI križ 366 - 60 Gasilci 2 . 22 Policija 2-23 Z ukradenim avtom trči! v tilobus Ko je šofer avta «Fiat 500 C« z goriško evidenčno tablo privozil po Ul. Buonar-roti do križišča z Ul. Canovo je trčil v Acegatov filobus št. 11, nakar je šofer hitro ritensko zavozil spremenil smer vožnje in se naglo oddaljil z mesta nezgode. Ko pa je privozil do Ul. Gatteri je v bližini mrtvašnice splošne bolnišnice zapustil avto na cesti in izginil brez sledu Med preiskavo o trčenju pa so ugotovili, da je 28-letni Josip Kodermac doma iz Gorice, prijavil, da so mu neznani zlikovci 15 minut po poldnevu ukradli avto, ki ga je pustil v Ul. Maiolica. Moža so takoj odpeljali v policijsko garažo, kjer je v pravkar oripeljanem «Topoli-nu« spoznal ukradeni avto, ki je last podjetja «Inver-nizzi«. Kodermac je nato pregledal notranjost vozila in u-gotovil, da so mu zlikovci ukradli nekaj kosov sira in salam v vrednosti 28,000 medtem ko ni znal povedati kolikšno škoda je utrpelo vozilo, ki je sicer precej potolčeno. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi krivca trčenja ki je zelo verjetno tudi tat. Med trčenjem, pri katerem je filobus utrpel le malenkostno škodo, ni bilo med potniki nobenega ranjenega. Zastrupljenje s hrano Pozno popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico kar tri osebe in sicer 44-letno Marijo Diomis por. Meršič, 47-letnega Mattea Dio-misa in njegovega 44-letnega brata Valentina, vsi stanujoči pri Sv. M. M. sp., katerim so zdravniki ugotovili znake za-strupljenja s pokvarjeno hrano. Zastrupitev sicer ni huda, ker bodo okrevali v 2 odnosno najkasneje v 6 dneh. Vsi trije so izjavili, da so predvčerajšnjim po večerji, sestavljeni iz testenin z maslom in svinjskimi rebrci, začutili slabost in želodčne krče. Zenska pa je pojasnila, da je maslo kakor tudi rebrca ku-pilu v neki trgovini v Ul. Giulia in po njenem mnenju je treba zastrupljenje pripisati tem jedilom, še posebno ker so vsi trije kosili na različnih krajih in bi bilo praktično nemogoče, da bi zaužili pokvarjeno hrano. Nezgoda na delu Zgodaj popoldne se je z rešilnim avtom RK zatekel v bolnišnico 35-letni Antonio Zuchetto iz Portogruara, katerega so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 2 ali 3 tednih na ortopedskem oddelku. Zuchetto, lei je imel zmečkane prve členke vseh prstov desne roke je pojasnil, da se mu je nesreča dogodila med delom na račun Selvega. PODPORNO DRUŠTVO H DIJAŠKA MATICA n V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča. 5. Razno. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora. ODBOR Rossetti. 16.00: Cooper in Roberta , j> Excelsior. 15.00: »Naši phia Loren, T°l0-liir, De# Femce. 15.30: «Kralj Jean Simmons. Nazionale, 16.30: «Osvojit« Everesta«. l600: «S>< ArltnL f Filodrammatico Fernando Lamas, <• ■ ^ Arcobaleno. Začasno radi obnove. r r0l s * Auditorium. 16.30: ftrvi, melljaml«, ^'enhnel.l;Trad«11,■ Astra Rojan. 16.00. «1 E Boot, H. Carey. i* Cristallo. (Trg ( «Ceta ubijalcev«, 6 Robinson. -rdv^J Grattacjelo. 16.00: ' Karlina«, D. Celin. ^ Alabarda. 16.00: «Rim ce», Gregory Pečk >» . Hepburn. ^ llv' Ariston. 16.00: ,.i w Bose, D. Scala, C. « / Armonia. 15.30: lec«, P. Henreid, J; u J Aurora. 16.00: šču»,' Silvana Pai Garibaldi. 16.00: *^°V. obrazov«, H. Lom, .-.jj iv Ideale. 16.00: »Zenska i mirjenja«, O. Sot.t' r 0* Impero. 16.00: «Lilt*» M. Ferrer. Itapa. 16.00: «R'™sk* 9 Gregory Pečk m burn. . Viale. 16.00: «Neron >" m? Gino Cervi in Yv0» jjp Kino ob morju. i»w' m,,>moR- ri.rvi^ * Moderno.^ 16.00: «P02drjVl j Massimo T Sv. Marko. 16.00: O** SavonaU‘nef5.00: skrivnosti«, R. Cont«, '^ Secolo. 16.00: «Prevej»'>* J. Gabin. M. ,Vr>' Vittorio Veneto. l6”;' mala Sheba!« Sh:n" pr Azzurro. 16.00: «Dj«jJj znamenje«, C. Belvedere. 16.00: a Clark. larc* u t .i k;o.« •’ ‘; 306.1 m ali «8° B |J.l'f 11.30 Lahka g lasba: Osvobodilna fronta MESTNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV vabi svoje člane na seje, ki bo danes 24. t. m. ob U.30 na sedežu v Ul, R. Manna 29. Priporoča se točna in polnoštevilna udeležba. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Lonjer - Ka- tinara vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek 25. marca 1954 ob 20.30 na sedežu v Lonjerju. Odbor Prosvetno društvo Barkovlje bo imelo svojo redno sejo v petek 26. t. m. ob 20.30 na sedežu v Franklovem. (gledališče Verdi ) Za danes je najavljena Ver-neuilova komedija «Sola davko-plačevalcev«, za katero se začne danes prodaja vstopnic. Razna obvestila Sestanek aktiva ERS. Člani aktiva razrednega sindikalnega gibanja so vabljeni na sestanek, ki bo danes 24, marca ob 19. uri. Tržaški filatelistični klub «L Košir«. Danes 24. t. m. na sedežu v Ul. Roma 15, II. običajni sestanek od 18. do 21, ure. Med sestankom redna seja upravnega odbora. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za danes 24. t. rn ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. Darovi in prispevki V počastitev spomina dragega strica Ivana Misleja, umrlega Zagrebu dne 14. III- 54.. darujejo nečaki Vitez 2.000 1. za Dijaško Matico. Slikarska razstava ak slikarja prof. BOGDANA GROMA v umetnostni galeriji «Rossoni», Korzo 9. bo odprta samo še danes m jutri od U. do 12.30 ter od 17. do 20.30, Ljubiteljem umetnosti priporočamo obisk te zanimive razstave. Uttfj vsakega nekaj; 13- ,3 30 F. je, dueti in zoori; Glasba voda; 14.00 C cert za saksofon „|k; «; 14.15 Kulturni °b*°V|sl; « Plesna glasba; 18 „rKeSte.! I*J cert za klavir in , ji. Beethoven: Romanca jj Zdravniški vedei:; 20.05 $ glasba; 20.00. Šport: ^ nyi: Variacije na .. za klavir in orkes} opernega sveta; 21'i,rnis i( norista Renata K°^ violi11? i*. Delius: Koncert kester: 22.00 KnJlz?.K; ’1’ inetnost; 22.15 Dvor ja št. 5. . ]! 'I' II » 1 i|i: 11.15 Orkester ^ijo fii Glasba po željah: vi^Vi kogar nekaj; 20.50_ „ U kitari; 21.05 Gia„.«>ra «Manon Lescaut» ^ - ■ >»»*u ',it< 327,1 m, 202.1 «■ ?,00. Poročila ob 5.35, 6- jzA); 15.00, 17.00, 19.00 i" IM 12.00 Lahka g}»s$ (A; sveti za dom; sP^ff koncert f iTlS' ^ jfej mačih pesmi; gis^j stična in orkestraln j Glasbeni razgledi; i. violinista Karla R dijska igra . Iv?h jodrjji je v jeseni; 21.00 uStvarfj strljske glasbene ^ Slovensko planlBS jpA Trstu bo priredil® .’ . na Platak ob Prl1 Vpisfv ga veleslaloma«, danes. ^ P Motoklub Sked*0^,^ 4. aprila izlet v Gorico in Tolmin. „ F, 25. t. m. na j. Skedenjska ul. 1 ' J od 18.30 do 20.30 t ? j v K0P% v?1*" Za izlet in 11. aprila sC. in 11. april« -zaključilo 1. aPr IV. okraj OF 11. aprila dvod Ljubljano. Vpis0'"''n> f i* t IjJUUI JtlllU. V I" - JI* . Ir i od 19. do 20. vrt 2l t i Skednju do sobote rj Motoklub «J»fa jZiel ' ganizira 4. aPrjetr / 1 i *• ” Aq C& .fl no. Vpisovanje jo 1' m. dnevno od sedežu. ADEX 3. ln * dvodnevni STANJE^. DORNBj?B branik ROVINJ PULO . POREČ p0flP TAR PRl 4. enodne apr'1* jZl«' .....neV1 KOMEN / KOSTANJ® j5 i4 Vpisovanje pri «Adri® . . te1' / F. Severo ^ OB DVESTOLETNICI ROJSTVA J JURIJ VEGA oilfera^ 3C ^'1° dVe sto *et’ to ^ *e rot*'l u majhni ,lc' Zagorica pri Moravčah Kranjskem prvi v vrsti ženskih matematikov, ki zasl°ven pod ranjko Av-r\b° 'n.^e daleč preko nje-V(ga meja- B'l je to Juri) ^ru8i u j>rsti je bil Franc J, n,k, doma G’z Cerknega na 'Tm. fci je znan naši rE)si generaciji po svojih uiiicof, za osnovne s0ie, f«Jiiča in srednje šole, ki An’; ,uporabljali t; usej te* *n r' sosednjih liki fra« **ih. “»ah t> najrazličnejših je- > flimnazijo in licej je U knjigah. Z c'°tiir /e naravnost zrevolu- !o!a(i ° k p0“,c u topničarskih šole ' uvedel je v te 'nHnit 8C*)rajs^° analizo in kttjjgj e21mai™i račun. V prvi ti|(0 in 36 obdeloval aritme-a!flebro, u drugi geo• metri M, >Jo anifjo. Ve0ovi v ostalih dueli učbeniki za mate-• ,n /iztJco so doživeli let ’n so jih šestdeset klni-or^jali ne samo na ^ih, temueč tudi na •trji: . drugih šolah v Av-. **»tistu 36 nap‘sa! tu^‘ Ntem *n*^ razprav o raznih fizikalnih in mshih problemih. Prav H smrtjo je sesta i| d ‘udi šel •ei 3‘0°' ki pa je iz-^!erj C- p0 njegovi smrti, v it.,,6 priporočal, da naj ‘e je * merski sestav, ki 'iji, r 6 ,a{ uveljavil v Fran- ,lte dp/S,lri tu<^‘ na austrij-2ele U cv' 11 ^ot CJ° s^avo Pa si je Ve-*u°jirni rn,atematik pridobil s »r, r niatematike je imel it, • da oantmorniki. Kot in netof- Spo2na nedostatke “Soritn,1105*’ tedaj rabljenih *' in je sklenil KCtnk- ' ~ ”a tor, Cm S5 lil ^ar.ki !l°»anj~' odpraviti. S so* svojih učencev šoli se je lo- i!,Ve. n°vih logaritmov. v lol •Cg j. 'n je 0aritrne i?lh drugih tabel lo-stevil od l do 100.500 ‘tm 2e leta 1783 izdal °vnik, ki je obsegal Hi ^ te”*6' tngonometrič-""'»Inih C1;* na sedem de-'Ue!„ ”les£- Ta knjiga je se 1,1 PoJne'^e,v3a izdajo ■> °PoBl4jn! • Se due izdai‘. v* ^09arit,novnika je >0' c9° izdati še mali |e,lCe m t0ar*tmovnik za u- "i »e1*' 2a astronome po uspehih te- *eC( e V* ,vt T,tora; i ski naia'fične račune. > « ‘Ud. č [» *• uoiroi n„,Le,\ ki morajo Sn ie «el°' Prav }e častno tz-moral te «u0iih°t*?*>n° kakor uečji uanjB xri.atematičnih pre- “Mate sp’soti nn bojišču. U , lo ’»ia logarltmovnik j.logaT>tme na sedem ‘ I. 2 danes "ti a je k°inem pohodu. '«raurazmh Zue!.ta sodelavka *h ohAUdskih plesih, V *ve*redlh' ki so na- V^hjl. zart®Znimi mUi t%Ka glasba ‘° ]e ravno ''»kor °brVi- 2S0 razučnf razUenB ’ žato in, omenjeni ‘ma tudi vsak na- S,9shSVUio SV^a tUdi VSak na-sHov‘’. 2načiinStveno ljudsko H mew° P° nekih o-S^^ostihl* ln ritmični. 0 °hstni neomajen Muk in živ‘i«njski s%0 Vin!**!;6-Jf'blla na Pri starih Slovanih. Pripravna tla za to je bilo skupnostno življenje v tedanjih zadrugah; zato je povsem naravno, da je folklorno bogastvo največje prav pri slovanskih narodih. Tako ra-umemo, zakaj je ljudska glasba tudi pri Slovencih — in to velja enako za njihovo primorsko vejo — tako pestra in bogata. Resda, pesmi iz tiste davnine se ntsef ohranile ali pa so prišle do nas zelo okrnjeni obliki; položile so svojo dolgo časovno pot po ustnem izročilu iz 10-da v rod in to skozi zelo težke čase, katerim jih je bilo treba prilagoditi, ako jih niso sploh zavrgli. Toda veselje do petja in spominskih iger ter potreba po razvedrilu sta resnično obstajali ravno v najbolj temnih dneh narodne zgodovine. Prav v tistih črnih dneh je postala glasba točneje pesem tista mogočna sila, ki je navduševala trpeče ljudstvo v borbi za socialne pravice, za enakopravnost in svobodo. To visoko nalogo' je vršila glasba do naših .’.ni in številne umetne pesmi zad. f VAŠUAJ MIRK Tj Razvoj glasbenega življenja na PrimorsRem njih 150 let so postale kratko , in malo narodova last, ako so mu bile po godu, t. j. ako so se po svoji vsebini in po svojem izrazu bližale ljudski pesmi. i. v zemljepisnem pogledu je slovensko ozemlje zelo raznoliko. Zato so razmeroma zgodaj nastajale folklorne razlike med posameznimi župami, čeprav še neznatne. Toda z izgubo politič »e samostojno* stj ko so si ozemlje prilastili novi, tuji gospodarji in so na. stajala pokrajinsko ločena go spostva, so postajale te razil ke občutnejše. Krščanstvo, ,.i :e s frankovskim orožjem uničilo staro slovansko vero, ie povzročilo, da je izginila mar- sikatf' v narodna prvina ali pa se primerne spremenila. Ohranila so se pa verovanja in pripovedke o volkodlaku, mori, Črtih, vilah in dr. Slovensko Primorje (zahodni del Notranjske, Goriško, Trst z okolico !n severni del Istre), vse strnjeno naseljeno od Slovence/, je prišlo pod vpliv oglejskega patriarha in nemških plemenitašev. Tako so se stiki primorskih Slovencev s svojimi vzhodnimi rojaki zrahljali, navezali pa so se novi z njihovimi sosedi na zahodu. Kljub temu in prav zaradi tega je živela ljudska pesem dalje in pod vtisom kakih izrednih dogodkov so nastajale tele n 'Ve ljudi.ke pesnitve, kakor na pr, pretresljiva ba- lada o Lepi Vidi iz XI. stoletja, in drug? iz par stoletij pozneje, ki so deloma služile našemu epiku Antonu Aškercu za njegovo zbirko ((Jadranski biseri«. Tudi plesi in nekateri obredi (koledovanja, kresovanj i, kurentovanja in pod.) so zdržali skozi stoletja; znani koroški Visoki rej pod lipo, ki ga dandanes plešejo še samo v Zilski dolini, se je obdržal na Goriškem še do XIX. stoletja, Istrani pa so plesali Mafrino še v začetku tega stoletja. Prišla so razgibana stoletja tehničnih izumov, odkritij no. vih zemljin, stoletja duhovnega preporoda v znanostih in umetnostih (renesansa) stoletja akcije proti izprije- nim razmeram v cerkvenem življenju, brezupne borbe za zboljšanje socialnih razmer (kmečki punti, ki jih je bilo veliko tudi pri