Štev. 19. PoStnina plačana v gotovmir V Ljubljeni, torek, 24. januarja 1922. Leto II. Oredntttm m (»riinlitv* t *#• pltantr uho it«*. 6 — ftielon ■rtdniitn Iti* so — ttiifoa ss upiamUto lin HI a Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 240 — *« pol leta K 120 — V opravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna števUka stane K 1*10 CENE PO POSTI: ia četrt leta K 60'— ta en mesec K 20'— mm 01) smrti Beiretfifeta XV. .Smrt Benedikta XV. je vzbudila veli-“Bsteii odmev po vesoljnem svetu. Srca s®n katoličanov drhte v globoki žalosti, tudi ves ostali svet je v nerazdeljenem Postovanju sklonil glavo in resno prisluh-*1 zvonovom, ki oznanjajo smrt enega iz-kid vajvečiih rimskih papežev. Oblastni-i držav se klanjajo njegovemu spominu °t yišjemu od sebe in celokupno svetovji ^asoPisje mu brezpogojno daje svoje spoštovanje. h„j.pamo dobrih sedem let je vladal Be-®Qikt XV., toda bila je to težka in nepri-tovTi P0016111'311*1 doba, kakor jih sve-^ a. z|odovina le malo pozna. Mamoni-dus lI- *®Perializem s*a dvigala iz tečajev 6 m države. Človeštvo se je v brez-.. besu klalo med seboj in posipalo v Prah ,ln pepel, kar so v trudapolnem delu gradila dolga stoletja. V tej blazni borbi °blast in mamonove zaklade je pretila J****, da zatonejo človeštvu sploh vsi . cni> nadnaravni cilji, da izumre vsa vera J® 2 njo vsa nravna načela. Kakor ob straš-e® potresu se je vse majalo in rušilo in s® duhove sta prevzemala groza in o’ up. Tedaj se je iz Rima začul glas, poln rotovške milobe in skrbi, a obenem resen ® trden, ki je namah vlil nove nade v ?rca vseh, ki so še bili blage volje. Bil je ® glas papeža Benedikta XV., ki je takoj ot) svojem nastopu brez strahu razkrinkal ^etovno vojno kot podjetje mamonizma in ^astihlepja. In odslej papež ni nehal ruvati na mir in klicati narodom in molznikom sveta, da veljajo večne božje po-Zain zanje in njihova politična dela. 8eb an 80 skušale vojujoče se stranke, po-prjd °,. Avstro-ogrska in kasneje Italija, 0n_ za svojo stvar ogromno moralno ^poro rimskega papeža. Benedikt XV. se je 2av SY0jem. visokem vidiku v najvišji meri d*?al svojega zvanja kot varuh največjih jjr ri° človeštva: večnih resnic in večnih fte zakonov. Niti za hip se ni nagnil W.na *° ne na ono stran, ampak nepod-jj0Pn° in neizprosno je odkrival in bičal > na desno in levo in opominjal k pobolj-liča •’ ie bilo tedaj tudi med kato- kratkovidnežev in nespametnikov, jjljSo, Papežu njegovo nepristranost zamena ^ yendar ie bila ravno od te nepri-anosti odvisna vera milijonov v resnič- L n.auka o večni Pravičnosti, Dobroti in hjij *> v večno Idejo sploh. Kako bi se ®ko KZT10Ya umazala cerkvena zgodovina, y bi bil papež Benedikt v svetovni voj-zvezai večno stvar cerkve s časno in ^J1 ^eSa krivično stvarjo te ali one zem-Ved as^ Danes se ves svet globoko za-jjj. *> koliko hvaležnosti je dolžan Bene-gj. u XV., da je v svetovnem viharju dvi-Prapor večnostne ideje tako visoko, da n.lso dosegli vsi gorostasni razdivjani V — — —------ — • - j- JT — Vex* se na drug način dal pričevanje za Pe5/*tno stvar, ki jo zastopa rir-sko pa- . To bi bilo eno. Benedikt XV. je pa V,1 V0, V zmislu evangelija se je potego-brezpravne in trpeče: za vojne ujet-v,j > begunce, talce in obsojence, bolnike Hje .e ^ sirote. Sam je daroval zanje, zate zbiral darove po vsem svetu. Tu ni razlike med verami in narodnost- Pozn i darove po vsem svetu. Tu ni mj razlike med verami in narodnost- Pom * kil potreben, tistemu je nudil ci m?c' Nemci, Rusi, Poljaki, Srbi, Armen-iele*11 i» Francozi in Italijani, vsi so bili njegove ljubezni in skrbi. Tako je bra. tudi v dejanju izvajal nauk o *n ljubezni med vsemi narodi Bedo ^ &a je tako neutrudno učil z be- (,a bodo prej ali slej zmagala. V ^ članku smo hoteli podčrtati le prvo v ,, zaslugo Benedikta XV.: da je "ivecjem svetovnem metežu ohranil ne-ajano nravuo avtoriteto rimskega pa- mtzerlla malih ielcznt. Beigrad, 23. jan. Finančni odbor je imel danes sejo, na kateri je poročal železniški minister Stanič o stanju naših železnic. Kot