♦ LESTVICE USPESNOSTI IN SLOVENIJA Jože Mencinger ♦ PREHOD V 2012 NE PRINAŠA VEČJIH SPREMEMB Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 443 JANUAR 2012 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 443 Ljubljana, januar 2012 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO LESTVICE USPEŠNOSTI IN SLOVENIJA Jože Mencinger PREHOD V 2012 NE PRINAŠA VEČJIH SPREMEMB 14 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Pešanje pričakovanega povpraševanja se nadaljuje 18 2. Izrazit padec blagovne menjave in povečanje primanjkljaja v decembru 20 3. Rahlo povečanje pesimizma 23 4. Industrijska produkcija v decembru lani nižja 24 5. Krčenje v gradbeništvu se spet nadaljuje, turizem pa cveti 26 6. Običajno januarsko povečanje brezposelnosti 26 7. Počasno umirjanje cen se bo verjetno še nadaljevalo 28 8. Rast plač se še naprej umirja 29 9. Neurejeni podatki zamegljujejo sliko dinamike javnofinančnih prihodkov 30 10. Krediti prebivalstvu in podjetjem se še naprej zmanjšujejo 31 11. Primanjkljaj v decembru in velika statistična napaka kvarita plačilno bilanco 2011 33 5 6 STATISTIČNA PRILOGA 35 LESTVICE USPEŠNOSTI IN SLOVENIJA Jože Mencinger Najbrž je le malo držav, v katerih je toliko črnogledosti, nezaupanja ali slabih mnenj o lastni državi kot pri nas. Črnogledost je prešla v nekakšen mazohizem; tuja dobra mnenja ali sklicevanje na številke so spregledana, domača pa proglašena za komunistično zavajanje. Ko se zniža ocena kakšne od ocenjevalnih institucij, oziroma ko Slovenija zdrsne na kateri od lestvic, se poveča veselje do dokazovanja, kako zanič smo v primerjavi z »novimi«, kaj šele v primerjavi s »starimi« članicami EU ali drugimi državami po svetu. Pri tem ne manjka dosti do ugotovitev, da sta svetovno gospodarsko krizo zakuhala kar Edvard Kardelj in samoupravljanje in da oživljanje svetovnega in slovenskega gospodarstva -preprečujejo "nacionalni interes" ter Milan Kučan z drugimi okorelimi »komunisti«. 6 Poglejmo na kratko, kakšne so in kako zares gre jemati ocene različnih institucij, ki nam pripovedujejo, kakšni smo v primerjavi z drugimi, ali ki nam napovedujejo »srečo« ali »nesrečo« v prihodnosti. Njihove ocene izhajajo iz različnih kombinacij merljivih indikatorjev in vrednostnih sodb, ki so, kar je razumljivo, odvisne od ideologije posamezne ocenjevalne institucije. V kratkem pregledu uporabljamo zadnje dostopne ocene, večinoma za leto 2011, nekaj je tudi letošnjih. Pri tem je za presojo ocen in njihove medsebojne skladnosti ter njihove skladnosti z različnimi standardnimi merili uspešnosti treba upoštevati, da ocene merijo v različne tarče; nekatere ocenjujejo blaginjo, druge ekonomsko svobodo, tretje potencialne razvojne možnosti, četrte sposobnost vračanja kreditov itd. 1. THE ATLAS OF ECONOMIC COMPLEXITY- MAPPING PATHS TO PROSPERITY temelji na ugotavljanju velikosti »produktivnega znanja« (productive knowledge), ki ga imajo države in ki izhaja iz produktivnega znanja vsebovanega v produktih, ki jih proizvajajo. Države ga pridobivajo z razvojem kapacitet, ki omogočajo proizvajati vse bolj raznolike in kompleksne produkte. Indeks naj bi uspešno razložil blaginjo, merjeno z BDP, in pokazal potencialno rast držav do leta 2020. Ustvarja ga Center for International Development, Harvard University pod vodstvom Richarda Hausmana s Harvarda in Cesarja A. Hidalga z MIT. Atlas uvršča Slovenijo na 10. mesto med 128 državami sveta; pred njo so le (po vrstnem redu) Japonska, Nemčija, Švica, Švedska, Avstrija, Finska, Singapur, Češka in Velika Britanija, za njo pa Francija, J. Koreja in ZDA. To je najbrž daleč najvišja ocena, ki jo ima Slovenija; po njej sodi med osem odstotkov najuspešnejših držav sveta. Pri tem pa le ne gre spregledati, da indeks ocenjuje predvsem potencialne možnosti za razvoj. 2. HERITAGE FOUNDATION INDEx OF EcONOMIc FREEDOM objavlja Heritage Foundation, raziskovalna in izobraževalna institucija iz Washingtona, ki je nekakšen »think tank« ameriške desnice oziroma republikanske stranke. Njeno poslanstvo je »formulirati in promovirati konservativne javne politike, ki temeljijo na svobodnem podjetništvu, vitki državi, osebni svobodi, tradicionalnih ameriških vrednotah in močni nacionalni obrambi«. Države z največ ekonomske svobode so (spet po vrsti): Hongkong, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija, Švica, Kanada, Irska, Danska, ZDA in Bahrain. Slovenija je na 69. mestu med 184 državami. 3. FRASER EcONOMIc Freedom Of The WORLD meri podporo politike in institucij ekonomski svobodi, katere temelji so osebna izbira, prostovoljna menjava, svobodna konkurenca in zaščita privatne lastnine. Objavlja ga Fraser Institute, raziskovalna institucija s sedežem v Kanadi, financirana z donacijami posameznikov, ki podpirajo več izbire, manj države in več osebne odgovornosti. Za izračun indeksa uporabljajo 42 indikatorjev, ki jih razvrščajo v pet področij: velikost javnega sektorja (izdatkov, davkov in podjetij), pravna struktura in zaščita lastninskih pravic, razvitost finančnega sektorja, svoboda mednarodnega trgovanja in reguliranje trgov kapitala, dela in podjetništva. Metodologijo je razvila raziskovalna skupina, ki jo je vodil Milton Friedman. V prvi deseterici držav na tej lestvici so: Hongkong, Singapur, Nova Zelandija, Švica, Avstralija, Kanada, Čile, Velika Britanija, Mauricius in ZDA. Slovenija je na 74. mestu med 141 državami. 7 4. Global cOMPETITIVNESS INDEx, ki ga objavlja World Economic Forum iz Davosa, naj bi odseval poslovne možnosti in konkurenčnost posameznih držav oziroma odražal prednosti in omejitve gospodarske rasti v njih. Izračunavajo ga iz dejanskih makro ekonomskih podatkov in ocen mreže raziskovalnih institucij in gospodarstvenikov iz 142 držav. Gre za izrazito kombinacijo merljivih kazalcev in vrednostnih sodb. V prvo deseterico držav po konkurenčnosti se uvrščajo Švica, Švedska, Singapur, ZDA, Nemčija, Japonska, Finska, Nizozemska, Danska in Kanada. Slovenija je med 139 državami na 45. mestu. 5. HUMAN DEVELOPMENT INDEx, ki ga objavljajo Združeni narodi (UNDP) razvršča države po blaginji, ki jo sestavlja ekonomsko in socialno stanje v družbi. Indeks izračunavajo iz ekonomskih in socialnih indikatorjev, kot so pričakovana starost, pismenost, izobraževanje in življenjska raven. Koncept je izdelala skupina razvojnih ekonomistov. V prvi deseterici držav so Norveška, Avstralija, Nizozemska, ZDA, Nova Zelandija, Kanada, Irska, Liechtenstein, Nemčija in Švica; Slovenija je na 21. mestu med 187 državami. 6. LEGATUM PROSPERITY INDEx objavlja Legatum Institut iz Londona. Uspešnost držav je izračunana iz osmih komponent, ki odražajo stanje v gospodarstvu, podjetništvu, upravljanju države, izobraževanju, zdravstvu, varnosti, osebnih svoboščinah in družbenem kapitalu. Med prvih deset držav indeks uvršča Norveško, Dansko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Švedsko, Kanado, Finsko, Švico, Nizozemsko in ZDA. Slovenija je na skupno 22. mestu med 110 državami; po posameznih sestavinah pa je razvrščena od 10. do 33. mesta (gospodarstvo 31, podjetništvo 24, upravljanje države 25, izobraževanje 15, zdravje 25, varnost 10, osebna svoboda 23, družbeni kapital 33) 7. GLOBAL SOVEREIGN CREDIT RISK REPORT, ki ga objavlja CMA agencija s sedežem v Londonu ocenjuje verjetnost, da država ne bo mogla izpolniti finančnih obveznosti, oziroma, da jih bo morala reprogramirati ali pa da jih bo treba delno ali v celoti odpisati. Podatki so le za 68 držav. V zadnjem kvartalu lani je bil daleč najbolj verjeten »stečaj« Grčije (93.8%), v deseterici slabih pa so bile še Portugalska, Pakistan, Venezuela, Argentina, Irska, Ukrajina. Egipt, Madžarska in Italija. Na drugi strani je bila najnižja verjetnost »stečaja« Norveške (3.9%), ZDA, Švice, Švedske, Finske, Avstralije, Hongkonga, Nove Zelandije, Velike Britanije in Nemčije (8.7%). Slovenija bila je s 24.9% verjetnostjo »stečaja« na 21. mestu med 68 državami, za Islandijo in Bolgarijo ter pred Bahrainom in Belgijo; v tretjem kvartalu je bila s 17.7% na 32. mestu, med Turčijo in Tunizijo. 8. STANDARD & POOR'S BONITETNE OCENE Gre za »vodilno« med tremi najbolj znanimi bonitetnimi hišami Standard&Poor's, Moody's in Fitch, ki s svojimi ocenami v veliki meri krojijo usodo posameznih držav, bank, multinacionalk ali celo področij sveta. Pri tem Standard&Poors ter Fitch razvrščata države v 22 skupin, ki jih označujeta z ocenami: AAA, AA+, AA, AA-, A+, A, A-, BBB+, BBB, BBB-, BB+, BB. BB-, B+,B,B-, CCC+, CCC, CCC-, CC, C in D, medtem ko Moody's uporablja nekoliko drugačne oznake skupin (kombinacijo velikih in malih črk ter številk). Položaj Slovenije po lestvici Standard&Poor's med 127 državami sveta je mogoče ugotoviti približno, tako da vse države z oceno višjo od A+ uvrstimo pred njo, vse države z oceno nižjo od A+ pa za njo. Ker imajo tri države oceno A+, štejemo, da je mesto Slovenije med njima, kar da 32. mesto med 127 državami z ocenami. 