Slovencih, zlasti na Tolminskem), fanatične verske vojne in vojne s Turki, ki so v gostih presledkih prodirali v Srednjo Evropo ter med drugim večkrat vpadali v slovensko ozemlje in ga pustošili, so dopolnjevale grozoto tistih časov. In vendar je tudi tedaj živela naša ljudska pesem, čeprav je morala često umolkniti. Dogodki tistih dni so celo bili povod za nastanek novih pesmi in sicer bolj epskega in borbenega značaja, tako na pr. pesem o Ravbarju, zmagovalcu nad Turki pri Sisku (1593), razne pesmi o Kralju Matja- j žu, čeprav ta ni imel opra-1 vila s Primorsko razen v kolikor se je bojeval proti Avstriji, puntarska pesem «Le vkup, uboga gmajna« in dr. Poleg tega so se cerkveni krogi, sledeč vzgledu protestantov, a tudi pod vplivom renesančnih kulturnih tokov , ki so iz Italije našli pot v slovenske dežele, zastavili za gojitev ljudskega petja v cerkvi (duhovne pesmi) in iz-ven nje. Slej ko prej pa o obiskovali od časa do časa razni potujoči pevci in godci, ki so po sejmiščih in romarskih krajih širili nove ljubezenske in priložnostne pesmi. Da je bila tedaj narodna pesem bistven del družbenega življe- mine mrzlica. Ce vstanemo, pa se pojavi n.rzliea ali se počutimo slabe, je znamenje, da je treba nazaj v posteljo. Ce nem zdravn;k ukaže daljše ležanje, se ne smemo tolažiti s tem, češ jutri bom brezpogojno vstal. Kakor je hvalevredno, če se b trimo proti bolezni z železno voJjo, tako je napaka, če se volja spremeni v trmo. Cesto se je že zgodilo, da ie Wlu posili vstal in odšel na delo, pa so ga morali z dela pripeljati nazaj domov v posteljo. Cim smo primorani, ostati v postelji, je tudi potrebno, au v postelji počakamo ozdravljenja. Ni zdravnika, ki bi zadrževal bolnika v posljiji dalje, kakor je potrebno. Nikar i.e govori: Preveč bom zamudil, jutri moram na vsak način na delo. Posledica tega je recidiva (povrnitev iste bolezni), bolezen utegne postati resnej ša in zamuda dvakrat, trikrat večja. Zapomni si, da ne ravnaš junaško, če prezgodaj vstaneš iz postelje in greš nato opotekajoč se na delo. Prav je, da se dokler gre, z železno voljo ustavljamo bo* lezni, nima pa smisla, da vstanemo, če smo se ležanja naveličali, a še nismo popolnoma ozdraveli. Tudi v štadiju okrevanja je potrebno, da več počivamo, Kdor pa pretirava, bo moral prej ali slej nazaj v posteljo. Dr. S. B. nja tudi na Primorskem, dokazuje zadevno poročilo videmskega redovnika Gregorja Alasia da Sommaripa iz 17. stoletja, ki je izdal tudi ita-lijansko-slo venski slovar s kratko slovnico in pesmimi. Protestantizem nam je al prvo tiskano knjigo (1551) in prve tiskane (duhovne) pesmi z notam Pojav prvega notnega tiska pa je zahteval določeno glasbeno izobrazbo, ki je bila dotlej omejena na plemiče in klerike. Zato so mnogi protestantski kantorji in učitelji skrbeli za širjenje glasbenega znanja med š;ršo množico, toda za višja hotenja v glasbi še davno niso ustrezale domače gospodarske razmere. Vsi boljši glasbeniki so si morali iskat zaslužka v tujini. To usodo je okusil tudi najimenitnejši med njimi, Jakob Petelin ali, polatinjeno, Jacobus Gallus, po rodu iz Šentviške gore na Tolminskem (1550-1591). On je bil sprva organist v Idriji, nato pa je deloval kot visoko čislan skladatelj v Olomucu, na Dunaju in v Pragi. Njegovo največje S Fraccarolijevo komedij® v treh dejanjih «Vsi smo Mi-lsnčani« (Siamo tutti milane-si) je v ponedeljek zvečer skupina Nina Besozzija otvo-rila letošnjo dramsko sezono v tržaškem Verdiju. Veliko zanimanje med publiko in raz, prodana hiša. Komedija, ki je zabavala severnoitalijansko prestolnico skozi vso zimsko sezono 1952 in doživela doslej 375 uprizoritev je našla hvaležen odmev v domačem občinstvu, ki je ploskalo Be-sozziju, Navarriniju ter Orlovi pri odprtem odru, igralci pa so morali po vsakem dejanju mnogokrat pred zaveso. Fraccarolijevo delo praktično nima dejanja. Milanski industrijec Cusani, ki mu južni Italijani — mimogrede povedano — gredo na živce, ima hči, godno za možitev. Oče je naklonjen poroki s sinom lastnice konkurenčnega podjetja, a hči posluša glas srca in se poroči, seveda z Napo-litancem. To je okvir, v katerega je avtor strpal nešteto domislic, karikatur, smešnic. V teh sijajnih tipizacijah: južnoitalijanskega meščana, zastopnika zlate mladine, od življenja utrujene intelektualk« in nepoboljšljivega milanskega lokalpatriota, je treba iskati razloge za uspeh dela. Bolj ali manj nedolžna zafrkavanja na račun «terronov» prav tako predstavljajo nadvse hva. ležen teren. Toda Fraccaroli* jev humor je večji del do* brohoten in še ko se gledalcu zazdi, da morda v jedkosti pretirava, postavi avtor v usta zaročenca Cusanijeve hčerke kratek a efekten samogovor o ljubezni, o zemlji, o ' srcu, kitari in domotožju. Ravnotežje je s tem vzpostavljeno in Fraccaroli lahko nadaljuje še eno dejanje z reševanjem južnega problema. »Milan je velik in v njem je dovolj prostora za nas in za vas južnjake# vzklikne Cusani pri Koncu, omehčan od vidnih ’,nakov hčerine ljubezni za jug. To je njegova rešitev. Skratka vsi za* dovoljni, zastor pade, gremo domov. Manj sprotnemu igralcu in režiserju bi uprizoritev takega dela izpodletela. Besozzi je dal komediji pravilen ritem in izoblikoval nepozaben lik dinamičnega novega bogataša, ki se je z delom povzpel do zavidnega položaja. Kot bi slutil dolg, ki ga ima do ambienta, je komendator-ju Cusamju zvestoba do Mi-ana osnovna postavka življenjskega sistema. Besozzi je od samega začetka našel pot do občinstva. Ni igral, živel je na odru. Ostali člani ((Italijanskega kemičnega gledališča« so po svojih močeh pri* pomogli k prodornemu uspe* hu komedije. Zlasti Nuto Na-varrini ter Paola Orlova s sa_ mogovorom v začetku drugega dejanja. Obisk slavnega britanskega oboista v Jugoslaviji Pod pokroviteljstvom koncertnega oddelka jugoslovanskega ministrstva za znanost in kulturo, Jugokoncerta, m «British Councila« gostuje v Jugoslaviji slavni britanski oboist Leon Goossens. Dne 22. februarja je nastopil v Ljubljani, kjer je ob spremljavi filharmoničnega orkestra izvajal Straussov in Cimarosov koncert za oboo, dne 24. in 25. februarja pa v Zagrebu, kjer je ob spremljavi zagrebškega filharmoničnega orkestra izvajal Straussov koncert za oboo. Z deli britanskih