glavne nedostatke je minister navedel slabo kakovost premoga, vagonov in pragov, potem pa tudi neugodno uredbo uprave in nesposobnost osobja. Trboveljski premog, na katerega so navezane srbske železnice, je nesposoben za nalaganje v zaloge, ker se rad vname. Predlaga, naj se zgradita dve tovarni za brikete. Pragovi že osem let niso bili izmenjani; zato morajo železnice voziti namesto s hitrostjo 40—60 km na uro, samo po 20—30 km. Izmenjati bi bilo treba 80 odstotkov pragov. Lokomotive in vozovi so večinoma v skrajno slabem stanju. Delavnico za popravljanje im^mo samo eao — v Nišu —, ki pa nima materiala in živi iz rok v usta. Ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun odškodnine tri železniške delavnice. Osobje na železnicah je do 80 odstolkov novo in neizkušeno. Ustanovi naj se prometna šola, na kateri naj se izšolajo dobri železniški uradniki in usluž- benci. Železničarjem naj se da poklicna obleka ali pa naj se jim v ta namen Lpla-čajo doklade. Za železničarska stanovanja služi sedaj 1200 vagonov, vsled česar izgubi država na voznini do 40 milijonov dinarjev. Železničarjem naj se preskrbe druga stanovanja z zgradbo stanovanjskih hiš. Enotnost prometa onemogočuje organizacija uprave, ki je razbita na štiri ravnateljstva brez zadostnih medsebojnih stikov. Dosedanji krediti za železnice so docela nezadostni in so se prekoračili za 82 odstotkov. Za premog so namesto 6 izdali 17 milijonov. Za pragove je določenih 3,900.000 dinarjev, treba je pa 26 milijonov. Finančni odbor za promet dovoli zadostna sredstva, a posebna komisija naj potrebe in razmere na železnicah točno dožene. Po daljši razpravi je finančni odbor sklenil, da se sestavi komisija, ki naj v železniškem ministrstvu in na ravnateljstvih v Zagrebu, Subotici, Sarajevu in v Belgradu ugotovi pravo stanje prometnih razmer. Razprava prsti bosanskim ruSar?Ens. Tuzla, 23. jan. (Izv.) Včeraj se je priče- večinoma v prilog rudarjem in izjavile, da lo z zaslišavanjem prič, ki so izpovedale • so se oblasti ob priliki stavke prenaglile. Emilija papaSSa Frassclli. London, 22. jan. V krogih, katerim so znani oficijelni nameni, menijo, da je londonski kabinet pripravljen zavzeti v vprašanju dogovora med Anglijo in Francijo nastopno stališče: Angleška vlada se stri- nja s tem, da se veljavnost dogovora podaljša in se določi rok na 30 let. Pripravljena je tudi skleniti dogovor na podlagi obojestranskih ugodnosti, čeprav ne uvi-deva potrebe za to. Rtafa eefeata in ifiadiarefta. Budimpešta, 23. jan. Z ozirom na korak male antante v Budimpešti glede vprašanja Habsburgovcev, ki ga je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič omenil v skupščini, je >Pester Lloyd« dobil na merodajnem mestu nastopna pojasnila: Zastopniki male antante so posetili mažar- skega zunanjega ministra grofa Banffyja, da se informirajo o razširjenih vesteh glede namenov kraljice Zite in o stališču, ki ga zavzema v tem vprašanju mažarska vlada. Grof Banffy je podal pomirljivo izjavo in s tem je ta zadeva končana. Železničarji f Vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij v Belgradu je dobilo dne 21. t. m. od g. ministra saobračaja naslednje pojasnilo o stanju stavljenih zahtev: 1. Železničarji, ki jim po zakonu pri-tiče službena obleka, a je v letih 1920 in 1921 niso prejeli, dobijo zato — odškodnino, katere višina še ni določena. 2. Ministarstvo saobračaja bo gradilo hiše, da pridejo po možnosti vsi železničarji, ki stanujejo v vagonih, v najkrajšem času v stanovanja. Vse ostale zahteve so nerešene. Da se razmotriva o nadaljnih korakih koalicije, je vrhovno vodstvo sklenilo, da se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. v Zagrebu javna anketa, katere se bodo udeležili zastopniki koaliranih železničarjev cele države. Ljubljana, 23. jan. 1922. Koalicijski odbor. Ponoven padec naše krone. DANAŠNJA PREDB0RZA. Zagreb, 24. jan. (Izv.) Kurzi na današnji predborzi: Dunaj 3.05, Italija 13.35, dolarji 293, Pariz 24.90, Praga 5.93, Berlin 153. Ziirich, 24. jan. (Izv.) Berlin 