8 Merila uspešnosti, ocenjevalne institucije, števila ocenjenih držav, mesto Slovenije v razvrstitvi, njen relativni položaj in državo, ki je po kriteriju institucije najbolj uspešna, prikazuje Tabela 1. Daleč najboljše je deseto mesto Slovenije po lestvici CDI, ki meri produktivno znanje, in po lestvici HDI, ki meri splošno blaginjo. Temu Slovenija se po uspešnosti približuje po kriterijih londonskega Legatum instituta ter po ocenah kreditnega tveganja po Standard&Poors. Zelo slabe ocene ima Slovenija po kriterijih Heritage Foundation in Fraser inštituta, relativno slaba pa je tudi po lestvicah WEF ter CMA. Tabela 1 Pregled ocen kriterij Institucija število ocenjenih držav Mesto Slovenije relativni rang Slovenije najboljša država produktivno znanje CID Harvard 128 10 0.078 Japonska blaginja UNDO, OZN 187 21 0.112 Norveška naprednost Legatum Institute 110 22 0.200 Norveška kreditno tveganja Standard&Poor 127 32 0.252 AAA konkurenčnost World Economic Forum 139 45 0.324 Švica ekonomska svoboda Heritage Foundation 179 66 0.368 Hongkong ekonomska svoboda Fraser Institute 141 74 0.525 Hongkong kreditno tveganje CMA 68 47 0.691 Norveška Vir podatkov: domače strani institucij 9 V nadaljevanju se bomo ukvarjali predvsem z razvrščanjem "novih" članic EU in položajem Slovenije v teh razvrstitvah. Kaže ga Tabela 2, v kateri so indeksi in rangi deseterice novih članic EU po kriterijih osmih ocenjevalnih institucij. Slovenija je med deseterico na prvem mestu po kriteriji HDI in Legatum indeksa, na drugem mestu po kriterijih ECI indeksa (na prvem je Češka), na tretjem mestu po WEF indeksu ter Standard&Poor oceni; po oceni CMA je na sedmem mestu. Po dveh kriterijih (Heritage in Fraser) je Slovenija na zadnjem, desetem mestu; pri obeh je prva Estonija. Tabela 2 Položaj "novih" članic EU v različnih lestvicah* ECI indeks CID 128 držav HDI indeks UNDP 179 držav Heritage Freedom Ranking 178 držav Fraser Freedom Index 141 držav WEF indeks 139 držav Legatum indeks 110 držav CMA 68 držav % Standard &Poor kreditno tveganje 127 držav Češka. 1.628 (8) 0.865 (27) 70.4 (28) 713 (46) 4.57 (36) 26(2) 11.6 (1) AA- (1-2) Estonija 0.791(32) 0.835 (34) 75.2 (14) 7.52 (15) 4.61 (33) 33(5) 11.6 (2) AA- (1-2) Latvija 0.594(39) 0.805 (43) 65.8 (56) 6.92 (60) 414(70) 51(9) 22.8 (5) BB- (10) Litva 0.683(36) 0.810 (40) 71.3 (24) 7.40 (24) 4.38 (47) 44(7) 23.4 (6) BBB (6-7) Madžarska 1.430(14) 0.816 (38) 66.6 (51) 752 (15) 4.33 (52) 36(6) 35.3(10) BB+ (8-9) Poljska 1.020(25) 0.813 (39) 64.1 (68) 7.00 (54) 4.51 (39) 28(3) 18.2 (3) A- (5) Slovaška 1.378(15) 0.834 (35) 69.5 (37) 756 (13) 4.25(60) 32(4) 19.4 (4) A (4) Slovenija 1.523(10) 0.884 (21) 64.6 (66) 6.78 (74) 4.42 (45) 22(1) 24.9 (7) A+ (3) Bolgarija 0.587(40) 0.771 (55) 64.9 (60) 7.34 (28) 413 (71) 48(8) 25.2 (8) BBB (6-7) Romunija 0.936(27) 0.781 (50) 64.7 (63) 708 (48) 416 (67) 58(10) 273 (9) BB+ (8-9) 10 *Vrednosti ECI (economic complexity index) so med 2.313 za Japonsko in -1.907 za Mavretanijo; vrednosti HDI (human development indeks) so med 0.943 (Norveška) in 0.343 (Centralno afriška republika); vrednosti Heritage Foundation indeksa so med 89.7 (Hongkong) in 22.1 (Zimbave); vrednosti Fraserjevega indeksa so med 9.01 (Hongkong) in 4.06 (Zimbabve); vrednosti WEF indeksa so med 5.63 (Švica) in 2.73 (Čad). Legatum institute uporablja le vrstne rede, na prvem mestu je Norveška, na zadnjem Centralno afriška republika. V prvih petih stolpcih so v oklepajih mesta "novih" članic na celotni lestvici, v zadnjih treh pa so v oklepaju mesta v deseterici "novih" članic EU. Vir podatkov: spletne strani ocenjevalnih institucij Za presojo stanja v posamezni državi, primerjave v času in z drugimi državami običajno uporabljamo podatke o nekaj standardnih makroekonomskih agregatih, ki bolj ali manj pokažejo osnovne značilnosti in probleme posameznih gospodarstev. Za deseterico novih članov so takšni makro agregati prikazani v Tabeli 3; večina podatkov se nanaša na 2010 ali 2011, kar je odvisno od dostopnosti podatkov. Bruto domači produkt na prebivalca zaenkrat ostaja najvažnejše merilo blaginje; v Tabeli 3 je prikazan v primerjavi s povprečjem EU27. Inflacija, ki je sicer standardna sestavina meril uspešnosti, je na zgodovinsko nizki ravni v praktično vseh državah EU, tudi v »novih« članicah, in je vsaj zdaj za presojo uspešnosti oziroma neuspešnosti irelevantna, zato jo izpuščamo. Stopnja zaposlenosti (delež zaposlenih med prebivalci v starosti 15 in 64 let) se vse bolj uveljavlja kot merilo uspešnosti in obenem najvažnejši cilj EU strategije Evropa 2020. Primanjkljaj na tekočem računu je standardno merilo zunanjega ravnotežja, proračunski primanjkljaj pa standardno merilo notranjega. Ginijev koeficient je najbolj razširjeno merilo enakosti in s tem posredno socialne kohezije v družbi; njegove vrednosti so med 0 in 1, prva bi kazala popolno enakost, druga popolno neenakost v družbi. Delež bruto dobičkov v BDP kaže na delitev BDP med kapitalom in delom; večji delež naj bi omogočal več vlaganj v tehnološki razvoj in zagotavljal inovativnost družbe, ki naj bi jo odražalo število prijavljenih patentov na milijon prebivalcev. Za razvrstitve novih članic po posameznih kazalcih so uporabljeni naslednji kriteriji: od največje do najmanjše vrednosti kazalca so države razvrščene po BDP na prebivalca, stopnji zaposlenosti, deležu bruto dobičkov v BDP in prijavljenih patentih na milijon prebivalcev, od najmanjše do največje vrednosti pa po primanjkljaju na tekočem računu, proračunskem primanjkljaju in Ginijevem koeficientu. Slovenija ima med deseterico novih članic poleg najvišjega BDP na prebivalca še najvišjo stopnjo zaposlenosti, najmanjši Ginijev koeficient in kar nekajkrat večje število prijavljenih patentov na milijon prebivalcev kot druge »nove« članice EU. Na zadnjem desetem mestu je po deležu dobičkov v BDP. 11 Tabela 3 Standardna menila uspešnosti novih članic EU razvitost 2008 EU27=100 stopnja zaposlenosti % zunanje ravnotežje tekoči račun % BDP notranje ravnotežje proračunski saldo % BDP Ginijev koeficient prijavljeni patenti na milijon prebivalcev delež bruto dobičkov v BDP % Češka. 83 (2) 65.3(2) 3.1(1) -4.7(4) .249 (3) 13.98 (3) 50.0 (3) Estonija 68 (4) 64.5 (3) -2.2(6) 01(1) .313(6) 13.64 (4) 42.2 (8) Latvija 54 (8) 62.9 (4) -11.7(9) -76(8) .361 (9) 7.03 (6) 46.2 (7) Litva 56 (7) 61.3 (5) -76(7) -71(7) .369 (10) 3.25 (9) 48.4 (6) Madžarska 62 (5) 56.5(9) 2.4(2) -4.3(3) .241 (2) 15.92 (2) 401 (9) Poljska 59 (6) 55.0(10) -2.0(4) -7.9(10) .311 (5) 4.04 (7) 49.8 (5) Slovaška 70 (3) 58.7(6) -21(5) -6.4(6) .259 (4) 6.62 (5) 52.4 (1) Slovenija 88(1) 65.8(1) -0.7(3) -5.6(5) .238 (1) 51.99 (1) 35.5 (10) Bolgarija 40(10) 56.9(8) -13.7(10) -3.2(2) .332 (7) 3.28 (8) 50.4 (2) Romunija 42(9) 58.7(7) -10.0(8) -79(9) .333(8) 1.20 (10) 49.9 (4) Vir: Eurostat Uspešnost držav je s pomočjo različnih makro ekonomskih agregatov, ki so vsakomur na voljo, mogoče presojati tudi brez ocenjevalnih institucij, saj je s kombinacijami relevantnih makro agregatov mogoče ustvariti množico različnih indeksov uspešnosti in z utežmi za različne agregate vanje vgraditi vrednostne sodbe. Tako dobimo nekakšen indeks družbene blaginje B = X p.*A. = pt*Y + p2*P + p3*E kjer so: B - indeks družbene blaginje, p. - utež oziroma pomen posameznega indikatorja in A. posamezen indikator; na primer gospodarska rast (Y), stabilnost cen (P) in stopnja enakosti (E). Uteži posameznih sestavin odražajo vrednostne sodbe, z razvrščanjem po vrednosti B bi tako lahko oblikovali ustrezne ali manj ustrezne indekse uspešnosti in dobili njim ustrezne razvrstitve. 12 Kako zares gre j emati ocene, ko z njimi presojamo gospodarsko in socialno stanje v Sloveniji? Vsaj približen odgovor dobimo z ugotovitvijo medsebojne skladnosti samih ocen in njihove skladnosti s standardnimi merili gospodarske uspešnosti (BDP/na prebivalca, zaposlenost, stabilnost cen, zunanje in notranje ravnotežje, socialna kohezija) in z indikatorji, ki naj bi bili pomembni za razvoj (delež dobičkov, število prijavljenih patentov). Pri izračunavanju skladnosti se spet omejujemo le na »nove« članice EU, skladnost oziroma neskladnost pa ugotavljamo z vrstnimi redi, to je s pomočjo koeficientov korelacije ranga1. V Tabeli 4 so z enostavnimi koeficienti korelacije ranga prikazane skladnosti različnih ocen ter skladnost ocen s standardnimi indikatorji, s katerimi merimo uspešnost posameznih družb. V vseh primerih (po kriterijih ocenjevalnih institucij in makroekonomskih indikatorjih) je uporabljen vrstni red »od boljšega k slabšemu«. Visoke pozitivne vrednosti koeficienta korelacije ranga zato odražajo skladnost med ocenami oziroma merili, negativne pa neskladnost. Tabela 4 Koeficienti koleracije nanga Ocene institucij Standardni kazalci uspešnosti ECI HDI HE FR WEF LEG GDP zap tkr def. Gini pat. dob. (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) ECI 1.0 .79 -.07 -.01 .54 .76 .83 .26 .94 .04 .85 .70 -15 HDI 1.0 -.25 -.05 -.04 .88 .99 .61 .82 .32 .76 .84 -.36 Heritage 1.0 .67 .32 -.03 .21 .37 .07 .52 -18 12 .04 Fraser 1.0 .03 -.08 -.07 -.27 .09 .48 .04 .03 .28 WEF 1.0 .72 .70 .38 .68 19 .41 .47 -.33 LEGatum 1.0 .89 .37 .81 .37 .78 .71 -15 GDP 1.0 .58 .83 .26 .78 .83 -.27 zaposlenost 1.0 19 .27 15 .45 -.28 tek. račun 1.0 14 .83 .75 -.26 pror.saldo 1.0 .35 .50 -14 Gini koef. 1.0 .85 -.23 patenti 1.0 -.50 dobički/BDP 1.0 Vir podatkov: Tabeli 2 in 3 1 rR = (1- 6*Xdi2/(N*N2-1)), kjer so di razlike med vrstnimi redi, N pa število enot, v našem primeru 10. Pri 10 enotah je povezanost statistično signifikantna na ravni 5%, če je vrednost koeficienta večja od 0.46. Vsoto absolutnih vrednosti koeficientov korelacije ranga lahko intuitivno uporabimo za pokazatelj »pojasnjevalne moči« posameznega indeksa; največjo ima HDI indeks (6.71), LEGATUM indeks (6.55) in ECI indeks (5.94). Indeksa ekonomske svobode (Heritage 2.85 in Fraser 2.10) sta za pojasnjevanje razvrstitev "novih" članic po uspešnosti bolj ali manj irelevantna, povsem neskladna sta tudi z drugimi ocenjevalci uspešnosti. Nekoliko večja je pojasnjevalna moč indeksa konkurenčnosti WEF (4.81). Visoke pozitivne vrednosti koeficientov korelacije ranga so med ECI, HDI in LEG indeksi, ki naj bi kazali produktivno znanje, blaginjo in naprednost držav; negativne ali statistično nesignifikantne vrednosti pa so med omenjenimi tremi indeksi in Heritage in Fraserjevim indeksom ekonomske svobode ter WEF indeksom konkurenčnosti. Izboljšanj ali poslabšanj položaja po prvih treh indeksih ter izboljšanj ali poslabšanj v drugih treh indeksih torej gre enačiti. Prej narobe; izboljševanje položaja po prvih treh posredno implicira slabšanje po drugih treh; produktivno znanje, blaginja in naprednost vsaj v »novih« članicah EU nimajo nič skupnega z ekonomsko svobodo in konkurenčnostjo. 