komponistov pa je nastopil na koncertih v Sarajevu, 1. marca, in Beogradu, 3. marca. Pred zaključkom koncertne turneje po Jugoslaviji bo na* stopil tudi v beograjskem radiu. V flmeiHi nabiralo senčnike za Evro no ; o vseh Združenih drza < »h so začeli z veliko zbirko svinčnikov, ki jih bodo razdelili otrokom v Jugoslaviji, Italiji, Grčiji, Franciji, Avstriji, Finski, Zahodni Nemčiji, Libanonu .na Koreji in v Izraelu. Računajo, da bodo nabrali na milijone svinčnikov. delo je «Opus musieum«, s katerim se je povzpel do za-vidne umetniške višine svojih sodobnikov Palestrine in Lassa. Petelin-Gallus je slava in ponos naše glasbene preteklo, sti, pri čemer nič ne moti, če je zaradi ozkih domačih razmer moral posvečati svoje sposobnosti tujini. Nemci so ga celo imeli za svojega (Jakob Handl), ampak po zaslugi naših raziskovalcev je zdaj njegovo slovensko poreklo dokazano in od vseh priznano. O tistih naših glasbenikih, ki so ostali doma, in o nii* hovih naslednikih, nam je zelo malo znano. V glavnem gre za preproste organiste in kvečjemu za mestne godbenike. Pač pa lahko zabeležimo za 18. stoletje nekega glasbi-larja Frana Ksav. Križmani (1726-1795), rihemberškega rojaka. ki je bil izdelovatelj orgel in organist evropskega slovesa. Kot boljši organist j* deloval v Idriji njegov sodobnik Ivan Lukančič. iNadaljevanje sledi). Mij 1TM Bi Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme z večjimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.6 stopinje; najnižja 7.1 stopinje. THMT, sreda 24. marca PRIMORSKI DNEVNIK K A »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 11.30: Beethoven: Simfonija st. 5 v c-mo!u op. 67. izvaja veliki simfonični orkester, dirigira A. Toscanini. Trst 13.30: Haendel: Glasba voda. Trst 1.: 21.05: G. Puccini: «Manon Lescaut«. Slovenija: 17.15: Domače pesmi- C EHiTiCTrem URITA H) S Kil VLADA IZDAJA KNJIGE D DROGI SVETOVNI VOJNI Grbi in Angleži niso imeli težav z nepripravljeno ital. vojsko Samo v prvih dveh dnevih vojne je šlo na dno 1JU.0UIJ tou italijanskega ladjevja - Dve aoglešhi diviziji pred vdorom Nemcev na Balhan razbili v Afriki italijansko armado z desetimi divizijami LONDON, 23. — Izšla je prva knjiga z naslovom »Sredozemlje ir. Srednji vzhod« iz serije šestih, knjig o zgodovini vojne. Knjige objavlja angleška vlada. General major I.S.O. Play-faie piše v svojem komentarju v knjigi o vzrokih italijanskega vojaškega poraza v Severni Afriki med drugo svetovno vojno. Po njegovem mnenju je Italija stopila v vojno, na katero ni bila pripravljena. Vojno je začel du-ce, ki je misli, da bo Italija imela od vojne velike koristi brez hudih bojev. General je dalje zapisal, da je Mussolini odredil invazijo v Grčijo, ko je vedel, da Nemci tega ne bodo odobravali. «Italijanska vojska ni točno cenila narave mehanizirane vojne v puščavi, Poveljniki britanskega vrhovnega štaba so ob pričetku vojne sklenili, da je treba storiti vse, da bi Italija ostala nevtralna, Italija je izgubila 130.000 ton ladjevja v prvih dveh dnevih vojne. Izdano je bilo povelje, da je treba takoj potopiti vse italijanske petrolejske ladje. Admiralite-ta je povelje preklicala. Do januarja 1941 so ladje z nemško zastavo lahko nemoteno plule na odprtem morju od Italije do Sicilije in do Dode-kaneza«. «Nemci se niso vtikali v italijansko - grško vojno vse dotlej, dokler niso šli italijanski načrti po vodi zaradi trdo- „3 japonski ribiči bodo morda umrli” vratnega grškega odpora. Tedaj je Hitler prikazal Mussoliniju hude posledice tega šaha in se je pričel zanimati za potek vojne. Odpor Grkov je predstavljal za Italijane presenečenje, kajti Italijani so gradili svoje načrte na upanju, da praktično ne bodo naleteli na noben odpor. Morala italijanske vojske je bila slaba od samega začetka in je vedno bolj padala zaradi strahu, da bi Velika Britanija nudila Grčiji nadaljnjo pomoč«. Glede prvih spopadov v puščavi je general dejal: »Dokler prodiranje Nemcev na Balkan ni prisililo zaveznikov, da so svoie sile razporedili po Srednjem vzhodu, (Velika Britanija tedaj ni imela več kot dve diviziji na tem področju), so britanske čete prodrle 5Q0 milj globoko m popolnoma razbile armado z desetimi divizijami. Angleške izgube: 500 mrtvih in 1.373 ranjenih; italijanske izgube 130.000 ujetnikov. Zaplenjenih okoli 400 tankov in 845 topov. Uspeh teh bojev je presegel vsa pričakovanja«. V prvi knjigi opisujejo tudi kralja Faruka, ki je imel veliko svetovalcev, ki so v prvih dneh vojne podpirali Italijo, ne pa Anglijo. «Z izgubo Vzhodne Afrike, je zapisal general, je Italija utrpela tretji veliki poraz od časa, ko je sklenila stopiti v vojno. Vzhodna Afrika je bila za vedno izgubljena. V Cire-najki in v Grčiji smo ugotovili, da metode in sredstva, ki so tako dobro služila proti Italijanom, niso bilo dovolj učinkovita za vojno z Nemci«. Tihotapstvo atomskega orožja NAIROBI, 23. — Bombnik RAF s petimi člani posadke je strmoglavil v Keniji, ko se je vračal z operacije proti upornikom Mau Mau. Po krajšem iskanju so ponesrečeno letalo našli na hribovitem in gozdnem predelu. Letalo je ob povratku še sporočilo, da je odvrglo vse bombe. VVASHINGTON, 23. — FBI je zaupala policiji ZDA tajnost o atomskem orožju, ki bi ga lahko tihotapili v državo. Po mnenju FBI je mogoče tihotapiti v ZDA atomsko orožje manjših dimenzij. V pismu 48 državam je ravnatelj FBI Edgard Hoover popisal dva tipa najbolj običajnega atomskega orožja za tihotapljenje. Pismo, ki ga je odobril tudi predsednik Eisenhower in svet za državno varnost, je bilo v decembru poslano tudi carini. V njej priporočajo carinikom, naj ne skušajo odpreti atomskega orožja, če ga najdejo, ampak naj takoj obvestijo FBI. V njem pojasnjujejo nadalje, da sta dva načina, kako je mogoče povzročiti atomsko eksplozijo: ali z uporabo navadnega eksploziva, ali pa s pripravo, ki je podobna puškini cevi. 50 liber urana ali plutona je mogoče skriti v predmet, ki ni večji od pomaranče. Ker pa sta ti dve kovini lahko pokriti z drugimi kovinami ali plastičnimi materiali, je treba zlasti paziti na predmete, ki so pretežki za svojo velikost. -au!.....;;.,......... ,.,, OB GONJI PROTI NAMESTITVI SPOMENIKOV PADLIM PARTIZANOM Ne dopuščamo skrunitve slavne partizanske borbe