245, Holandska 187, Newyork 515, London 21.67, Pariz 41.35, Italija 22.40, Praga 9.90, Budimpešta 0.74, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj 0.15, avstr. žig. krona 0.08. LAKOTA V RUSIJI. Moskva, 23. jan. (Brezžično.) V meli-topolskem okrožju gladuje nad 250.000 oseb. Prebivalstvo je pojedlo že vse suro-gate in konje. Na stotine rodbin je vsled lakote uničenih. Kmetje prodajajo zadnje ostanke svojega imetja. širite ..»31» ČHS“ OUinsK« uofcftie na PrintonHeis. Občinskih volitev v Gorici se je udeležilo 60 odstot. volivcev. Furlanska akcijska skupina, s katero so večinoma volili tudi Slovenci, je dobila 32 mandatov, Bom-bigova nacionalistična kamora pa samo 8. Bombigovega neznosnega gospodstva je torej konec. Manj upapoln je izid v Trstu. Tam je prišlo volit le 46.8 odstot vseh volivcev. Dobili so: nacionalistični fašistovski blok 11.230, komunisti 4057, republikanci 3186, Slovenci 2051, socialisti 2034, popolari 621, meščani 452 glasov. Kdor Trst le ma- lo pozna, mu te številke na prvi pogled povedo, da so bile volitve prava potvora prave volje tamošnjega prebivalstva. Te uspehe bo odnesel prvi svobodni veter. Isto velja o uspehih po istrskih občinah. V Opatiji n. pr. so dobili Italijani 355, Jugoslovani pa 69 glasov, v Voloski Italijani 305, Jugoslovani 56 glasov. V Pulju je zmagala italijanska meščanska lista s 43 mandati; komunisti so dobili le 2. V Kopru so nad nacionalisti zmagali socialisti. V Postojni je zmagala lista gerenta Dougana, ki so jo podpirali tudi Italijani. Kova itlfznlška n@sre!a. Sarajevo, 24. jan. (Izv.) Na gozdni progi pri Zavidovičih se je zgodila železniška nesreča, pri kateri sta bili dve osebi težko in dve lahko ranjeni. ČEŠKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA POGAJANJA. Beigrad, 24. jan, (Izv.) Češka vlada je poslala v Beigrad noto, da naj naša vlada imenue svoje delegate za trgovska pogajanja med obema državama. RADI 5 DINARSKIH BANKOVCEV. Beigrad, 24. jan. (Izv.) Na trgovsko in obrtno zbornico v Belgradu prihajajo nc-prestano pritožbe radi naredbe o 5 dinarskih bankovcih, ki ;ih nikdo ne mara več soreiemati Za socializacijo trbo-»eefshiii rednikov. Na 16. seji skupščine se je obravnava* la interpelacija radi Trboveljske premogov kopne družbe, ki jo je stavil posl. dr. Korun. Minister je na interpelacijo odgovarjal, nakar se je razvila daljša debata. PosL dr. Gosar je v debati povdarjal: Gospod interpelant je porabil to priliko, da je malo okrtačil našo vlado v Ljubljani. Kot pristašu stranke, ki je nam nasprotna, mu popolnoma priznavam pravico, da to stori. Omenil bi samo toliko, da nekatere njegove navedbe niso bile točne, zasti ne ona glede višine zneska, ki ga je hotela Trboveljska družba dobiti za inve-j sticijo. Posebno bi povdarjal to, da je takrat Trboveljsko družbo nasproti pokra-j jinski vladi v Ljubljani ščitila centralna vlada. Meni je poverjenik za javna dela, ki je imel s to družbo opraviti, ponovno to-! žil, da ne more družbi odločno stopiti na prste zaradi tega, ker mu vedno grozi, da bo prenesla svoj sedež v Beigrad in da bo tam dosegla vse, kar bo hotela. V bistvu se z interpelacijo ne samo popolnoma strinjam, temveč jo tudi topla podpiram in smatram za potrebno, da gospod minister družbo strogo nadzira ter gleda na to, da se dogovori z delavstvom,’ kakor tudi vsi predpisi v zaščito delavstva strogo izvršujejo. Pri ravnateljstvu Trboveljske družbe se prav malo brigajo za vse to. Ravnatelj te družbe je pri anketi za določitev cen premogu izrecno poudaril: »Gospoda moja, jaz Vam odrekam zmožnost, kontrolirati naše podjetje.