13 Koeficienti kažejo tudi, da ECI, HDI in LEG indeksi dobro odražajo razvitost, zunanje ravnotežje, socialno kohezijo in inovativnost družbe (število patentov na milijon prebivalcev), in da sta oba indeksa ekonomske svobode povsem irelevantna za pojasnitev meril uspešnosti (izjema je proračunski primanjkljaj). Nekoliko bolje se pri pojasnjevanju meril uspešnosti odreže WEF indeks konkurenčnosti. »Presenečajo« negativne vrednosti koeficientov korelacije ranga v zadnjem stolpcu; delež dobičkov v delitvi BDP med delom in kapitalom je negativno povezan z vsemi običajnimi merili gospodarske uspešnosti (BDP/prebivalca, zaposlenost, zunanja in notranja stabilnost, socialna kohezija) in še posebej z inovativnostjo družbe, pa tudi s kriteriji ocenjevalnih institucij z izjemo Heritage in Fraserjevega indeksa ekonomske svobode. To implicitno potrjuje že večkrat ugotovljeno dejstvo, da »samoumevna« prizadevanja za zmanjševanje stroškov dela - recimo zdaj popularna socialna kapica - oziroma deleža dela in povečanje deleža kapitala - na primer znižanje davkov na dobiček - ne zagotavljajo gospodarske uspešnosti. Na kratko. Zdrsov Slovenije na najbolj znanih svetovnih lestvicah uspešnosti držav ne gre imeti za tragedijo, dvigov pa ne gre sprejemati evforično. Izboljšanj in poslabšanj po kriterijih ocenjevalnih inštitucij tudi ne gre enačiti; izboljšanje po kriterijih nekaterih malone implicira poslabšanje po kriteriju drugih. Še posebej si ne gre beliti las z ocenami institucij, katerih kriteriji so »tradicionalne ameriške vrednote« in ekonomska svoboda. PREHOD V 2012 NE PRINAŠA VEČJIH SPREMEMB Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Skupno domače trošenje je novembra precej zaostalo za oktobrom, vendarje bolj dolgoročna dinamika porasla, rast impulznega trenda pa je bila največja v zadnjih dvanajstih mesecih. Kljub krepitvi bolj dolgoročne dinamike trošenje prebivalstva pa trošenje za trajne dobrine ostaja za desetino manjše kot na začetku krize, izvozno povpraševanje pa se je konec leta povsem umirilo. Obratov letos ni pričakovati, saj se pešanje pričakovanega domačega povpraševanja po trajnih dobrinah in tujega povpraševanja nadaljuje; dinamika v EUpa je podobna. Decembrska blagovna menjava je bila izrazito slaba: manjša kot v predhodnih mesecih, njen saldo pa bolj negativen. Visoka medletna rast je proti konca leta hitro usihala, a je skupni izvoz v celem lanskem letu vseeno prvič presegel mejo 20 milijard €. Primanjkljaj se je lani ponovno nekoliko povečal, primanjkljaj z Nemčijo pa se je spremenil v četrt milijardni presežek, pomen Nemčije v slovenskem izvozu se je vrnil na raven pred sedmimi leti. Pesimizem se je okrepil; najbolj zaradi padca zaupanja v trgovini na drobno, ki jo tareta premajhno povpraševanje in prevelika konkurenca. Zaupanje v predelovalni dejavnosti je ostalo malone nespremenjeno; boljše rezultate preprečuje nezadostno domače povpraševanje, zaupanje v storitvenih dejavnostih se je nekoliko zmanjšalo. Spet je upadlo zaupanje v gradbeništvu, ki ga tareta premajhno povpraševanje in prevelika konkurenca. Splošna gospodarska klima v EU27 se je v januarju le nekoliko otoplila. Industrijska produkcija se je decembra malenkostno znižala, obrati gor ali dol so kratkotrajni in ne posebno veliki, mrtvilo se nadaljuje. Podobno je v EU, kjer je proizvodnja padla v dvanajstih zrasla pa v enajstih državah s podatki; še nekoliko slabše je v evro območju. Krčenje v gradbeništvu se spet krepi, tudi impulzni trend ne kaže dobro. Turizem je lani cvetel, a impulzni trend kaže na nekoliko skromnejše rezultate. Zmanjševanje aktivnosti v večini transportnih dejavnosti se nadaljuje; izjema ostaja pomorski transport. Število iskalcev zaposlitve se je v januarju precej povečalo, a vsaj deloma gre za običajno sezonsko povečanje. Brezposelnost se povečuje tudi v EU, kjer stopnja brezposelnosti ostaja pri desetih odstotkih, v evro območju pa je še nekoliko višja. Počasno umirjanje cen se bo najbrž nadaljevalo; januarski padec je bil predvsem sezonski. Razlike med rastjo cen blaga in storitev so bile velike; prve navzdol potisnile decembrske razprodaje, konec akcijskih prodaj pa je botroval januarskim podražitvam. Cenovna pričakovanja kažejo na nadaljevanje počasnega umirjanja rasti cen. Cene surovin se še naprej umirjajo, do sredine februarja so v evrih padle za 0.3%, pred letom dni so bile celo za 17% višje. Rast plač se še naprej umirja; velik decembrski padec je sicer sezonske narave, a gre tudi za trendno umirjanje. Povprečne plače v 2011 so bile le za 2 odstotka višje kot leto prej, kar je najnižje medletno povečanje. Razlike med sektorji se zmanjšujejo; v nekaj sektorjih so bile povprečne plače lani celo absolutno nižje kot leto prej, znižanja pa niso bile velika. Neurejeni podatki zamegljujejo dinamiko javnofinančnih prihodkov Po skoku v decembru so bili sicer javnofinančni prihodki v povprečju zadnjega četrtletja 2011 ponovno na »normalni« trajektoriji, za približno deset odstotkov večji kot v tretjem četrtletju in za slaba dva odstotka nižji kot leto prej, januarski pa so približno ustrezali tej trajektoriji in bili malo višji kot v januarju 2011. Tudi trendna dinamika je bila pozitivna in visoka, vendar je zaradi velikih prelomov v podatkovnih serijah ocena smeri vprašljiva - vsaj manj točna kot običajno. Neposredni davki in ostali prihodki so v januarju precej zaostali za povprečjem zadnjega četrtletja 2011, a so navkljub temu bolj dolgoročno porasli, kar pa gre v večji meri pripisati administrativnim spremembam kot dogajanjem v gospodarstvu. Januarski podatki o prispevkih so prvi kolikor toliko zanesljiv kazalec zadovoljive dinamike. Bolj dolgoročna dinamika davka na dodano vrednost je negotova. DDV se je januarja močno povečal, vendar so premiki v plačilih med meseci preveliki za potrditev trendov; dinamika bolj stabilnih prihodkov od DDV na uvoz vendarle kaže, da je zadovoljiva. Trošarine so bile v januarju praktično enake lanskim. 15 Krediti prebivalstvu in podjetjem se še naprej zmanjšujejo, padanje se je decembra močno pospešilo. Dodaten pospešek padanju je dal nakup zakladnih menic, ki bi ga banke mogle financirati s ponudbo triletnega denarja ECB, a so ga z zmanjšanjem kreditov podjetjem in prebivalstvu; nakup zakladnih menic je za banke mnogo bolj privlačen od kreditov podjetjem in prebivalstvu. Razlika v dolgoročni rasti kreditov med Slovenijo in evro območjem se še povečuje, zaostritev zahtev EBA pa bo poslabševanje kreditnega napajanja pospešilo tudi v evro območju, zato se relativno zaostajanje Slovenije ne bo več povečevalo. Zaradi naložb v državne papirje in transakcij s tujino so depoziti podjetij in prebivalstva navkljub pešanju ustreznih kreditov porasli, a premalo, da bi zadržali poslabševanje bolj dolgoročne dinamike. Primanjkljaj v decembru kvari plačilno bilanco za 2011; izredno velika statistična napaka, preko pol milijarde evrov, pa onemogoča trdnejše zaključke o plačilnobilančni uspešnosti v 2011. Po decembrskem primanjkljaju je celoletni saldo postal negativen; večji presežek v storitvah in dobro črpanje transferov s strani države nista odtehtala sicer skromnega blagovnega primanjkljaja in velikega odliva oziroma primanjkljaja v dohodkih faktorjev. Kapital prihaja prek neposrednih in naložb v vrednostne papirje; saj tuje naložbe v Sloveniji rasejo, naše v tujini pa so povsem usahnile. Vračanje dolgov povečuje odliv kapitala. Neto dolg Slovenije do tujine se počasi zmanjšuje predvsem zaradi večjega padca bruto zunanjega dolga in manjšega padca terjatev do tujine. THE PASSAGE TO 2012 DOES NOT BRING CHANGES Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Total domestic demand in November lagged considerably behind October; the longer run 16 dynamics nevertheless increased with the growth of impulse trend being the fastest in twelve months. Despite strengthened long run dynamics of consumers demand the demand for durable goods remains ten percent lower than it was before the crisis, and export demand calmed entirely. One can therefore not expect substantial changes in 2012, as the expected domestic demand for durable goods and foreign demand continue shrinking with similar dynamics in EU. Foreign trade in December was bad; with the amount smaller and the balance more negative than in previous months. High yearly growth was rapidly decreasing towards the end of the year; the exports in 2011 nevertheless for the first time exceeded 20 billions €. Trade deficit increased slightly compared to 2010, the deficit with Germany turned to a surplus of a quarter of billion €; the role of Germany in Slovenian export returned to what it was seven years ago. Pessimism strengthened, mostly due to considerable drop of confidence in retail trade, blaming low demand and strong competition. The confidence in manufacturing remained practically unaltered; the results are hindered by insufficient domestic demand; the confidence in services decreased slightly. The confidence in construction was hampered with low demand and strong competition. In EU27, general economic climate warmed slightly. Industrial production decreased slightly, the ups and downs are short lived and relatively small, a kind of lethargy thus continued in December. The situation in EU27 is similar; production increased in eleven and decreased in twelve of the reporting countries, the situation within the euro area is even worse. The shrinking in construction continued; its impulse trend does not foretell changes. Tourism was flourishing in 2011, though impulse trend indicates that more modest results can be expected. The shrinkage of economic activity in majority of transportation sectors continued; maritime transportation being an exception. The number of job seekers increased in January considerably, partly due to a normal seasonal rise. Unemployment rate is increasing in the EU as well, with the rate staying close to ten