SCHENECTADY (New York) 23. — Družba za- izdelovanje radijskih aparatov je sporočila, da je izdelala nov žepni radijski sprejemnik. Opremljen je z zvočnikom, ki ga je mogoče dati v uho kakor del aparature za ljudi s slabim sluhom. Sprejemnik ima dve bateriji, ki trajata 2 meseca. »Giornale di Trieste" kaže zadovoljstvo zaradi ovir, ki jih SDZ-jevska občinska uprava v Doberdobu dela partizanskim odsekom pri namestitvi spominske plošče Klerofašistični goriški dnevnik že dalj časa posveča svoje napade sestanku partizanskega odseka v Gorici in. delovanju. ki ga ima v načrtu. Dedičem fašistične vzgoje in nositeljem šovinizma v središču goriške pokrajine ne gre v račun upravičena želja in zahteva bivših partizanskih borcev, da se njihovim padlim tovarišem iz Gorice in gori-škim vasem postavijo dostojni spomeniki, ki bodo spominjali bodoče generacije na junake, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in enakopravnost vseh ljudi ne glede na narodnost in socialno poreklo. Pisuni goriške strani »Gior-nale di Trieste« se veselijo nad ovirami, ki jih občinske uprave SDZ (posebno dober-dobska), postavljajo partizanskim odsekom po naših vaseh Čeprav so že spominske plošče pripravljene, še vedno od- jim zdi najprimerneje. Naše ljudstvo je med zadnjo vojno doprineslo ogromne žrtve, marsikje je od družine ostal tudi samo en član, toda prav zaradi tega smo dolžni oddolžiti se žrtvam in njihovim družinam s spomeniki, ki bodo stali v vaseh v spomin dragih in v dokaz, da naš narod ne bo dopustil nikdar veg povratka fašizma. Kar pa se tiče vpisa vseh padlih v posameznih vaseh na eno samo ploščo od strani partizanskih odsekov ne bi bilo ovir. kajti mnogi slo- venski fantje, ki so padli kot vojaki bivše kraljeve vojske pač niso krivi, če je stara Jugoslavija podpisala krivični rapalski sporazum. Toda ne gre tu za skupno ploščo vseh padlih v drugi svetov- ni vojni ali pred njo, brez fašističnih miličnikov, marveč gre za ozke politične špekulacije, ki jih pri tej stvari go- lašajo z dodelitvijo prostora I jijo tako italijanski šovinistič- ali pa jih postavijo sami odnosno s sodelovanjem s cerkvenimi krogi tam, kamor se ni krogi, kakor tudi po tej strani njim popolnoma enakopravni voditelji SDZ. S skup- ■BflT .. !!■■■- iihinii-HH-iHm: POLDS JE ODGOVORIL zaradi odsotnosti o Planici Tako je izjavil dr. Masao Tsu-zuki, specialist za zdravljenje »atomskih« bolezni TOKIO, 23. — Najbolj znani zdravnik za zdravljenje bolezni, ki jih povzroča atomsko izžarevanje, dr. Masao Tsuzuki je na današnji tajni seji japonskega parlamenta dejal, da bodo dva ali trije od 23 ribičev, ki se zdravijo zaradi opeklin, povzročenih od radioaktivnega praha, morda umrli. Vest je še isti dan pod velikim naslovom na prvi strani objavil list »Yomiuri«. Zdravnik se je zelo razjezil zaradi objave njegove izjave, vendar je vseeno potrdil, da je zgornje besede dejansko izrekel, čeprav je še nekaj ur prej na tiskovni konferenci izrazil svoj optimizem. Na vprašanje nekega levičarskega socialista, kaj zdravnik meni o izjavah ameriškega senatorja Johna Pastorea, ki je dejal, da so vesti o obolelosti japonskih ribičih »nekoliko pretirane«, je zdravnik Tsuzuki odgovoril, da doslej zaradi prizadetih ni hotel dajati podobnih izjav, vendar pa da je vseeno v strahu, da bi deset odstotkov bolnikov umrlo. «Ce se to ne bo zgodilo, bo to zmagoslavje japonskega zdravniškega talen- Na tiskovni konferenci je travnik Tsuzuki v imenu ja-anskih zdravnikov nasproto-nl skupnemu zdravljenju o-Dlelih japonskih ribičev. Joslej smo sami analizirali idioaktiven prah brez ame-ške pomoči — je dejal Tsu-rki — in zato ne rabimo jihove pomoči niti sedaj«! 0 njegovem mnenju bi bilo sliko bolje, da bi ameriške plasti bolj pazile, da bi a* imske eksplozije ne povzro-tle podobnih nesreč. Znanstveniki tokijske uni-;rze sporočili, da bi ra-ioaktivnj prah, ki je padel a ribiče, ki so bili 80 mili 1 kraja eksplozije, lahko čez va dni padel tudi na japon-:a tla. Japonski zunanji minister kazaki je po seji vlade, ki bila posvečena tako ime-pvanemu vprašanju «nesreča ri Bikinih«, izjavil, da je iponska vlada pričela razgo-pre z ameriškimi predstav-ki glede novih omejitev, ki i jih ameriške oblasti uved-pri ribolovu v okolici Mar-lallokih otokov. Kakor se je vedelo, so območje s prepo-bdjo lova trikrat povečali, iko da ima sedaj premer 10 km. Središče je med oto-i Bikini in koralnimi otoki niwetok, Te omejitve naj bi sijale do konca junija. Ker na planiški prireditvi ni nastopil tudi popularni jugoslovanski skakalec Janez Polda, se je v zvezi z njegovo odsotnostjo govorilo marsikaj. Pred dnevi pa je nekdo celo dokaj osorno zahteval v »Slovenskem poročevalcu«, naj se stvar pojasni ter pri tem očital Poldi strahopetnost in celo pomanjkanje športne morale. Včerajšnji ((Slovenski poročevalec« pa objavlja odgovor Janeza Polde, ki pravi: «Kakor se težko pripravim za pisanje, je vendar moja dolžnost, da pojasnim, zakaj nisem letos nastopal v Planici. Odkrito, toda resnično vam sporočam, dragi športniki, da že tri leta nisem nastopal na skakalnicah preko 100 m in tudi v bodoče nimam namena it: na start na njih. Moji občutki in mnenje so taki. da so skoki do 100 m pravi športni užitek, medtem ko sta na skakalnicah nad 100 m že potrebni izredna sposobnost in predrznost. Zavedati se moramo, da skok do daljave 120 m razvija hitrost do 110 km na uro, ki je že blazno velika. Sporočam vam, dragi športniki, da so moji živci že 10 let stalno napeti, ker so bili močno prizadeti i na smučeh i v partizanih in so mi zadnji čas nekoliko odpovedali. Morda bi tehnično kar dobro opravil na slavni Bloudkovi mamutski skakalnici, toda moja čustva me niso vlekla na Me-cesnovec. Zato pa čestitam našemu slavnemu Bloudku, da je dosegel svoj cilj. Obenem pa ga prosim, naj bi više v Mecesnovcu ne vznemirjal naših gamsov. Prav tako dajem upoštevno priznanje našim korajžnim tekmovalcem. S’ tem, da nisem šel na 120-metrsko skakalnico, ni rečeno, da bom nehal skakati. Skakanja s smučmi sploh ne morem opustiti, ker je to moja strast in nikar ne mislite, da bom ob svoji sposobnosti zapustil našo mladino in ostale ljubitelje zimskega športa. Zato pa mi ne smete šteti v zlo, ker nisem sodeloval na