« Tako je bilo takrat in tako je potem ostalo ves če.s. Trboveljska družba je dosledno odklanjala vsako kontrolo in je stala na stališču, da ima dosti moči, da jo onemogoči. Zaradi tega je nujno potrebno, da gospod minister zelo pazi na družbo, sicer bodo vsi pr odpisi in vse določbe, ki se zanjo izdajo, brez. uspešni. Za zgled, kako družba — rekel bi namenoma — spravlja delavce v težak položaj ter vzbuja med njimi nevoljo, aaj navedem sledeče: Delavcem se je predpisal dohodninski davek. Namesto, da bi družba ta davek odtrgala delavcem v obrokih, recimo trikrat ali štirikrat, ga je odtegnila vsega naenkrat, tako da bi delavci ne dobili za eden oziroma dva tedna nič plače. To se je vsled naše intervencije na zahtevo ministrstva za socialno politiko preložilo ter se takrat ni izvršilo. Sedaj sem pa dobil zopet poročila, da namerava družba te zneske, ki dosegajo pri posameznikih od 1000 do 2000 K in še več, odtegniti delavcem* ko jim bo izplačevala nabavne prispevke, tako da mnogi od teh prispevkov ne bodo ničesar dobili, čeprav so se že mesece in mesce zanašali na to in računali, da bodo s tem zadostili vsaj svojim najnujnejšim potrebam. V celoti sem pa mnenja, da se samo z regulacijo plač delavstvu v Trboveljskih rudnikih razmere ne bodo nikdar uredile. Gospod interpelant je že sam omenil, kakšna so stanovanja v Trbovljah. Splošna slika položaja, v katerem živi delavstvo v; tem rudniku, je tako žalostna, tako poniževalna, da mora človek,če živi tam samoi kratek čas, postati čisto drugačen, kakor je bil, da mora izgubiti zmisel za vse, kar je v življenju poštenega in lepega. Imel sem sam večkrat priliko, opazovati razmere v Trbovljah, in moram reči, da se čudim, da so ljudje tam še taki kakršni so. Če bi poslali koga izmed nas v te razmere, mislim, da bi bilo v teh krajih še sto in stokrat več komunizma in boljševizma, kakor ga je pa sedaj. Zaradi tega sem tudi jaz trdno prepričan, da moramo resno misliti na socializacijo tega rudnika. Brez dvoma je to podjetje tehnično tako daleč izpopolnjeno in razvito, da je popolnoma stranskega pomena, kdo je njegov gospodar, v čigavih rokah se nahajajo akcije. Podjetje bo brez ozira na to avtomatično funkcioniralo in šlo svojo pot naprej, in zato lahko rečemo, da je zrelo za socializacijo. Podrobnosti, kako naj bi se to izvršilo, so seveda stvar konkretnih razmišljanj in razprav. Da pa je mogoče to izvesti, o tem danes ni nobenega dvoma, in jaz povdarjam tu, da prej ne bo reda v tem rudniku in da v njem ne bo mogoče ustvariti dobrih razmer, dokler se ne postavi pod temeljito družabno kontrolo. To oa ie mogoče doseči samo na ta na« strin 2. »Noti casF, dne 24. Januarja 1922, Štet. IS- čin, tla dobe pri vodstvu podjetja odločujoč upliv delavci, konsumenti in država. Edino, če se to izvede, bo mogoče ustvariti v rudniku zdrave razmere ter zadovoljiti delavstvo in konsumente. Včfiar v madžarskem pisr-lamen&u. Budimpešta, 23. jan. Na popoldanski seji narodne skupščine je povzel besedo min. predsednik Bethlen, da zavrne več napadov opozicije na vlado. Opozicija je rabila tako orožje, ki je le škodovalo notranjim in zunanjim političnim interesom dežele in ki je vlilo vodo na mlin češkoslovaškega min. predsednika dr. Beneša ker so se na eni strani zopet omenjali dogodki preteklosti, da se s tem omaje dobri glas konsolidacije dežele, na drugi strani pa se je očitala vladi neodkritosrč-nost in dvoumnost ob priliki puča. Posledice tega ravnanja se že kažejo, ker se že vidi vmešavanje inozemstva v notranje zadeve Mažarske, ki presega meje trianonske mirovne pogodbe, tako da so gotovi činitelji celo pričeli govoriti o zmanjšanju po trianonski mirovni pogodbi določenega števila mažarske vojske. Večna vznemirjenja in priprave za puče so povzročile, da so sosedje ostali v vojni pripravljenosti, da so skovali oklep- okoli Možarske ter da so dosegli zlom notranje fronte. Vlada ve, da je pri tem ne zadene nobena krivda. Opozorila je one gospode, ki so sprožiti to vprašanje, da bi mogla krivda vlade biti le v popustljivosti napram tem gospodom. Sedaj hočejo ti gospodje zvaliti odgovornost na vlado. Kritika je opravičena, toda ne od strani onih, ki so povzročili zlo. (Živahni ugovori na levici. Posl. Andrassy, Rakovszky, Friedrich ter legitimistična opozicija tolčejo po klopeh). Predsednik prekine sejo za pet minut. Stranka malin poljedelcev priredi min. predsedniku viharne ovacije. Po zopetni otvoritvi ceje.jc izjavil min. predsednik: Ako gospodje ne bodo