percent; it is even higher in the euro zone. Slow decline in the speed of inflation will most likely continue; the drop in January was predominantly seasonal. The differences between the dynamics ofprices of goods and prices of services were large; the former were brought down by sales in December and the end of sales contributed to price increases in January. Price expectations indicate slow continuation of price changes. Raw material prices continue to calm; by mid February they decreased for 0.3% and they were 17 percent lower than a year ago. Growth of wages continue to descend; though a large drop in December is seasonal, one can consider the descend rather permanent. Average wage in 2011 was only 2 percent higher than in 2010 which is the lowest yearly growth of wages. The differences among sectors diminish; in some sectors average wages in 2011 were absolutely lower than in 2010; but the decreases were small. Available data do not provide for a respectable picture of public sector revenues. Following the jump in December, public sector revenues in the last quarter of 2011 returned to the "normal" trajectory, approximately 10 percent higher than in the third quarter and two percent lower than in the fourth quarter of 2010. The data in Januaryfit well into the trajectory; the revenues were slightly higher than in January 2011. The trend dynamics was positive and strong, but it is questionable due to large breaks in the data series. Direct taxes and other public revenues lagged considerably behind the average in the last quarter; the longer run dynamics nevertheless increased which was more caused by some administrative changes than by the development in the economy. The data on social contributions in January provide for the first relatively solid indicator of good dynamic development. Longer run dynamics of VAT is uncertain. Though VAT revenues increased considerably in January, enormous alterations in the timings of the tax payments preclude determination of the trends. Much more stable revenues of VAT on imports nevertheless indicate that the dynamics is relatively good. Revenues of excise taxes were practically equal to the corresponding revenues a year ago. 17 Credits to households and non financial business continued decreasing; the drop strengthened considerably in December; it was additionally pushed by the issue of government bonds. While the banks couldfinance it with supply of money by ECB, they did that by lowering the credits to households and business sector; the purchase of government bonds being much more attractive than crediting households and non-financial companies. The difference in the longer run dynamics of credits between Slovenia and euro zone will most likely disappear; the hardening of the requests by EBA will worsen credit activity in the euro zone and the lagging of Slovenia will therefore disappear. Due to purchases of government bonds and foreign transactions deposits increased slightly despite decreasing credits; but not enough to prevent worsening of the long run dynamics. The current account deficit in December destroyed yearly results while large statistical error of over 500 millions € prevent firmer conclusions on successfulness on the balance ofpayment in 2011. Following the deficit in December, yearly balance became negative: larger surplus in services and successful drawing of transfers by the state did not outweigh rather modest trade deficit and much larger deficit on the income account. Capital enters through direct investments; foreign direct investments to Slovenia grew, while ours abroad disappeared; repayment of debts increases the outflow of capital. Net foreign debt of Slovenia decreases slowly due mainly to greater drop of gross domestic debt and smaller drop of financial assets abroad. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Pešanje pričakovanega povpraševanja se nadaljuje Skupno domače trošenje je novembra precej zaostalo za oktobrom, vendar je zaradi šibke novembrske sezone bolj dolgoročna dinamika vseeno porasla (medletna stopnja se je po februarju prvikrat opazno dvignila nad 0, na 1.8%), rast impulznega trenda se je celo močno povečala in bila največja v zadnjih dvanajstih mesecih. 18 Edina komponenta domačega trošenja, ki v zadnjih mesecih sistematično potiska navzgor njegovo trendno rast, je trošenje prebivalstva. Šibka sezona je sicer novembrsko trošenje prebivalstva potisnila navzdol, vendar se je bolj dolgoročna dinamika še okrepila. Medletna stopnja rasti trošenja prebivalstva je porasla na 4.6%, rast impulznega trenda pa je bila še znatno močnejša. Tudi dinamika investicij v osnovna sredstva se je novembra opazno okrepila, saj so tekoče vrednosti investicij porasle za 2.2%, bolj dolgoročna dinamika pa se je opazno izboljšala, medletna stopnja rasti je z okoli -11% v prehodnih petih mesecih porasla na -3%, rast impulznega trenda pa je postala celo pozitivna. Materialni izdatki države so novembra sicer porasli, vendar je bolj dolgoročna dinamika še bolj opešala (v medletnih primerjavah se je trošenje države za blago in storitve zmanjšalo za skoraj 6%). Trošenje prebivalstva za trajne in netrajne dobrine 2008 2009 2010 2011 Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Realno trošenje gospodinjstev za trajne in netrajne dobrine; raven 2008/IV=1 Navkljub opazni krepitvi bolj dolgoročne dinamike trošenja prebivalstva, se lahko vzdržen obrat v trošenju prebivalstva pričakuje šele, ko bo začelo naraščati tudi trošenje za trajne dobrine. Kot kaže slika (glej tudi Gospodarska Gibanja november 2011), do obrata v trošenju za trajne dobrine še ni prišlo, saj se je konec tretjega četrtletja 2011 trošenje prebivalstva za trajne dobrine še zmanjševalo in bilo skoraj za 9% nižje kot na začetku krize. Tudi v letošnjem letu so majhne možnosti za obrat v trošenju za trajne dobrine, vsaj če sodimo po pričakovanjih gospodinjstev. Na slikah je prikazano pričakovano trošenje za trajne dobrine (avto, stanovanje in popravilo stanovanja-hiše) v Sloveniji in evro območju. Prikazan je saldo gospodinjstev, ki ima namen povečati ustrezno trošenje, v odstotkih celotnega vzorca (anketiranih) gospodinjstev. Pričakovano trošenje za trajne dobrine AVTOMOBIL STANOVANJE 2009 2010 2011 19 2009 2010 2011 POPRAVILO STANOVANJA 2009 2010 2011 Vir: DG ECFIN; lastni izračuni Opomba: Saldo gospodinjstev, ki imajo namen trošiti za trajno dobrino; v odstotkih vseh gospodinjstev Na dlani je, da letos obrata v trošenju za trajne dobrine ni pričakovati, saj se trendi, ki so se pričeli v sredi leta 2010 (ko je začela pešati rast kreditov podjetjem in prebivalstvu) nadaljujejo. Zadnja anketa, ki je bila narejena na začetku letošnjega leta, kaže, da se je nenadoma opazno poslabšalo tudi pričakovano trošenje za trajne dobrine v evro območju, ki se je sicer po začetku 2010 počasi krepilo. Do spremembe v evro območju je prišlo po obratu v dinamiki kreditov, ki jo je sprožila zaostritev zahtev krovnega evropskega regulatorja bank EBA. Izvozno povpraševanje se je konec leta 2011 precej umirilo. Sezonsko izvoz decembra sicer pade, vendar je bilo pešanje izvoznega povpraševanja decembra 2011 še močnejše. Medletna stopnja se je praktično razpolovila (padla je na 4.5%), čeprav je dinamika impulznega trenda ostala močna, na letni ravni 9%. V celotnem zadnjem četrtletju je bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja padla na najnižjo raven v letu 2011 in ponovno zaostala za EU (v drugem in tretjem četrtletju je bila bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja v Sloveniji močnejša). Pešanje pričakovanega povpraševanja se nadaljuje. Izvozno povpraševanje je bilo tudi januarja 2012 nižje od dolgoletnega povprečja in se je še zmanjševalo, padanje je bilo v EU celo hitrejše kot v Sloveniji. Pričakovano trošenje prebivalstva za blago še naprej niha okoli dolgoletnega povprečja, medtem ko je krčenje pričakovanega povpraševanje po storitvah vse bolj izrazito. Dinamika v EU je podobna. Tudi pričakovani obseg investicij (v predelovalni dejavnosti) se še naprej zmanjšuje. Naraščajo le pričakovanja v gradbeništvu, torej pričakovano trošenje gradbenih storitev, že več kot polovica anketiranih podjetij pričakuje povečanje skupnih naročil v naslednjih treh mesecih! 2. Izrazit padec blagovne menjave in povečanje primanjkljaja v decembru Decembrska blagovna menjava je bila izrazito slaba: po obsegu je manjša kot v predhodnih mesecih, njen saldo pa je bolj negativen. V celotnem lanskem letu pa je kljub temu skupni izvoz prvič presegel mejo 20 milijard €. Relativno visoka medletna rast preko 10% je proti konca leta izrazito usihala. Letni blagovni primanjkljaj se je po absolutni velikosti približal kritičnim vrednostim iz časa največjega predkriznega zadolževanja Slovenije v letih 20042008. Trgovinska menjava milijoni evrov, desezonirana 2,0001,9001,8001,7001,6001,5001,4001,3001,200- 21 2007 2008 2009 2010 2011 Vir podatkov: SURS Decembra 2011 je bil skupni izvoz 1540 milijonov €, kar je le še 4.5% več kot decembra 2010, skupni uvoz pa 11757 milijonov € (2.1% več), kar pomeni blagovni primanjkljaj 216 milijonov € oziroma 87.7% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1066 milijonov € (5.1% več kot v enakem mesecu 2010), prejem blaga iz EU 1373 milijonov € (medletno decembrsko povečanje za 2.9%), kar pomeni primanjkljaj 307 milijonov € oziroma 77.