slovesni 20-!etnici Planice. Tudi v bodoče se bom marljivo pripravljal in skušal še nadalje obdržati dosedanjo višino, Želim pa. da bi športna publika v prihodnje obiskovala tudi tekme na 80-metrski skakalnici tako številno, kakor na veliki, toda ne zaradi mene. i Pripravljen sem učiti se od severnjakov, kjer imajo, bodisi na Norveškem, Švedskem ali Finskem, samo skakalnice do 80 m. pa je vendar tam zadosti kvalitetnih tekmovalcev, ki tudi na takih dobivajo lepa priznanja in splošno odobravanje. Janez Polda, s. r.» PRED 30 LETI JE WEISSMUELLER PRVI PLAVAL 100 M POD 1 MINUTO Minuta na 100 m prosto ni več kaj izrednega je pa za mnoge še vedno zelo zaželen rezultat no ploščo vseh padlih hočejo ti ljudje, ki jim med našim ljudstvom ni prostora, izbrisati spomin na junaško partizansko borbo proti skupnemu sovražniku vsega naprednega sveta. In ne samo to, temveč hočejo naše ljudstvo prisiliti do proslavljanja dnevov, ki poveličujejo imperialistične vojne bivše Italije, kot je na primer 4. november, in nas takorekoč vključiti v čredo tistih, ki bi želeli, da se meje naše matične domovine pomaknejo do tja, odkoder so jih prav junaške partizanske edinice v pretekli svetovni vojni premaknile. Zatorej bode spomeniki našim padlim postavljeni le takrat, kadar bodo dobili častno mesto in kadar bo ugotovljeno, da se za njimi ne skrivajo . špekulacije italijanskih šovinistov in njihovih kolegov pri SDZ. Drugi državni natečaj za dvig kmetijske proizvodnje Nagrajencem bodo razdelili okoli 855 milijonov Da bi kmečka podjetja čim Vsa potrebna pojnsnU® ' navodila daje kmetijsko n ^ ništvo, ki vabi poljedelci- Doberdobska mladina povabljena na Koroško Bilo je pred tridesetimi leti ne olimpijskih igrah v Parizu. Plavalni stadion Tourelle je bil do zadnjega kotička nabit z radovednimi gledalci. Videti so hoteli človeka, ki je prvi in edini premagal takrat »magično« minuto v plavanju na 100 m prosto. To je bil Jonny Weissmiiller, ameriški plavalec, ki je že takrat zasenčil siavo dvakratnega olimpijskega zmagovalca havajskega princa Duke Kahanamokuja. Jonny je bil takrat tako superioren sprinter, da mu zdaleč ni mogel nihče ogrožati njegovega prvega mesta. Na olimpiadi v Parizu je bil prvi človek, ki je preplaval 100 m prosto v času pod minuto in to v 50 m dolgem bazenu. Njegov rezultat je znašal točno 59.0 sekund. Slava Jonnyja Weissmiiller-ja je ostala med plavalci še dolgo neomajna, tudi takrat, ko se je že umaknil iz športne arene. Ostal je še dolga lela vzor vseh plavalcev. Ne samo to, da so ostali njegovi rekordi dolga leta nedosegljivi (njegov rekord na 100 y pro- GORIŠKI Pravda naslopi na ,,3-Tre" TRENTO, 23. — Svetovni prvak v smuku Pravda, ki se bo udeležil • smučarskih tekmovanj «3-Tre», je prispel v Italijo. Odšel je takoj na pon-ročje, kjer bodo v petek, soboto in nedeljo tekme. Pričakujejo pa še Steina Erikse-na, svetovnega prvaka v veleslalomu, slalomu in alpski kombinaciji. Po tekmovanju za svetovno prvenstvo v Aarc-ju ima Pravda prvič priložnost. da se maščuje Eriksenu. Hvaležni Turki Zelo hvaležni se hočejo izkazati Turki dečku Francu Gamma, ki je žrebal med Turčijo m Španijo ter privlekel iz posode listek z imenom Turčije, kar je v tistem trenutku pomenilo odločitev za finale v Švici. Franca so že povabili za mesec dni v Turčijo, potem ga pa bodo še vzeli s seboj v Švico za ves čas finalnih tekem. Včeraj pa so še študentje višje gospodarske in trgovske šole sklenili, da bodo Francu darovali dragoceno preprogo. PRO GORIZIA — DOLO 0:0 Čeprav se skušajo t^oričani rešiti sedaj na koncu prvenstva, jim ni sreča mila. Točke, ki so jih dosegli pretekle nedelje z neodločenimi rezultati. niso zadostne za rešitev. Tudi v nedeljo smo bili priča izenačenju z dobro dozo nesreče na strani domačega moštva. Vendar pa so igrali Goricam docela nepovezano, razen morda v nekaj srečnih tienutkih, medtem ko so nasprotniki igrali složno; niso (id mogli do živega goriški o-biambi. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Toma-sella; Coccolet, Cusma; Ma-grini, De Corte, Medeot I; Orzan, Meroi, Antonutti, Pi-schi, Medeot II. V prvih šestih minutah so bili Goričani v stalnem napadu in vratar gostov se je moral pošteno potiti, da je ubranil svoja vrata. V nadaljevanju prvega polčasa pa smo videli sterilno igro na sredini igrišča. V drugem polčasu se igra nadaljuje z večjo ostrino. Gostje se postavijo v obrambo, a Goričani stalno pritiskajo. V 31. minuti pa zgrešijo1 kar dva gola, medtem ko so vrata prazna. Obakrat zadene žoga prečko. Naslednjih petnajst minut pa zgubi igra zopet na privlačnosti in moštvi so očitno zadovoljita z izenačenjem. V nedeljo bo Pro Gorizia igrala v Bocnu proti ekipi Lancia. CRDA — JUVENTINA 2-1 (2-0) Juventina se je z nedeljsko tekmo postavila v resno nevarnost za izpad. Sedaj se namreč nahaja v lestvici med ono četvorico, ki je obsojena ra nazadovanje. Sicer mora odigrati še osem tekem, a v nevarnosti je vendarle. CRDA, ki je bila do prejšnje nedelje lik za njo, jo je preskočila in se •— vsaj za sedaj — posta vila na varno mesto. V ne deljski tekmi so sicer Tržača m igrali zelo grobo, kar dokazuje tudi izključitev enega izmed njihovih igralcev v drugem polčasu. V tej njihovi grobosti je tudi vzrok zmage. V prvem polčasu so zabili kar dva gola. Juventinci pa so se v drugem polčasu prebudili in v 23. minuti je Graba zabil gol. Lahko bi dosegli tudi izenačenje ali morda še zmago, če bi ne igrali domačini tako grobo. Juventina ima sedaj 17 točk in je v nevarnem položaju. Prihodnjo nedeljo bo imela v gosteh v Rovodnjah ekipo iz Krrnina, ki ima sedaj 22 točk. Tekma bo torej zanimiva, posebno se, ker se morajo juventinci znajti po kar treh zaporedno izgubljenih tekmah. sto je ostal 16 let na veljavi!), tudi »magična« minuta je po njegovem odhodu postala zopet nedosegljiva zapreka vseh sprinterjev na svetu. Bili so zelo redki, lahko bi jih sešteli na prste ene roke, ki so v letih okoli 1930 plavali 100 m prosto pod minuto. Madžar Baranyi, Japonca Takaiši in Mijazaki ter Američan 59.5 Laurent (Belgija) (1) 59.6 Novak (Romunija) (1) 59.7 Mihajlov (Jugoslavija) (2) 59.8 Bačik (CSR) (1) Ta številka — 78 plavalcev pod minuto v eni sami sezoni — nam najbolj nazorno piikaže napredek