ravnali pametneje, bodo dosegli samo, da se bo železni oklep okoli Mažarske nele ojačil in da se bo stabilizirala ^.oliti-ka vednega vmešavanja inozemstva v notranje zadeve Mažarske, temveč da bosta mala in velika ententa stremeli za tem, da napravita Mažarsko trajno nesposobno za življenje. — Nato je bila seja končana. tfolitični dogodki. ' n Poslanec Gostinčar za železničarje. V včerajšnji seji narodne skupščine se je poslanec Gostinčar toplo zavzel za izboljšanje gospodarskega stanja železničarjev in za izpolnitev njihovih zahtev. j- Ločitev cerkve od države v Češkoslovaški republiki. »Prager Tagblatt« poroča, dt' na merodajnem mestu pripravljajo prve zakonske načrte za ločitev cerkve od države. Že v bodočem pomladnem zasedanju se parlamentu prediože tri zakonsko predloge:’ o praznikih, vodstvu matrik in uporabi cerkva. -f Socialdemokrati in vera. Te dni se je v Lipskem vršil strankin zbor neodvisnih socialistov, ki jim pri nas odgovarjajo socialdemokrati. Na tem -zborovanju se je razpravljalo o predlogu berlinske sekcije, da naj pri volitvah pridejo v poštev kot kandidati samo oni sedrugi, ki ne pripadajo nobeni konfesiji. Predlog je bil odklo- Brat asa talnesb 13 Povest iz irske zgodovine. Prevci M. R. (Dalje.) Črna senca je skčila čez grob in kakor bd strahu se je postava sesedla. »Ti, ti ne prideš več nazaj, pa ko bi prišel .<■ Divje je zamahnil z gorjačo, ki jo jo nosil v roki. Nato se je obrnil in šel k nizkemu obzidju, odkoder se je videlo v dolino, spremenjeno v eno samo groblje. Mračna, kot zaspana je ležala tu doli in v menjajoči mesečini se je zdelo, da podrtine oživljajo in stopajo po pobočju. Človek za zidom se je hripavo zasmejal. »Da, le pridi, nobenega vraga se ne bojim k In zopet je zavihtel z gorjačo po zraku. Nato je omahoval med grobovi in ves hripav poskušal peti. Opotekel se je in padel ob grobnem spomeniku na tla. Tam je obležal, kajti bil je pijan in se ni več ganil* Ko bi bil sodnik William Harting v tem trenutku videl veliko nogo, ki se jo stegnila ob kamonu, bi si jo bil mogoče nekoliko natančneje ogledal. V istem času so se odprla vrata na koči matere Bell in Meggy je prišla ven* Za trenutek je obstala in prisluškovala. »Stara mama spi in ne bo ničesar opazila!« je mi nirala n tiho zbežala proti vasi. Ogrnjena je bila v dclg plašč in kapuco je potegnila čez glavo. Njeni gosti, črni lasje so ob straneh prosto padali in se poigravali v vetru Boječe ie gledala na okoli. njen, vendar ne iz simpatije do vere, temveč iz taktičnih vzrokov. Glavni referent posl. Ludvvig je namreč v svojem govoru povdarjal, da je agitacija za izstop iz vere imela prav minimalne uspehe. Zato bi bilo sprejetje tega predloga zelo netaktno, kajti kar se ne more doseči z agitacijo, se ne bo niti s sklepi stranke. Zato se je treba za enkrat zadovoljiti še z znano krilatico, da je vera »privatna stvarc posameznika. Med tem pa naj živahnejša propagarida proti veri stori svojo dolžnost in doprinese, kar se je dosedaj zamudilo. — Kakor je videti, so nemški sodrugi dosti bolj odkritosrčni od slovenskih socialdemokr lov, ki zasledujejo iste cilje, pa se tega ne upajo priznati, ker vedo prav dobro, da bi jih večina pristašev zapustila. -F »Albanija pri Sisku«. Pod tem za-glavjem objavlja »Obzor« z dne 21. t. m. sledečo notico: »Po vaseh okrog Siska se nahaja sedaj okrog" 200 žandarjev, ki iztirjava,o neke denarne kazni od kmetov zaradi tega, ker se nekateri vojaški novinci niso odzvali vpoklicu. Kmetje prodajajo svoja zadnja živnčeta, da plačajo »harač«, pritožiti pa se ne morejo nikomur, ker sta se za to okrutnost zavzela tudi občinski in »kotarski« upravitelj. Z odvzemanjem živine pa žandar i niso zadovoljni, ampak še groze, da bodo zopet prišli, češ da so oni sedaj gospodar,!.« JSnevtii dogodki — Konklave — volitev papeža. 0 predpisih, po katerih se ima vršiti volitev papeža, piše precej temeljito knjižica »Od Leona do Pija«, ki je izšla že 1. 