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil decembra 2011 izvoz 474 milijonov € (3.1% medletno povečanje), uvoz 384 milijonov € (0.8% padec), kar pomeni presežek 90 milijonov € oziroma 123.4% pokritje uvoza z izvozom. V celotnem letu 2011 je bil po začasnih podatkih SURS celotni izvoz 20461 milijonov € (12.2% več kot v 2010), celotni uvoz 22110 milijonov € (11.2% več kot v 2010), kar pomeni primanjkljaj 1648 milijonov € oziroma 92.5% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 14810 milijonov € (13.3% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 17192 milijonov € (11.6% več kot v 2010), kar da primanjkljaj 2382 milijonov € oziroma 86.1% pokritje uvoza z izvozom. Izvoz blaga v nečlanice EU je v 2011 znašal 5650 milijonov € (9.3% več kot leto prej), uvoz iz nečlanic EU 4919 milijonov € (porast 9.8%), kar pomeni presežek 731 milijonov € oziroma 114.9% pokritje uvoza z izvozom. Blagovna menjava v 2011 in v zadnjih 11 letih (milijoni €, %) Leto saldo Izvoz/uvoz Izvoz/BDP Saldo z Nemčijo Delež Izvoza v Nemčijo milijoni € % % milijoni € % 2000 -1500 86.4 46.3 196 M 271 2001 -1000 91.2 46.0 247 26.2 2002 m -610 M 94.7 45.7 237 24.8 2003 -950 92.2 m 44.5 24 231 2004 -1340 90.4 47.8 -112 21.6 2005 -1400 91.1 51.0 -301 19.9 2006 -1550 91.5 54.0 -448 19.7 2007 -1850 91.3 M 561 -525 m 18.8 2008 M -2960 m 871 52.9 m -574 19.0 2009 m -770 M 95.4 45.3 30 19.8 2010 -1250 93.6 51.5 -50 19.8 2011 -1640 92.5 M 57.2 M 257* M 21.6* 22 * podatki za 11 mesecev 2011 Saldo skupne blagovne bilance kaže velike primanjkljaje (življenje na tuj račun) v pred-kriznem razdobju 2004-2008, padec primanjkljaja v kritičnem letu 2009 (ko je bila pokritost uvoza z izvozom največja v obravnavanem razdobju, čeprav še manjša kot v prvih letih po osamosvojitvi) in neželeno ponovno rast primanjkljaja (ter padec pokritja uvoza z izvozom) v nadaljnjem recesijskem obdobju 2010-2011. Delež izvoza kot oblike končne uporabe BDP in vodilnega spodbujevalca rasti je bil največji v 2011, pred tem je bil velik v 2007, sicer pa se je izrazito dvignil z vstopom Slovenije v EU (večji pozitivni učinek lažjega vstopa na EU trge, kot rast ovir v izvozu na druge trge). V trgovanju z Nemčijo je Slovenija dosegala presežke do pred-krizne gospodarske evforije (in vstopa v EU), potem je bil v 2004-2008 primanjkljaj (tudi uvoz luksuza, na primer dragih avtomobilov v času napihovanja balona), v 2009-2010 je bil saldo skoraj izravnan, v 2011 pa Slovenija spet dosega presežek. Izvoz v Nemčijo je bil v 2011 večji spodbujevalec rasti, ker druge oblike končne uporabe BDP stagnirajo ali celo padajo. Delež izvoza v Nemčijo (kot ključno izvozno področje in lokomotivo EU gospodarske rasti) v celotnem izvozu se je v času vstopa Slovenije v EU zmanjševal vse do 2007, ko je padel na zgolj 17.7%, v času gospodarske krize pa se znova povečuje, tako da se je vrnil na raven pred vstopom v EU. Slovensko gospodarstvo se torej v recesijskih časih zadnjih let ponovno vse bolj naslanja na izvoz v Nemčijo kot lokomotivo gospodarske rasti. Vprašanje je, koliko bo to pomagalo slovenski gospodarski rasti letos, ko Nemci napovedujejo praktično stagnacijo v gospodarske aktivnosti. 3. Rahlo povečanje pesimizma Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je kazalnik te v januarju 2012 znižal za 2 odstotni točki glede na predhodni mesec, od januarja lani je nižji za 5, hkrati pa je za 11 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem znižanje zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila januarja 2012 za 2 odstotni točki višja kot predhodni mesec, glede na januar lani je bila njegova vrednost nižja za 6 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila za odstotno točko višja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se rahlo poslabšala. V januarju 2012 se je glede na pretekli mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika izvozna naročila, glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji pa je bilo najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje; s to težavo se je srečevalo 47% podjetij, nezadostno tuje povpraševanje je pestilo 40% podjetij, negotove gospodarske razmere 36% podjetij, približno četrtino podjetij pa neporavnane obveznosti iz poslovanja ter finančne težave. Klima se je nekoliko ohladila v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v januarju 2012 za 2 odstotni točki nižja kot predhodni mesec, v primerjavi z januarjem lanskega leta je bila njegova vrednost nižja za 11 odstotnih točk in prav tako nižja od dolgoletnega povprečja in sicer za 28 odstotnih točk. 23 Pesimizem se je po anketah SURS-a razširil v trgovini na drobno, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v tej dejavnosti januarja 2012 znižala za 17 odstotnih točk glede na predhodni mesec, glede na januar lani pa je bil kazalnik za odstotno točko višji. V januarju 2012 je bil delež podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 45%, kar 48% podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Zaupanje v gradbeništvu je se je rahlo znižalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v januarju 2012 v primerjavi s predhodnim mesecem za odstotno točko nižja, v primerjavi z lanskim januarjem je bila višja za 13 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje mesece so nekoliko manj ugodna. Glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu v januarju letos je bil nezadostno povpraševanje (58% gradbenih podjetij), za slabo polovico gradbenih podjetij pa velika konkurenca v panogi. Splošna gospodarska klima v EU27 se je v prvem letošnjem mesecu le nekoliko otoplila. Po podatkih Eurostata se je v januarju 2012 kazalnik naročil v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišal za pol odstotne točke, glede na januar lani pa je nižji za slabih 10 odstotnih točk. Prav tako kot pri nas so se v letošnjem januarju glede na mesec prej znižala pričakovanja v trgovini na drobno in sicer za slabih 7 odstotnih točk, pričakovana naročila v gradbeništvu pa so se v primerjavi z lanskim januarjem zvišala za 4,8 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v januarju v celotni sedemindvajseterici zvišal in sicer za slabih 5 odstotnih točk. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija v decembru lani nižja Industrijska produkcija se je malenkostno znižala. Po podatkih SURS-a je bila v decembru lani sicer za slabega pol odstotka višja kot mesec prej, a hkrati za 3% nižja kot v decembru 2010, produkcija v dvanajstih mesecih lanskega leta pa je bila dobre 3% višja kot v enakem obdobju predlani. Zadnji podatki za impulzni trend kažejo, da se je v decembru industrijska produkcija povečevala po stopnji 0,19% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v decembru v povprečju le za malenkost manjše kot v novembru. Dejavnost rudarstva se je v decembru zmanjšala za 3% glede na november, v primerjavi z decembrom 2010 pa se je rudarstvo zmanjšalo za 15%. V dvanajstih mesecih lanskega leta je bila dejavnost rudarstva za 8% nižja kot v enakem obdobju predlanskega leta. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec poprej v decembru lani povečala za dober odstotek, glede na december 2010 pa so se predelovalne dejavnosti skrčile za 2%. Dejavnost v predelovalni industriji se je dvanajstih mesecih lanskega leta glede na enako obdobje predlani povečala in sicer za 3,2%. Impulzni trend za mesec december kaže, da se je produkcija v predelovalnih dejavnostih povečevala po 0.27% mesečno. Tekoča dinamika predelovalne dejavnosti (impulzni trend) 25 4-, -2 - -4 - 2008 Vir podatkov: SURS, lasni izračuni 2009 2010 2011 V lanskem decembru se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec skrčila za slabih 7 odstotkov, glede na december 2010 pa je bila produkcija tega sektorja manjša za 7,8%. Produkcija v lanskem decembru v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za 0,4% nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in za 0,8% nižja v proizvodnji proizvodov za široko porabo, prav tako je bila manjša proizvodnja proizvodov za investicije in sicer za odstotek. Podatki Eurostata kažejo, da je v decembru 2011 glede na november industrijska produkcija upadla za 0,6% v EU27, na območju evra pa za 1,1%. Glede na december 2010 leto pa je v lanskem decembru industrijska produkcija v EU27 padla za 0,9%, na območju evra pa za 2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v decembru glede na mesec poprej padla v dvanajstih, zrasla pa v enajstih državah in sicer največ na Danskem (3,3%), Finskem (2,6%) in na Irskem (2,5%). Največji upad industrijske produkcije so imeli na Malti (-2,9%), v Nemčiji (-2,7%) ter v Latviji in Grčiji (-2,4%). 26 5. Krčenje v gradbeništvu se spet nadaljuje, turizem pa cveti Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v decembru 2011, za dobrih 8% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v novembru. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v lanskem decembru v primerjavi z decembrom 2010 zmanjšala za skoraj 22% Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v decembru lanskega leta sektor gradbeništva upadel z mesečno stopnjo rasti -0.21%. Število turističnih prenočitev je v novembru 2011 precej naraslo. Tako je bilo v enajstem mesecu 2011 skupno število prenočitev za 7% več kot v enakem mesecu leta 2010, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da se je skupno število prenočitev v novembru 2011 zmanjševalo po 0,04%. Pri tem je najbolj naraslo domače turistično povpraševanje, saj se je v novembru število turističnih prenočitev domačih gostov povečalo za 8,6% glede na november 2010, hkrati pa tudi impulzni trend prenočitev domačih gostov v novembru kaže pozitivno rast po stopnji 1,91%. Slovenski turizem so v novembru 2011 razveseljevali tudi tuji gosti, saj se je število prenočitev le-teh glede na enak mesec v letu 2010 povečalo za 5,2%, a se je navzdol obrnil impulzni trend in v predzadnjem mesecu lani dosegel vrednost -1,42%. Podatki SURS-a o transportu za december 2011 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 9,5 odstotkov, v zračnem prevozu pa za dobrih 16 odstotkov manj potnikov kot v decembru 2010, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 2,3% manjše, v zračnem prevozu pa za dobro petino. V cestnem mestnem prevozu je bilo decembra lani prepeljanih za dobro osmino manj potnikov kot v istem mesecu 2010. Potniški promet na brniškem letališču se je v lanskem decembru glede na december predlani zmanjšal za skoraj desetino. V pomorskem prevozu je bilo v decembru lani prepeljanega za skoraj 7% več blaga, opravljenih tonskih kilometrov je bilo za slabe štiri odstotke več kot decembra predlani. V decembru 2011 je bilo glede na enak mesec predlani v register vpisanih za 2,6% manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, od tega osebnih avtomobilov manj za 4,6%. 