šele takrat, čc jo primerjamo s sličnim stanjem nekaj let nazaj. Ni potrebno, da gremo v čase Schwartz so bili tisti redki | V;eissmullerja, da bi dokazo-posamezmki, ki jim je to vali napredek plavalnega športi v svetu. Zadnje leto pred uspelo. Minilo je trideset let od ča-, , sov. ko je po bazenih zmago-1 druS° svetovno vojno - 1939 val Jonny VVeissiiller. V tri- “V* b,1f-n’ Pr' VS6ga l P desetih letih so plavalna teh-1 valcev. ki so premagali to nika, način in metode treninga napravili svoje. Danes minuta ni več «magična meja« za najhitrejše plavalce na svetu. Danes bi \Veissmiiller ne vzbujal več take pozornosti med ljubitelji plavalnega športa. Bil .bi le eden izmed mnogih, ki na tekmovanjih redno plavajo pod minuto. Statistika iz lanskega leta nam pokaže, da je v pretekli mejo. Od tega je bilo le 6 Evropejcev, lani pa jih je bilo 48 (!). Mladinska dramska skupina iz Doberdoba bo v začetku aprila odšla na gostovanje na Koroško, kamor jo je povabila Slovenska prosvetna zveza, Lani jeseni so Korošci gostovali . z »Miklovo Zalp«- v Sovodnjah in kljub slebemu vremenu, ki je takrat vladalo, je brate iz Korotana pozdravilo številno prebivalstvo iz Goriške. To pot bodo kraški mladinci in mladinke vrnili obisk Korošcev in se Slovencem v Avstriji predstavili s prijetno igro »V Ljubljano jo dajmo«, ki je žela lansko poletje obilo uspeha. Gostovanje dramske skupine iz Doberdoba na Koroškem bo nedvomno . še bolj utrdilo veži med slovenskimi zamejci in pripomoglo k še večji ljubezni in češčenju lepe slovenske odrske besede. Tako, kakor so se med seboj spoznavali naši starejši ljudje v času, dokler so obstajala še prosvetna društva na Goriškem in Koroškem, tako tudi danes nadaljuje naša mladina s sodelovanjem, ki prinaša lahko samo dobro tistim, ki so še vedno izven matične domovine. več proizvajala in izboljšala kmetijstvo, je ministrstvo za poljedelstvo razglasilo drugi državni nagradni natečaj za leto 1953-54. Skupna vsota za nagrade znaša 855 milijonov in 250 tisoč lir. Zgoraj omenjeni natečaj predvideva tri med seboj ločene tekme: 1. pokrajinska; 2. okrajna za 14 milijonov nagrad, v kateri bodo sodelovali zmagovalci pokrajinske tekme ter 3. državna za 127 milijonov in 250 tisoč lir nagrad, ki se je bodo udeležili poljedelci, ki bodo dobili v okrajni tekmi prvo nagrado. Ministrstvo za kmetijstvo je nadalje razpisalo še dva državna natečaja z nagradami, in sicer za iznajditelje novih metod ali strojev, ki bodo prispevali k dvigu kmetijske proizvodnje, in med zvezami, podjetji ali zadrugami. Za zadnja dva natečaja je predvidenih 25 oziroma 30 milijonov lir za nagrade. Namen kmetijskih natečajev je, da bi poljedelci, kakor tudi tehniki in zavodi prispevali z vsemi svojimi močmi in zmožnostmi, za izboljšave v poljedelstvu in za povečanje količine pridelkov. Pokrajinska tekma: nagrajena bodo kmečka podjetja, ki so v teku leta dosegla najboljše tehnične, ekonomske in socialne rezultate. Prošnjo za sprejem je treba izpolniti na posebnem obrazcu, ki ga ima kmetijsko nadzorništvo.. Prošnje je treba oddati kmetijskemu nad-zorništvu najkasneje do 15. aprila 1954. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici razpolaga za nagrade pri pokrajinski tekmi z 2 milijonoma lir. Nagrade bodo tako določene: velika kmečka podjetja: prva nagrada 250 tisoč lir, druga nagrada 175 tisoč lir; tretja nagrada 125 tisoč lir in četrta nagrada 75 tisoč lir; srednja kmečka podjetja: prva nagrada 200 tisoč lir. druga nagrada 125 tisoč lir in tretja nagrada 75 tisoč lir; majhna kmečka podjetja: prva nagrada 150 tisoč lir, dve drugi nagradi po 10o tisoč lir, pet tretjih nagrad po 50 tisoč Urin petnajst četrtih nagrad po 25 tisoč lir. Pokrajinsko tekmo bo nadzorovala posebna komisija, ki ji bo predsedoval vodja kmetijskega nadzor-ništva. držav°t‘ sodelovanju v okviru — ^ ga natečaja za dvig ktf>e" proizvodnje. IZ DOBERDOBA V čelrlek pry' letni semenj v. v V V četrtek 25. t. m. bo ^ berdobu prvi letni sem. rai. vine, kmečkega orodja IB ličnih predmetov široke troŠnje- M Semenj bo na igrišču. _j gotovo bo doberdobski se.orj, privabil od vsepovsod z ske, pa tudi iz FurlaniJ^L vilne prodajalce in predvsem kmetovalce, A1 bodo na njem lahko 'JO' ^ ogk1 ter raznovrstno živino —- jj druge potrebščine za do kmetijo. ZSPD Izlet v Trst Gorici i v nedeljo 28. t. m. izne,č» Trst k premieri SNG ^ Ruth«. Predstava se uri, zatorej bo 16 krenil iz Gorice izpred ^ ne Bratuž točno ob 4* ^ Cena vozovnice in vst2LiiO za predstavo znaša ,, 600 lir. Vpisovanje v ^ ni Bratuž in na sedežu " ^ v Ul. Ascoli 1. vključ”0 četrtka. Žena prijavil8 izginotje fflOŽJ^ 43-letna Assunta $ por. Medessi iz Gori®*’^5 Monache 9 je v P° . eje) prijavila kvesturi, da j«, i mož 52-letni Michele °° :. doma v nedeljo da se ni več vrnil. ^gtti Medessi je za možem „„ sama poizvedovala, tod* i vsakega uspeha. Zato 1 -zadevi obvestila kvestur0' st C t L « t I Pri padcu si je zlomila no0i° Včeraj popoldne ob j* Ufi je rešilni avto Zeleneg3 'je prišel na pomoč 64- lein>s t>a j)8 resi Traconia iz Ul. A • po- štev. 22. Traconia je i9 poldne odšla na spre!l , sezoni plavalo pod minuto 78 J Mulloy (ZDA) - Schoonmaker TENIS MIAMI BEACH. 23. — Rezultati mednarodnega teniškega turnirja: Seixas (ZDA) -Vincent (ZDA) 6:0, 6:1; Lar-ser. (ZDA) - Karlovatz (Avstrija) 6:2, 6:2; Nielsen (Dan.) - Montcalm (ZDA) 6:0, 6:0; IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Visoke c Iza liho! lenarne kazni apce cigare! ko je hodila po precej ■ }fj stezi v bližini Ul. Italic0 jjpCi se ji je zdrsnilo. j* Brigata Pavia, kamor ^ ^ odpeljal rešilni avto, so tovili, da si je pri Pa<^ mila levo nogo v gležBJ P ek,<,v' ■e(l Na podlagi Pr® Igr*?' dekreta je v goriški ‘ tekmovalcev iz 24 držav. Tabela, ki jo objavljamo, daje najboljšega predstavnika v vsaki državi, številka v oklepaju pa pomeni število plavalcev, ki so v določeni državi dosegli lani rezultat pod minuto. 