19C5. ob začetku vlade papeža Pija X. Knjižica je prav zanimiva, velja 1 dinar s poštnino vred in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Priprave za volitev novega papeža. V vatikanu se vrše priprave za volitev novega papeža. Kardinali se zbero na kon-klav dne 1. februarja, a 2. februarja se konklav začne. Za sedaj se imenujejo kot možje, na katere utegne pasti izvolitev za papeža, ti-le kardinali: Ratti, Ragonnesi, Laurenti in Lafontaine. — Državno blagajne morajo sprejemati petdinarske bankovce. Finančna delegacija v Ljubljani izjavlja, da doslej še ni prejela od ministrstva v Belgradu kake naredbe, po kateri državne blagajne ne bi smele več sprejemati petdinarskih bankovcev. Finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdinarske bankovce, dokler ne dobijo od finančne delegacije kakega drugega navodila. — Slovenskega ribarskega društva 2. redni občni zbor se vrši na Svečnico, dne 2. februarja ob deveti uri dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo. Vsak član zastopa lahko pet odsotnih članov. Kot pooblastilo velja lanskoletna izkaznica. Samostojne predloge je priglasiti pismeno pred občnim zborom, — Odbor. (K) — Smrt pod vlakom. Železniški delavec Matej Cof iz Tržiča je minolo nedeljo zvečer v pijanosti zašel na železniški tir na kranjskem kolodvoru in tamkaj zaspal. Ko je privozil vlak, mu je odrezal obe nogi. Cofa so našli i.i odpeljali v ljubljansko bolnišnico, a je medpotoma umrl. cesta je bila prazna, noč mirna, liha. Le tu pa tam je zalajal pes. Njeno srce je bilo burno in polne rdeče ustnice so trepetale. »Gospod, odpusti mi, ne morem drugače, jaz meram iti na Dunstanov grob in naj reče babica, karkoli. Ne da mi miru* Duh je itak v Aghadon-u, ne tukaj!« Stresla se je in bežala dalje. Dospela je do križa ob peti, stopila pod hrast in pokleknila na stopnico* Del lune je posijal na bledi obraz Zveličarjev in, ltakcr da bi oživel, je sočutno gledal na deklico, klečečo pod križem. »Zatekam se v Tvoje varstvo, Gospod!« je molila in stegnila roke k podobi. »Moliti hočem na Dunstanovem grobu, da ga vzameš v večno veselje. Imela sem ga tako rada, a ubili so mi ga I O Bog, prosim Te, razodeni mi, kdo je to storilk Potegnil je veter skozi hrastove veje in Meggy se je ozrla nadkoli. »Duh mi vendar ne more ničesar storiti k je šepetala, tresoča se po celem telesu in je vstala. Ko je šla dalje po poti, se je zopet domislila, kar ji je pravila stara mati. V mestu Aghadon-u, ob lepem jezeru Killarneyskem, tako je rekla, hodi duh oko- li cerkve. Prikaže se samo onim, ki obiskujejo svežo gomilo svojih dragih. Ko napoči večer, sede na grob in kdor se dvakrat sede mur po pogrebu upa tja, nad tem ima oblast in moč* Pokaže se v lepi postavi mladeniča ali deklice, kakor pač pride li dekle ali fant, in navda ga taka brezmejna ljubezen, da se ji nihče ne more ustavljati. Zaobljubi se priti zopet ob gotovem času na pokopališče in zaobljubo zapečati s poljubom. A ta poljub učinkuje kakor strup! »Oh. sveta Devica, varuj me!« je za- — Delavsko vprašanje v čehoslovaš-kem parlamentu. 19. t. m, jc češkoslovaški parlament razpravljal o interpelaciji zaradi kršitve delavskih pravic v nekaterih podjetjih. Številne tovarne na Severnem Češkem so namreč v zadnjem času uveljavile* nove delavske rede, pri sestavi katerih delavstvo ni sodelovalo. Na interpelacijo je odgovarjal minister za socialno politiko Habrman, ki je izjavil, da je vlada že poslala vsem podjetjem odlok, v katerem opozarja, da morajo veljati vsi delovni redi, pri katerih delavstvo ni sodelovalo, samo kot začasni. Sedaj ko je postal zakon o obratnih svetih pravomečen, so vsa pod-jet.a dolžna, da izdelajo nove delovne rede sporazumno z delavskimi obratnimi sveti. Kar tiče dosedanjih kolektivnih pogodb, traja njihova veljavnost do konca določene dobe, nakar stopijo v veljavo dotične določbe obratnega zakona. S tem vladnim ukrepom se je delavstvo zadovoljilo in preklicalo že napovedane štrajke. — Kripa v Stockholmu. V Stockholmu Je polovica prebivalstva oblolela na hripi. — Virovltica — mesto. Trg Virovitica v Slavoniji je povzdignjen v samostojno mesto. — Mestna