6. Običajno januarsko povečanje brezposelnosti Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v decembru 2011 zmanjšalo na 930065 oziroma za nekaj več kot 4400 oseb glede na mesec prej, glede na december 2010 pa se je število povečalo za 0,1%. V decembru je bilo v Sloveniji 817311 delovno aktivnih. Glede na november se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 6108 oseb ali 0,7%, glede na december leta 2010 pa se je to število zmanjšalo za 0,2%. Med zaposlenimi jih je bilo slabih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od decembra 2010 zmanjšalo za 0,8%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na december 2010 zmanjšalo za 3,6%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov; njihovo število se je v samem novembru zmanjšalo za 92, od decembra 2010 pa se je to število povečalo za 1,5%. Iskalci dela 120,000-, 110,000100,00090,00080,00070,00060,00050,000- 27 2007 2008 2009 2010 2011 Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec januarja 2012 registriranih 115965 brezposelnih, kar je za 3211 oziroma 2,8% več kot v decembru ter za 0,7% več kot januarja lani. V januarju se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitve za določen čas; tako se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo skoraj 12 tisoč brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z decembrom lani porast za dobrih 28%, medtem pa se je zaposlilo 4997 brezposelnih oseb, kar je za četrtino več kot v decembru lani, a za 13,8% manj kot januarja 2011. Po podatkih Eurostata je bila decembra 2011 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 10,4%, kar je za 0,4 odstotne točke več kot v decembru 2010. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v decembru 9,9% in se je glede na enak mesec v letu 2010 povečala prav tako za 0,4 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v decembru 2011 v EU27 slabih 24 milijonov brezposelnih oseb, od tega 16,5 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v decembru 2011 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,1%) na Nizozemskem (4,9%) in v Luksemburgu (5,2%), najvišjo pa v Španiji (22,9%). Glede na isti mesec v letu 2010 se je v decembru brezposelnost povišala v dvanajstih državah članicah, od tega največ na Cipru in v Španiji ter, glede na medletno primerjavo oktobrskih podatkov, v Grčiji. CENE IN PLAČE 7. Počasno umirjanje cen se bo verjetno še nadaljevalo Cene so januarja padle za 0.5%; padec je bil predvsem sezonski, saj se je bolj dolgoročna rast cen ponovno povečala, medletna rast se je z 2% v decembru dvignila na 2.3%. Razlike v rasti med skupinami proizvodov so bile velike, medtem ko se je blago pocenilo za 1.1%, so se storitve za skoraj enako (za 0.8%) podražile. 28 Cene blaga in skupne cene je navzdol potisnila, kot rečeno, predvsem sezona, še zlasti zimske razprodaje. Daleč najbolj so se januarja znižale cene v skupini obleke in obutve (za 16%), znatno manj so padle cene v skupini alkohola in tobaka, saj je bilo januarsko zmanjšanje cen v tej skupini samo 1.1%. Veliko znižanje cen skupine proizvodov obleke in obutve, ki imajo tudi relativno velik delež v košari porabe prebivalstva, je skupni indeks življenjskih stroškov potisnilo za 1.2 točke navzdol. Tudi povečanja cen so v znatni meri krojili eksterni faktorji, predvsem sezona, konec akcijskih prodaj, letni čas pri živilskih izdelkih zelene tržnice, ter podražitev derivatov. Najbolj so se podražili proizvodi skupine komunikacij (za 2.9%), hrana in brezalkoholne pijače (1.4%), stanovanje (1.2%) ter prevozi (1%). Skupni indeks cen so največ povečali proizvodi hrane in derivati (eni in drugi za po 0.2 odstotne točke). Harmonizirani indeks rasti cen, ki kaže primerljivo rast cen v državah EU, se je v Sloveniji januarja spremenil tako kot indeks življenjskih stroškov, tekoča dinamika se je tako zmanjšala za 0.3%, medletna pa se je povečal na 2.3%. V EU je bila tudi januarja dolgoročna rast cen hitrejša kot v Slovenji, saj je bila medletna rast cen v evro območju še vedno 2.7%. Podatki o proizvajalčevih cenah so dostopni do decembra, ko so se povečale le za 0.1%, medletna rast se je tako ponovno zmanjšala. Navkljub temu rast proizvajalčevih cen bolj dolgoročno ostaja visoka (3.6%). Povečanje proizvajalčevih cen je bilo majhno v obeh skupinah proizvodov, torej v skupini proizvodov za domači trg in proizvodov za tuji trg. Seveda pa je, zaradi višje gospodarske aktivnosti, bolj dolgoročna rast proizvajalčevih cen proizvodov za tuje trge še naprej precej višja kot za proizvode, ki so namenjeni domačemu trgu (prve so v letu dni porasle za 4.5%, druge pa le za 2.6%). Podatki o cenah kmetijskih izdelkov pri pridelovalcih so dostopni za zadnje četrtletje 2011. Navkljub temu, da je aktivnost in ustrezna sektorska rast dodane vrednosti kmetijstva poleg gradbeništva najbolj padla, so se v letu dni cene pri proizvajalcih povečale za 5.4%. Celotno povečanje kmetijskih cen pri proizvajalcih pa je posledica hitre rasti cen živali in živalskih izdelkov. Slednje so se v letu dni povečale za 10.5%, medtem ko so se cene rastlinskih pridelkov v letu dni zmanjšale za 0.4%. Cenovna pričakovanja kažejo počasno nadaljnje umirjanje rasti cen. Tako pričakovane cene industrijskih proizvajalcev stojijo na dolgoletnem povprečju, v trgovini na drobno pa stagnirajo na dolgoročno nadpovprečnih vrednostih. Obratno je pri storitvah; zaradi še vedno šibkega povpraševanja pričakovane cene storitev stagnirajo na dolgoročno nizkih vrednostih. Le v gradbeništvu se cenovna pričakovanja (za naslednje tri mesece) zadnje mesece spreminjajo, po sredini 2011 se namreč počasi zmanjšujejo. Cene surovin se še naprej umirjajo. V zadnjem mesecu (do sredine februarja) so v evrih padle za 0.3%, pred letom dni pa so bile celo za 17% višje. V zadnjem mesecu so se najbolj zmanjšale cene nafte (v evrih za 2.9%), porasle pa so kmetijske neprehrambene surovine (za 1.5%). Takšno naraščanje cen neprehrambenih kmetijskih surovin kaže, da so verjetno že dosegle dno, saj so v zadnjem letu (od februarja 2011 do februarja 2012) najbolj padle (v evrih kar za 35.7%. Navkljub opaznemu nihanju cene zlata in vse bolj prisotnih znakih napihnjenosti trga, se je zlato (od vseh surovin) v letu dni še najbolj podražilo, v evrih za 27.8%. 29 8. Rast plač se še naprej umirja Povprečne plače so decembra opazno padle glede na november (za 6.4%). Padec je bil seveda v veliki meri sezonski, saj je november po višini plač zelo močan mesec. Vendar so se plače, navkljub močnemu sezonskemu krčenju, decembra tudi trendno umirjale. Po nekaj mesečnem umirjanju je medletna stopnja rasti plač decembra padla celo pod 1%. Decembra so najmanj padle (za manj kot 1%) plače v gostinstvu in državi, vendar to le zaradi specifične sezone v teh sektorjih. Razlike v trendni - bolj dolgoročni rasti plač med sektorji so se decembra še zmanjševale. Bolj dolgoročno je bila sicer najmočnejša dinamika v rudarstvu in oskrbi z električno energijo , kjer so bile plače za približno 6% večje kot pred letom dni, vendar so bile v večini ostalih sektorjev plače decembra praktično enake kot pred letom dni. Tako je bilo tudi v sektorjih države. Povprečne plače v celem letu 2011 so bile le za 2% višje kot v letu 2010. To je bilo doslej najnižje letno povečanje povprečnih plač. Razlike v sektorski rasti plač so bile v povprečju leta še manjše kot samo decembra. V povprečju celega leto so najbolj porasle plače v treh sektorjih, kmetijstvu, rudarstvu in predelovalni dejavnosti, pa še tam povečanje ni preseglo povprečne rasti za več kot 2 odstotni točki. V štirih sektorjih so povprečne plače v 2011 bile nižje kot v 2010 (v oskrbi z vodo, strokovnih in znanstvenih dejavnostih, zdravstvu s socialnim varstvom ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih), vendar zmanjšanje ni bilo v nobenem sektorju večje kot 0.7%! FINANČNA GIBANJA 9. Neurejeni podatki zamegljujejo sliko dinamike javnofinančnih prihodkov Podatki o javnofinančnih prihodkih še niso kompletni, vendar so nerazporejeni prihodki relativno majhni, reda velikosti 10 do 20 milijonov evrov. Po ogromnem skoku javnofinančnih prihodkov v decembru (ki je nastal zaradi oktobrskega izpada v obdelavi podatkov na DURSU) so bili javnofinančni prihodki v povprečju zadnjega 30 četrtletja 2011 ponovno na »normalni« trajektoriji, bili so za približno deset odstotkov večji kot v povprečju tretjega četrtletja in za 1.9% nižji kot pred letom dni. Januarski javnofinančni prihodki so približno ustrezali povprečju zadnjega četrtletja 2011 in bili za 0.3% višji kot v januarju 2011. Tudi trendna dinamika (rast impulznega trenda) je bila pozitivna in visoka, vendar je zaradi velikih prelomov v časovni vrsti, ki so nastali zaradi prenosov nerazporejenih davkov med meseci, ocena trendne dinamike vprašljiva - zagotovo je vsaj manj točna kot običajno. Počakati bo potrebno na podatke še za nekaj naslednjih mesecev, da bo ocena spremembe trenda lahko bolj zanesljiva. Neposredni davki in ostali prihodki so v januarju precej zaostali za povprečjem zadnjega četrtletja 2011, vendar so navkljub temu bolj dolgoročno porasli, saj je bila medletna stopnja 1.4%, pa tudi rast impulznega trenda je bila pozitivna in visoka. Zaradi velikih sprememb, ki niso bile endogena posledica gospodarskih dosežkov (določanja mesečnega avansa, doplačil oziroma vračanja preveč plačanega) sta