56.6 Kadas (Madžarska) (6) 56.9 Hendrichs (Avstralija) (3) 57.3 Cleveland (ZDA) (9) 57.4 N. S. Kok (Singapur) (1) 57.7 Rogačev (Sov. zveza) 57.8 Suzuki (Japonska) 57.9 Jany (Francija) 58.0 G. Larsson (Švedska) 58.2 Merino (Peru) 58.4 Boghossian (Brazilija) (2) 58.6 Tolkaczewski (Poljska) (2) 56.8 Guardo (Argentina) (3) 38.9 Ditzinger (Z. Nemčija) (3) 58.9 Queralt (Španija) (1) 59.0 Gunnerund (Norveška) (1) 69.1 Miiller (V. Nemčija) (2) i 59.1 Willemse (Nizozemska) (6) ' i 59.3 L. Larson (Danska) (1) (1) (2) (6) (10) (S) (7) (2) 59.3 Pederzoli (Italija) 59.4 Wel)sh (Anglija) ligorio*ri8Mnal00mfirbtno Jugoslovanske plavalke so na mednarodnem tekmovanju v Parizu dosegle lep uspeh. Eša Ligono je dosegla nov državni rekord na 100 m hrbtno s časom 1:18.0. Jovanka Petrovič je bila v plavanju na 100 m metuljček, prva s časom 1:34.1. Na progi 300 m prsno je bila Ratkovičeva druga v času 3:20.4. V skupnem vrstnem redu je zmagal «Racing» z 20 točkami pred »Severjem« (Beograd) 18 in londonskim «Mermeid-som» 16 točk. (ZDA) 6:2. 6:2: Burrotvs (ZDA) - Murphy (Kanda) 6:3, 6:1; Mottram (V. B.) - King (ZDA) 6:1, 6:1; Stevvart (ZDA) - Parker (ZDA) 6:2. 6:4; Da-vidson (Šved.) je premagal Summersa (Kanada). * * * ALEKSANDRIJA. 23. — Rezultati današnjih iger na turnirju za mednarodno prvenstvo Aleksandrije: Bergelin (Sved.) - Adel (Egipt) 6:3, 6:2; Gardini (It.) - Skonecki (Polj. cmigr.) 6:1, 6:0. — Zenske • četrtfinale: Zehden (Nemč.) • Smith (Egipt) 6:3, 6:1. — Mešene dvojice - četrtfinale: Mo-rea-Abbas (Arg. - Egipt) - Ba-cleldin-Sinadino (Egipt) 6:2,6:1: Gardini-Zehden (It. - Nemč.) • Ferrer-Yared (špan.-Egipt) 6:1, 6:3; Arkinstall-Ward (Avstral.-Vel. Brit.) . Stockenberg-Ma-thieu (Sved.-Franc.) w, o. — Mešane dvojice - polfinale: Morea-Abbas - Haamerley-Morris 6:4, 6:1. TOKIO. '23 — Sovjetska zveza za rokoborbo je sporočila japonski zvezi, da se bo udeležila svetovnega prvenstva v rokoborbi, ki bo v priho.d-njem maju na Japonskem. Sovjetska ekipa bo sestavljena tz 21 oseb: 16 rokoborcev, 3 sodnikov in 2 trenerjev. Zagrebško nogometno moštvo Dinamo je bilo povabljeno. naj odigra tekmo v Stut-gartu. Uprava Dinama pa je sklenila, da moštvo ne bo odpotovalo, ker pričakujejo, da bo imelo 4. aprila težavno prvenstveno tekmo s splitskim Hajdukom. Ovadil jih je neki mladenič, ki je v nočnih urah opazil pri obali ljudi, ki so čakali na izročitev blaga Zaradi tihotapljenja ameriških ci,garet na italijansko ozemlje so se včeraj dopoldne morali zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem 40-letni Ettore Ceccherello iz Milana, Ul. Eustacchi št. 20, 32-letni eFrruccio Umek iz Trsta, Ul. Rittmeyer 4, 33-Iet-ni Gastone Pariš iz Trsta, Ul. Pastrengo 2 ter 60-letni Fede-rico Pvosperi iz Ronk, Ul. 4. novembra 11, Pozno zvečer sredi maja lanskega leta se je na orožniški postaji v Fossalonu (v bližini Gradeža) zglasil mladenič z injenom Aldo Valentini. Poveljniku je izjavil, da je v bližini morske obale med potjo domov videl dva stoječa avtomobila. Bližajoč se veziloma. je Valentini nenadoma opazil možaka, starega približno 60 let, ki je ostalim potnikom v bližini vozil dajal znake za takojšen odhod. Zadeva se je Valentini-ju zdela nenavadna in je zato obvestil organe varnosti, Ti so takoj šli na določeno mesto v , bližini morja in v gozdičku pri obali našli 3 velike zaboje tujega tobaka. Vendar so se orožniki takoj umaknili in v zasedi pričakali lastnike prepovedanega blaga. Ti so prišli, kmalu V avtomobilu znamke «Fiat 1100», TS 4240. toda zaradi sumljivega ozračja so se takoj obrnili y nasprotno smer. Kljub hitri vožnji njso uspeli pobegniti in orožniki so jih pravočasno ustavili. V avtomobilu sta bila Cicche-relo in Umek, ki sta na orož- niški postaji nekaj časa tajila celo zadevo, končno pa priznala svojo krivdo, vendar starega moža, ki je stražil avtomobile, nista hotela izdati, Po podatkih, ki jih je organom varnosti dal Valentini. so slednji odšli v Ron-ke in tam poiskali 60-letnega Prosperija, že znanega zaradi tihotapstva s tobakom. Četrti sokrivec pa je bil Pariš iz Trsta, ker je bil avto njegova Ust in je o tihotapstvu bil poučen. Vendar orožnikom ni uspelo dognati. Kako so prišle cigarete v Italijo in komu so bile namenjene. Zaradi tihotapstva 20 kg amerišk’h cigaret «Ambassy» ter 6 kg cigaret »Chester-field« so bili vsi štirje obsojeni na zaporno m denarno kazen. Vsak je bil kaznovan s tremi meseci zapora, plačilom 1,232.000 lir ter poravnavo stroškov, pomilostitve pa sta bila deležna samo Fer-ruccio Umek in Federico Prosperi, dočim se bosta morala ostala dva pokoriti obsodbi, zaradi prejšnjih obsodb ' Predsednik sodišča; dr Stor-to državni pravdnik: De Marši, zapisnikar; Omeri. prepovedano skrCP^pi DDT in z drugim? ^ K« sadna drevesca od ca? ^ se cvet odpira, doklef r.e osuje. Kršilci bodo vani po zakonu. vlak0’' Vozni red ODHODI: ej5 (A> 1 Proti Trstu: 0.24 ju. (A.), 7.23 (A.). 8.33 jf.l* (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A« (DD.). 18.32 (A.)*. 2°’ 21 26 (D.). / 5.3* Proli Vidmu: 4.33 (G . 8^ (A.), 6.29 (A.), 7.57 (Ad (DD.), 10 46 (Ad l3.5® l8J> 16.00 (A.)'*. 17.13 p), (A.). 20.36 (A.), ‘23.16 PRIHODI: fA-J’ Iz Trsta: 5.30 (A-). (pO'7 7.55 (D.), 8.22 (A.)*' 8., \V’ 10.44 (A.). 13.55 ' (A.)*. 20.13 (A-)* 2jgjjab ■s Ne vozi ob nede NA:| i Najdeno sfrelivo Na prostoru v bližini bivše vojaške bolnice v Ul. Ristori so orožniki dobili nerazstre-ljeno granato kalibra 75, ki je ležala tamkaj od prve svetovne vojne. Orožje so zastražili v pričakovanju strokovnega oddelka za odstranjevanje streliva iz Vidma. DEŽURNA LEKA1* Danes posluje vfSvaji. ponoči lekarna Man’ yg. /o Verdi 17 . tel. K I * > .rugd«1 H , Odgovorni urednik STANIBLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI M 6 Ml. nad. - Telefon Številka »3-808 In 44-638. — Postu! naROCNINA: Cona A: mesečna nnii.m. tvnn «i„i.tna *>nn n. , .... mo 'il predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - Tel. "\ .?-UL ?*trU*tna J00 polletna 1700. celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mese««^ glcT 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice #0 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca ta vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podnižn, Gorica Ul. 8. Fellico 1-11 Tel. 33-82 — Rokoolsl se rr vračajo UP Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska,* Drž. zalo*1’’ , ff^ nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21.928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - T 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.