hranilnica v Sarajevu. Sarajevski občinski zasiop se peča z dcleko-sežnimi načrti za povzdigo mesta. Da si zagotovi potrebna sredstva za uresničenje načrtov, je v svo.i zadnji seji sklenil ustanoviti lastno mestno hranilnico. — Nova italijanska postajna ladja v Splitu, Dosedanja italijanska postajna ladja v Splitu »Ribotti« je te dni zapustila luko; namesto nje ie dospel v Split rušilec »Fratelli Cairolli«, ki se je vsidral kot postajna lad a. — Ubožnico zgradi novosadski občinski odbor s sodelovanjem meščanstva. — Umazana afera romunskega atašeja. Trgovinski atašej romunskega poslaništva v Rimu Ivan Sillescu je delal na račun države umazane kupčije. V te kupčije hotel potegniti tudi romunsko vojaško nakupovalno komisijo v Italiji. En član te komisije, Cesarescu, se je, ko je zvedel za Sillescijeve umazanosti, ustrelil iz samega strahu, da ne bi tudi nanj padel kak sum, dasi je bil nedolžen. £jubljanskt dogodki. lj Poset v bolnišnici, V naši ljubljanski bolnišnici leži bolna gospa, katera je pred 20 leti in še pozneje v Ljubljani igrala visoko vlogo v krogu takozvane boljše slovenske družbe. Poročila se je v Pragi z mladim podjetnim Slovencem, kateri je vsled n enih družabnih stikov v zlati Pragi dobil v Ljubljani za tis'e čase nenavadno dobro plačano mesto. Gospa Milica je bila dobra žena in mati, ki je ljubila svojega moža in sinčka Milana, ka'eri ji je v najlepši moški-dobi umrl. Mož gospe Milice je postal slaven, se sodnijsko ločil od svoje žene in se civilno oženil z mlado hišin o, katero je dal na svoje stroške moderno vzgojiti. Preobrat je povzročil, da je mož zapuščene žene zasede! zelo visoko mesto tam, kjer je dolgo vrsto let živel z njo. In nekje v Trnovem je živela svoje revno . življenje gospa Milica, kadar ni vsled bolehnosti prisiljena iskati zdravniške pomoči v splošni bolnišnici, ker ji njen zelo odlični mož ne da toliko gmotnih sredstev, kolikor ji je potrebno, da bi se megla zdraviti v sa- mrmrala Meggy, ko je to premišljevala. Če hočejo nesrečneži iz pokopališča oditi, izgine prikazen in nastopi kazen. Oni zbole, in ni več pomoči. Hirajo, umrejo. In cb istem casu, kakor je bil sestanek dogovorjen, se truplo pokoplje na onem prostoru, kjer je sprejelo poljub. »Sv* Patricij, pomagaj mik »Dvakrat sedem ur je minilo, odkar so pokopali mojega Dunstana. Oh, babica bi mi biia vendar lahko dovolila, iti za pogrebom! Rekla je, da se ne spodobi, kazati se ljudem v tej svoji, tako 6labi obleki kot Dunstanova nevesta. Sedaj me pa nihče ne vidi, in jaz moram k njemu, no morem drugače k Zavila je na stransko pot, da prej dospe do pokopališča in kjer tudi ni tako nevarno, da bi koga srečala, kakor na cesti skozi vas . Že je stala pred vrati. Boječe je odrinila priprte duri, ki so zahreščale v tečajih in Meggy je bilo, kakor da bi se jok razle-gal po grobovih. Pa hitro se je ohrabrila, napravila križ in stopiia skoro brez strahu naprej. Kmalo je našla svežo gomilo in jokaje je padla na kolena. Vendar pa ni prišla jokat, temveč, da moli na grobu svojega dragega, zato je sklenila roke in prosila Boga usmiljenja za rajnega in tudi pomoči, prenašati svojo žalostno usodo. Polagoma je postajala mirnejša in si predstavljala Dunstana kol svetlega, proti nebu letečega angela, ki 6e ga nadeja še kdaj videti; kako se ji prijazno smehlja, z roko maha v zadnji pozdrav* Pa zopet se je domislila nočnega duha in si zakrila obraz z rokami. Kar naenkrat začuti, kakor da bi jo od zadaj kdo objel in v divjem kriku natoriju. Kajti on ji plačuje celih 1000 kron mesečno! In še za to plačilo ga je morala gospa s sodnijo prisilili. Gospa Milica, navajena lepših dni, se mora v sedanih stras^ cih časih s tem denarjem preživljati. K#i čudnega, da razproda a svojo obleko i# sploh vse, kar ie more, da se preživi. Nje# mož pa prireia razkošne večere ... Nova kožna bolezen. Zadnje tri noseče sc pojavlja v Ljubljani in tudi drujjo® pri moških kadilcih nova kožna boleze#t ki trdovratno kljubuje zdravljenju, doki# se ne odstrani vzrok. Večinoma se poj3¥* na stegnu