davek na dobiček (dohodek) pravnih oseb in dohodnina bolj malo uporabna za oceno spreminjanja dinamike neposrednih davkov. Davek od dohodkov pravnih oseb je tako bil, na primer, v januarju 2012 za slabih 10 milijonov (21%) višji kot v januarju 2011, vendar je to bila v največji meri posledica spremembe (povišanja) mesečnega avansa davka (po zaključnem računu) v lanskem marcu. Nerazporeditev javnofinančnih prihodkov v oktobru se je najbolj poznala pri prispevkih. Januarski podatki so tako prvi zanesljiv podatek o trendu teh prihodkov po septembru. Prispevki so v januarju dosegli približno tretjino vrednosti zadnjega četrtletja 2011 in bili za 3.8% višji kot v januarju 2011. Tudi rast impulznega trenda je visoka in pozitivna, kar kaže na zadovoljivo dinamiko; kot rečeno pa je potrebno upoštevati, da bo zaradi velikih premikov v knjiženju v 2011/IV, korektno oceno bolj dolgoročne dinamike prispevkov mogoče narediti šele čez nekaj mesecev. Januarja 2012 se je donos od posrednih davkov precej spremenil (povečal), navkljub temu bolj dolgoročne dinamike ni mogoče oceniti, saj je bil v decembru 2011 opazen premik timinga vplačil. Zato se oba indikatorja, namreč medletna stopnja rasti in rast impulznega trenda, tudi močno razlikujeta. Tako je bil donos v januarju letos nižji kot januarja lani (za 1.4%), rast impulznega trenda (desezonirana vrednost) pa je bila visoka in pozitivna. Za dinamiko donosa posrednih davkov sta ključna davek na dodano vrednost in trošarine. Davek na dodano vrednost (in prometni davek) se je januarja sicer opazno povečal, vendar se je v medletni primerjavi zmanjšal. Vprašanje je, kolikšne so bile posledice premika v vplačilih. Ker so medmesečni premiki v timingu vplačil davka na dodano vrednost lahko veliki (podatki po davčnih obdobjih pa niso dostopni), je dinamiko davka na dodano vrednost smiselno preveriti še z dinamiko davka na dodano vrednost od uvoza, saj so ta vplačila bolj zvezna. Davek na dodano vrednost od uvoza pa kaže, da je bila tudi januarja letos dinamika donosa še naprej zadovoljiva, v letošnjem januarju je namreč pobrani davek na dodano vrednost presegel lanskoletni januar za 7.8%. Bolj dolgoročna dinamika davka na dodano vrednost je potemtakem negotova. Potrebno bo počakati še kakšen mesec, da bo jasno, kolikšne so bile dejansko posledice premika v decembrskem timingu vplačil. Trošarine so bile v letošnjem januarju praktično enake kot lani. 31 10. Krediti prebivalstvu in podjetjem se še naprej zmanjšujejo Krediti so decembra opazno pospešili padanje. Skupno so se zmanjšali za 550 milijonov evrov. Padli so tako krediti podjetjem kot krediti prebivalstvu. Še zlasti močno so se skrčili krediti podjetjem, saj se je medletna stopnja zmanjšala kar za 2 točki. Padanju terjatev do podjetij in prebivalstva je decembra verjetno dal dodaten pospešek nakup zakladnih menic, saj so se zaradi tega terjatve bank do države povečale za skoraj 900 milijonov evrov. Le manjši del (okoli 100 milijonov €) so banke nevtralizirale s krčenjem portfelja tujih državnih papirjev. Pri tem pa je bil učinek likvidnosti manj pomemben od učinka kapitalske ustreznosti. Ob pritiskih (domačega in evropskega) regulatorja za povečanje kapitala, je namreč naložba v državne papirje bistveno bolj atraktivna od kredita podjetjem. Zato ne preseneča, da so banke večji del nakupa zakladnih menic opravile kar s prestrukturiranjem kreditov podjetjem in prebivalstvu, čeprav bi kratkoročno terjatev do države (kot je zakladna menica) lahko financirale s (triletnimi) krediti ECB-ja, ki so bili najavljeni le dva dneva po vpisu menic. Vprašanje je, ali bodo to nadomestile pri naslednji ponudbi triletnega denarja ECB. Zdi se verjetno, da bo ta kanal financiranja ECB (ob zaostrovanju zahtev bančnih regulatorjev) verjetno še zmanjšal željo bank (ne le slovenskih), da bi financirale podjetja in prebivalstvo, saj je obrestna marža (glede na donos državnih papirjev, ki nimajo boniteto AAA) dovolj velika, ustrezna naložba pa za vsak evro »zahteva« (vsaj v Sloveniji) od bank več kot pol manj (že pri nižjih ravneh države - občinah - celo pol manj) kapitala kot pri najboljšem (A) komitentu - podjetju. Razlika v dolgoročni rasti kreditov med Slovenijo in evro območjem se še naprej povečuje. Ker pa je v drugi polovici 2011 tudi evropski regulator EBA zaostril zahteve (in »pospešil« Basel III), je pričakovati, da se bo poslabševanje kreditnega napajanja pospešilo tudi v evro območju in da se zato relativno zaostajanje Slovenije ne bo več povečevalo. Obseg poslabšanja dinamike kreditov v Sloveniji po sredini 2010 ilustrira podatek, da je rast kreditov podjetjem v evro območju po dvoletnem vztrajnem izboljševanju šele konec 2011 dosegla rast kreditov podjetij, ki je v Sloveniji dosežena že v sredini 2010 in da se je, istočasno, rast kreditov podjetjem v Sloveniji po sredini 2010 zmanjšala na najnižjo stopnjo rasti kreditov, ki je bila po krizi dosežena v evro območju. 32 Zaradi naložb v državne papirje in transakcij s tujino so tako depoziti podjetij kot prebivalstva, navkljub opaznem pešanju ustreznih kreditov, decembra porasli, vendar premalo, da bi zadržali poslabševanje bolj dolgoročne dinamike. Depoziti podjetij so se decembra še naprej zmanjševali, depoziti prebivalstva pa so presegali vrednost v decembru 2010 samo še za 1.7%, kar je najmanjše medletno povečanje v zadnjih 15 letih. Krediti v \ \ Slovenija evro .14.12.10.08.06.04.02.00 -.02- PREBIVALSTVO Vir: ECB; SURS; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti PODJETJA 2009 2010 2011 2009 2010 2011 ECB je v sredini decembra ponovno zmanjšala svoje obrestne mere za 0.25 točke. To je dalo opazen pospešek zniževanju obrestnih mer na prehodu iz 2011 v 2012, vendar je za januar dostopen le podatek o medbančnih obrestnih merah. Euribor, ki se je po oktobru 2011 po polžje zmanjševal, je tako januarja opazno padel (enoletni euribor je zdrsnil z 2% na 1.8%). Tudi obrestne mere na drobno so se konec leta zmanjševale zelo počasi, tako pri kreditih kot pri depozitih. Pri kreditih prebivalstvu so se za 0.1 točke pocenili potrošniški krediti, medtem ko so se pri kreditih podjetjem obresti zmanjšale za 0.2 točke pri kreditih do 1 milijona evrov. Tudi v EU so bile spremembe posojilnih obrestnih mer konec leta 2011 majhne in tudi tam so se praviloma zmanjševale. Depozitne obrestne mere se konec leta v Sloveniji niso spremenile, v EU pa so se malo zmanjšale. 11. Primanjkljaj v decembru in velika statistična napaka kvarita plačilno bilanco 2011 Že nekaj mesecev prisotna velika statistična napaka, ki znaša preko 500 milijonov €, onemogoča trdnejše zaključke o plačilnobilančni uspešnosti Slovenije v 2011. Vendar je decembrski primanjkljaj zelo poslabšal prej ugodne medletne primerjave: celoletni saldo je postal signifikantno negativen. V decembru je bil po začasnih podatkih Banke Slovenije saldo tekočega računa krepko negativen -115.3 milijone €, kar je največji mesečni primanjkljaj v letu 2011. Gre seštevek velikega primanjkljaja -238.4 milijonov € v blagovni menjavi, presežka 109.5 milijonov € v storitveni menjavi, primanjkljaja v saldu dohodkov faktorjev -50.3 milijonov € in presežka v tekočih transferjih 63.9 milijonov €. Saldo kapitalskega in finančnega računa je bil močno pozitiven 292.7 milijonov €, kar pomeni ustrezno povečanje dolga ali zmanjšanje terjatev. Pri tem je bil saldo neposrednih naložb kar 353.3 milijone €, saldo portfeljskih naložb -9.1 milijonov € in saldo ostalih naložb 55.7 milijonov €. 33 V celotnem 2011 je po začasnih podatkih Banke Slovenije primanjkljaj tekočega računa 168.1 milijonov €, v 2010 je bil 297.3 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 1296.6 milijonov € (leto prej 1204 milijone €), storitveni presežek 1616 milijonov € (v 2011 1308 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 643 milijonov € (leto prej 507 milijonov €) ter saldo tekočih transferov 154.3 milijonov € (v 2010 106 milijonov €). Kapitalski in finančni račun kaže po začasnih podatkih v 2011 negativni saldo 414.1 milijonov € (manjšanje dolga, večanje terjatev), pri čemer je saldo neposrednih tujih naložb visoko pozitiven (794.2 €), enako naložb v vrednostne papirje (1891.1 milijonov €). Negativen je saldo finančnih derivativov (-136.7 milijoni €) ter ostalih naložb (-2933.0 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v 2011 povečale za 72.0 milijonov € in so znašale konce 2011 766.7 milijonov €, kar je za 37 milijonov € manj kot leto prej. Sestavlja jih za 133.2 milijonov € zlata, 241.8 milijonov € imetij SDR, 127.6 milijonov € rezervne pozicije pri MDS ter 245.9 milijonov € deviznih rezerv. Statistična napaka pa znaša kar 582.2 milijonov €. Plačilna bilanca (milijoni €] januar - december december 2010 2011 2010 2011 I. Tekoči račun -297,3 -168,1 7,4 -115,3 1. Blago -1.204,90 -1.296,60 -202,2 -238,4 2. Storitve 1.308,20 1.616,70 96,7 109,5 3. Dohodki -506,7 -642,6 -30,9 -50,3 -delo 139 196,4 13,3 21,5 - kapital -645,70 -839,00 -44,20 -71,80 4. Tekoči transferi 106 154,3 143,8 63,9 - državni sektor 156,00 255,30 149,80 70,20 II. Kapitalski in finančni račun 318,7 -414,1 71,2 292,7 A. Kapitalski račun 8,2 -101,7 -63 -88,9 B. Finančni račun 310,5 -312,4 134,2 381,6 1. Neposredne naložbe 333,5 794,2 47,3 353,3 2. Naložbe v vrednostne papirje 1.947,10 1.89110 137,9 -91 3. Finančni derivativi -116,8 -136,7 -4 -7,9 4. Ostale naložbe -1.87210 -2.933,00 -33,9 55,7 5. Mednarodne denarne rezerve 18,8 72 -131 -10,4 III. Neto napake in izpustitve -21,4 582,2 -78,6 -177,4 34 Konec novembra 2011 je bil neto dolg Slovenije do tujine 10.812 milijonov € (30% BDP v 2011), kar je 101 milijon € manj kot mesec prej. Bruto dolg je znašal 41.872 milijonov € (117% BDP v 2011). To je najmanjša vrednost neto dolga v 2011 in manjša kot konec 2010, ko je znašal neto dolg 10997 milijonov €. Zmanjšanje je rezultat večjega mesečnega padca bruto zunanjega dolga od tudi siceršnjega padca slovenskih terjatev do tujine. mesečna rast s cd cd o cd o 03 cu 03 cd o cp cd cu o cd ■ŠT o cd 03 o 03 c^ 03 03 I-v c^' cd c^' cd o o u^ C^' O ■šT C^' 03 r^ cd cd cu o 03 c^' lo 03 c^' 03 Skupno -U ._ co S 2 o> o p en n 03 o lo 00 o ■šT cu 0ü lo ■ŠT 03 cd 03 ■ŠT 0ü lo cd 0ü ■ŠT c^ cd 03 cd cu c^ c^ cu o lo cu cd 03 V 03 03 o ■št 03 c^' c^ li^' cd ■št c^' ■št lo cd o 03 cd cd 03 rs 03 cu o cd v o mi cd cd en m cu cd ■šT o 03 cu ■ŠT 0ü 03 cu 03 r^ 03 cu š 03 cu cd cd ■šT u3 cu cd cd ■šT cu ■šT cd lo cu lo cd cd r^ cd cd cu ■št ■šT cu lo cu cd r^ r^ r^ 03 cu 0ü o o 0ü 03 ■šT cu cu o r^ cd 03 03 03 cu 55 cu c^ lo cu o 03 ■ŠT 03 o lo cu 03 cd ■ŠT cu u^ lo cu 03 03 lo r^ ■šT cd lo cu ■šT cu a n čt cd co co co er m o m o cd lo 03 cd lo 0ü 03 cd o o 03 cu o ■št 03 o r^ r^ o o c^ cd o 03 c^' c^' ■ŠT c^' lo 03 c^' 03 c^ c^' cd c^' cd 0^ c^' cd cu . c^' Širša država -U s a r o ni t cd lo m r^ cd cd ■ŠT r^ lo cp o cp cd co o o 0ü r^ cd 03 o cp 03 c^ cd 03 03 ■ŠT lo cd cu c^ cd O 03 5^ c^' cd lo 03 03 lo~ O c^ O ■ŠT c^ cd cd 00 o cü 55 K rv cd c^' . 