kožno vnet.e, ki se cesto razsl# tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic Vnetje povzroča močno srbenje, koža raz* poka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok te bolezni škatljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnik ploščicah neko strupe#® snov (fosforseckvisulfidl. Po doseda#F poskusih se ,e pokazalo, da povzroča 1° bolezen fabriKat tvornice za žvigalice T Osjeku. Bolezen se najprejc pojavi na1?' kih mestih telesa, kjer je škatljica bu» shran.ena v žepu, zlasti v hlačah in telov' niku. lj Umrli so v Ljubljani; Ivana Jereb, delavčeva žena, 48 let, — Marija. Goropečmk. lavčeva žena, 31 let. — Marjana Živalic, #*? njevka, 76 let — Jera Kurent, zasebnica,®'./' —* Marija. Sušnik, kuharica, 54 let. — Maril Grdadolnik, posestnikova žena, 27 let. — Uršula Ana Androjna, usmii enka, 43 let* Marija Prevec, bo niška sestra, 21 let. — J ' lljan Klanjšek, nadučiteljev sin, 17 mesece' — Dušan Šimnovec, sirota, 14 mesecev, J ‘ Jakše, učitelj, 41 let. — Antonija Zdešar, “f” lavčeva žena, 32 let. — Marta Gril, bivša e1”' njevka, 68 let, — Mari n Iljaš, premotjar v.",,< 37 let. — Marija Čop, bivša branjevka, 7” L’ lj Sreča in nesreča predrznega Znani tat in lopov Josip Omerza L .* žemberka je minoli petek poizkusil ^ rrečo v delavnici trgovca vidinarja ® Mestnem trgu. Našel je delavnico odP ’ a v neki miznici ključe od blagajne, truda je odklenil blagajno in pograbil j nje, kar je dosegel. Nabasal si je densfl po vseh žepih v blagajni je bilo bij** 100.000 kron gotovine — In brez ovire šel. Njegova prva skrb je bila, odnesti S® preje pete iz Ljubljane. Zato je iskal kerja, ki bi ga hotel peljati v Zalog. ™ tem je postal ljudem sumljiv. Poklicali s® policijo, ki je ptička prijela in odvedla 3 varno. Pri zaslišanju je Omerza prizn tatvino; denar so še ves naš i pri njem* J{aša društva. d šentpeterski Ore! v Ljubljani jff>3 sredo redni fantovski večer. Ob ppl jr Uf! j pevska vaja, ob 8. uri predava gosp* Pr I dr. Šarabon o atletiki. Pridite vsi in P°va< bite tudi druge. — Predsednik. ... j Prosveta frančiškanske ŽUpD1 priredi danes dne 2L januara predavanj ob 8. uri zvečer v običajni dvorani. Pre.,n; val bo g. prof. dr. V". Šarabon. K obl**1' udeležbi vljudno vabi odbor. r Koliko jc še vreden avstrijski paP*^ nati denar. Kakor se glase zanesljiva P0' I ročila, rabi o avstrijske tisočake v Curi3“' Bruselju ter v mnogih italijanskih ®cstl< kakor ekrasek za sladkorne škatle ter *a‘ kor reklamne listke za čevljarske tvorfl*cf Manjše bankovce rabijo poulični prodaj#1 ci mandelnov in sladkorčkov za škrnicji^l lzda|a konzorcii »Novega Casa«. Urednik in odgovorni urednik tranc Kr*n’ ■' Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubliank^ skoči pokonci* Zgrabili sta jo dve m0®0! roki in v prvem trenutku ji je strah vjje, vse moči* bil je oni pijani človek, ki je le™ za kamnom. . Komaj ga je prepoznala in z vso m™ sunila od seoe. »Zdaj, zdaj, Meggyk je odgovarjal j** »ne delaj vendar tako, moj lepi otrok! se vendar poznamo in tukaj naju nihč0 ? vidi, nihoe nas ne išče med grobovi! ** hahak '"ji Hripavo se je zasmejal in zopet grabil dekle, hoteč jo poljubiti . a Pa Meggy ga je sunila v prsa in mu postavila nasproti. t ’ »Peadock, kaj Vas je privedlo o*5 L uri na pokopališče?« ga je vprašala ih « glasu se je poznalo, da se ga ni bala. Mož se je zopet zasmejal. jf . Iskal sem svojo ljubljenko in veS me, da nisem zaslonj prišel.« d. j »Peadock, kaj iščete na DunstanoV0, grobu sedaj ponoči? To se mi zdi zelo 00 no!« — ;‘Tuj 1 Za trenutek je osupnil; oči so so ^ iskrile in z jeznim glasom jo odgovoril5 »Čudno se Ti zdi? Ali ne smem 1 katnor hočem?« a l »Mislim, da ni Vaša navada obiskflv® grobove « . j »Kaj ti misliš, mi je vseeno, neUltJJl-punče. Ti mi ne boš dajala nobenih u,{. f zov. Jaz sem sam svoj gospod in prišel j5* čas, ko boš Huga Peadocka še potreboval* le zapomni sik Dekle je molčalo* . Še trenutek sta stala drug proti d gemu, na kar je Peadock zavihtel gorjačo nad njeno glavo, pošteno za to h311 in odšel.