0^' lo u^ lo v o E co r^ o cu cu ou cu cd cu lo cu cu 55 cu cu 55 cu lo cu cd 03 o cu cd cu ■št cd cd cd lo 03 o cu cu 03 cu 03 03 fšt cu o cu ■št cd 03 03 lo cd lo 03 c^ 03 o cu o o cu cd u^ cd o cu cd c^ 03 ■št o cd r^ 03 lo o cu CÖ iS co d a n čt cd co co p er m r^ op 03 en o r^ cd o r^ lo 03 clj 03 r^ lo 03 cd O lo cp lo cd 0ü r^ c^ ■šT lo o O 03 cvi cd cd tn 03 c^' cu li3 ■ŠT 03 r^ u^ c^' cd cd 03 ■ŠT C^' lo cv 03 03 c^' r^ 03 r co C co o v JD cd r n cd cd cd r< cd od o 03 clj s o o o cd 03 o 03 cu c^ 03 lo 03 cd 03 lo ■ŠT 03 lo c^ O Clj 03 CU li3 ^f c^' 03 CU C^' 03 ■šT li3 cd r^ c^' ■šT c^' cu c^' CU 03 ■šf r^ c^ c^' 03 o c^ 03 u^ ■šT O mi m m 03 m lo o cu r^ 03 ■ŠT CU 03 cu lo cd cd cd r^ lo 03 o ■šT 03 ■šT lo 03 r^ cu 03 cd o cd r^ cd CU 55 03 lo r^ cu lo CTÜ 55 ■šT 03 ■ŠT lo 03 03 03 lo cd cd cd ■ŠT ■ŠT cu cd lo 03 cd cd 03 r^ o cd o lo cd 03 cd 03 r^ 03 03 r^ o cü lo lo o cd cd O t e cd o o cu r^ o o cu cd O O CU 03 O O cu o o cu J CD cu co 03 o j: cu cd CU CU 03 ■ŠT lo cd cd 03 o 35 36 Izvozne cene EU27** medleta stopnja co oi ud cd al ■št cd o 7 cu lo lo ■št ■št o cd cd 7 ■št cd o r-v lo cd en o cd u^ 7' cd r^ ud 03 lo líí ■št u^ u3 lo ^f 03 c^ 03 03 cd ■št oi 03 cd a 7 r^ od 03 03 03 ■št c^ oi a a líí 03 co ■št 03 c^ líí 7 cd líí J2 cd ■a in ■št oi o cd ■št cd o co o o r^ o al K cu ■št cu oi c0 cu cu ■št ■št oi c^ cid c^ r^' K a K r^ ud r^ cid 03 cid a K c^ r^' r^ K c^ c^' a Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. "a o et E m 03 cvl ■št oi a co m ni ud ud co lo 5 cd en 0 co 01 03 ■št lo o a ud 7 u^ od lo ■št 7' ■št ■št 7' co 03 0^ cid 7 en 03 lo K lo c^ ud 03 cd od o cd ud co c^ líí 03 c^ líí o lo ud ■št lo K a ■št ud J2 cd d in ■št cd o i-v ni cd od cd o 03 o co o cd K lo cu ■št cu en cu lo 03 cu '7 oi 03 lo' 03 r^' li^ líí od r^ r^' cd líí 03 K 03 r^' 03 c^' c^ od 03 03 c^' a c^ c^' lí3 c^' zoaz| t a le jan "o eo t ms o r-v cd ■št lo cd cd co cd cvl a ■št ■št 03 ■št ■št od cu cu o cd lo cu o en cu cd cd oi a a 03 03 03 lo r^ lid a ■št r^' co u^ ■šf a cd 7 03 c^' a 03 a c^ c^' lo 0^ od o co 03 7 03 03 co r^ od co 03 03 co 03 c^' lo c^' lo cd o V o mi 03 03 cd en m 55 a r^ 03 a o cd cd cd o 03 en co en o en o ■št o m co 03 co 03 o lo o 03 lo cd l0 l0 03 7 ■št cu cu co o cu 03 cu 7 03 co cu a 03 a cd cd 03 a cd lo co o lo r^ o a 7 co co cd 03 ■št cd u^ cd 03 a ■št co c^ co co cd o 03 u^ cd ■št a c^ 7 03 cd lo 03 a o co ■št a a a en lo 03 03 a a 03 co 03 a co lo 03 co lo r^ cd 03 cd co lo lo 03 cd a 03 03 o ■št Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn & cL "o o et E w i-v co 03 ni o cd cd 7 o cvl ou cd o 7 c0 03 lo cd 03 03 r^ co en 03 03 0 en 01 o 03 a ■št 03 03 a o ■št ■št c^' a co 03 cü 7 ■št a lo en líí 03 ■št ud líí 03 03 ■št 03 ud ■št a cü c^' lo 03 o 03 r^ c^' co lo 7' o mi co ■št cd m o S cd 7 o S co r^ r^ m 03 m 03 cd lo lo cu 7 co co cd cu lo ta co lo o 03 lo co ■št 7 ■št ■št a ■št lo ■št ■št cd 03 03 cd a 03 lo co o cd cd lo cd cd lo co o 03 cd lo r^ lo a cd cd co ■št a cd o lo cd cd cd o 03 co Izvoz Slovenije* a n >0 -u cd C cd * O * cd r-v C CU N -J § ljü ZD medletna stopnja lo oj cd o i-v oj co m o lo cd oj s o ■št cd lo 03 03 cu lo cd lo cu 03 03 oj co 03 a^ r-C ■št co K 03 cu cu 03 lc3 c^' co a^ lí3 o 03 r-C o 03 K cd r^ cd 03 co en cu 03 o 03 lo oí lo lí3 c^' J2 cd ■a in o r-n 03 cu 03 oj o co oj cu K 03 oj cu 03 cd cu cd cu cd cd 03 ■št cu lí3 ■šf 03 03 ■št 03 03 r-C 03 lí3 03 lí3 r-C 03 lí3 03 c^ r-C 03 r^ c^' 03 c^' 03 r^ K 03 lc^ c^' 03 0^ c^' 03 r^ 0í 03 c^' 03 cd cn 03 Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn ■S a. "a o et E m o oj cd oj co cd cd cu r-v lo cd oj ■št 03 03 cu cn cu ■št lo lo 03 cn cu o cd ■št lo 03 ■št ■št ■št o c^ lí3 co co 03 ■št 03 cu oí 03 co cd co lí3 03 r^ c^' lí3 03 lí3 lí3 cu lc^ cn c^ lí3 03 co lí3 ■št lí3 oí o c^ lcí cu lí3 cd J2 cd d in r-v ni cu cj cu o oj cu co o oj cu r^ oí 03 lo 03 03 oj 03 i-v cd 03 03 03 03 03 ■št lí3 03 lí3 03 03 03 03 03 r-C 03 03 K 03 lí3 c^' 03 0^ K 03 ^^ r-C 03 lí3 03 lí3 c^' 03 cd cn 03 03 oí 03 lí3 c^' * n * lu a n ja t jn ® a. "a o et E cd ■št cu lo cu co o r-v cu cu o í-v oj cu 03 cd 03 ■št cn oj cu 03 cu 03 cn ■št 03 cu co lo oj cu cu cd cu 03 03 ■ŠT c^' cu lí3 03 cu cd r^ c^' O cd cd cd c^ c^' cu lí3 cu c^ lí3 cn c^' cu 03 LÍ3 cd cd cu oí ■ŠT c^ 0í ■št c^' cn oí CD mi cd cn co 55 co CTÜ cu cu ■ŠT cd r^ cu o m m co 03 co cu ■št cu cu co ■št o cu cd cu r^ cd ■št m cd co 03 cu cd cu cn cu cd lo co 03 ■št 03 cu 03 r^ lo lo o o ■št r^ cd co cn 03 r^ cd co o 03 c^ cd ■št lí3 cu ■št co ■št cd o co 03 co 03 cd 03 ■št r^ lt3 r^ 03 cn c^ cn cu 03 03 co 03 r^ lc3 cu O ■ŠT 03 03 cu ■ŠT 03 cu r^ o cu ■šT ■šT o 03 ■šT cd co cu ■ŠT 03 03 cn 03 03 03 cu 03 cu ■šT Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn * O. "a o et E <° o cu ■šT i-v oj m cd oj cu ■št 03 03 cd o 03 cu lo oj 03 co cd oj ■št cn ■št 03 ■ŠT lo o lo ■št ■št lo cd 03 □3 03 ■ŠT c^ 03 cu o 03 03 cu 03 co cd cd cu 03 cd 03 lí3 cu cd cu c^ lí3 o ■št c^' cn c^ c^' cu c^ lí3 03 cd ■št cn a^ ci co 03 o cd 03 lo 03 c^ ci cd mi r-v oj r^ cu ■št cd Cj m o cd o o ■št cu r^ r^ cu m m cu cu cu o lo cu co lo r^ 03 r^ ■ŠT cd ■št cd cd lí3 cd c^ 03 lí3 cd 03 lí3 cd cu lí3 r^ ■ŠT cd O cu cn o r^ ■ŠT co cd co lí3 cd lt3 O cu cd cu cd cd cu 03 r^ lo 03 o cu o rv a^ 03 cu cd cd o c^ Uvoz Slovenije* a n >cj -u 37 38 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija cd ni og ■šT ■št ■št o cd cu cn o 0d cd r^ r< c0 co lid od cd od lid od lid 00 o 0d r^' lid k r^' cn k co k c^ k cn k c^ od cu 00" od od c^ od m z) E r^ r< ■šT cu r^ o 0g lid od cd cd 0g cd od cd od m od m od lid od cn od cn od r^ od co od ■šT c^' od od od c^' od c^' ^^ c^' lid c^' ci^ c^' lid od c^' c^ c^' o c^ o 7 cu z) E ou m r< o r^ cn QD CD od ■ŠT cd 0g cd od cd od LiD od cd od cd od cn od cn od co od cn od od ■šT c^' od od od c^' ^^ c^' ci^ c^' lid od r^ c^' cn od c^ c^' c^ c^' Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et e ■ŠT m od od O od cvi O od cn cvi co cvi cn cvi o cvi lid cvi o od lid cu o 00 cd od c^' r^ c^' ■šT ci^ c^' 0^ c^' c^' r^ c^' lid o p c^' ks cd d in cd o ■št o m 7 n o cd o cd 7 o ■šT od cd lid 0d od o o o ou ■šT cd od cvi co ■šT cd od cd ou lid o od o rv k cn od r^' o cn u^ c^' o cn c^' o ■šT c^' o od co o lcd ''7 od cd c^ od O c^' o od co o od cn lid o r^ od lcd c^' ■šT co od od cu Gradbena aktivnost EU27 a n ja ° S. "o o et e <° ■št r-v od r< cd ■šT 7 o o ou cd 0g cd cd o 0g r-v od ■št o c^ ■šT ou ■šT c^' co o c^ c^' lid '7 c^' ci^ cu cd cu od o od ks e ■a c cd cu N o 7 cm od od cd o m co od cn m co co co cn c0 od co cn cn od co od C0 od cn ■šT o lid cn ■šT lid od o co og cu co od 7 lid od 7 cd c^ c^' cn ■šT cn c^' co 7 c^ c^' cn ■šT c^' cn cu od lid cn co r^ c^' cn ■šT c^ od cn od lid od 7 ^^ r^' cn co cn o cn k cn co co ud cn Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn v ci "O o et e <° cd ■ŠT cn od ■šT ou iri co r^ o co ■ŠT cn cn r< ■šT od 0g ■št od lid od lid od ■šT c^' 00 cn ud od ud cd cu c^ lid r^ lid c^ c^' od c^' ■šT c^' ■šT s k cd ■a in cd r-v od o ■t o od m o co o od 0g co en r< cn ■šT od o od cn cd cn co 7 r< o cd co cd o cu lid cn lid ou od o ■šT od lid cn cd cn od cn cd c^ od o cu ■šT od cn cu o lid '7 lid o cu c^ c^' c^ o cu lid c^ cn '7 o cn c^ od co ■šT c^ c^' o 7 cu cd ■šT c^' c^ cu qd c^ cu lid cn cd ci^ o Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn v ci "O o et E O ■ŠT od od ou ou 0u cd lid cd O ■šT cd o r^ co lid co r^ lid ud lid K o lid od ud cu lid ■šT ■šT od cu cn od lid od cd ■šT c^ c^' od od C^' c^ o cm o s k CD in o o co O cd m 0g o co 0g co cd en LiD O 0g ■ŠT cn cn r-v ud o od o cd o co cu n cn od o od o o cu K cn 7 cn od cn co lid od o co lid od c^' o cn od c^' c^ u^ od o o o co od cd od co k co cd ci^ o cd c^ r^' cn od cd ud o cd c^ c^' c^ cd c^' cn lid c^ c^' c^ Leto cd o o cu r^ o o cu cd o o cu en o o cu o o cu cd cu § o cu o cu > \ cd cu cu od ■št lid cd 7 co cn o ' cu > Poslovni optimizem EU27 Slovenija co og up co cu ^ -16.44 o ■ŠT cu cu cd cu cd cd m Lii cd ci cn ni ni '6 ■ŠT '7 od og '4 oi og ■šT u^' od r^' Li^' Lip C^ cd K op a5 c^ og 7 cu Z) E CD r-v cd en o o co m cd cu co up co od cu cn cu m cu cu op cu oi cd ■ŠT oi OD c^ cu Lip c^ cu c^ c^' c^' u^ Lip' op LiD c^' LiD OD a5 Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s 7 LiD OG cu cn cd N 4 m og cu od m co -6, m cd co cu CD oi co od CD o o cd' O OD ■šT ■šT LiD ■ŠT U^ OD C^' c^' od ai OD c^ oi c^ o UD '6 oi oi r^' '6 ai ja jn a t co CD n e O o O cu ■ŠT co LCD op cu oi cu o 6. 4 cd o OD oi cd cu cd co r^ .6 o o cu OD ■ŠT OD O C^ ^f od U^ oi ■šT c^' r^ u^' c^ C^ up Li^' n o cu r^ K '6 oi Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s cd O N OD ■ŠT 7 og cn 0 01 cu co o cu cu ■ŠT ■ŠT r^ r^ ci cd ci co ■ŠT o Lii cd oi C^ oi OD oi C^ K c^ UD c^ od co cu op u^ ^f OD O LiD c^' LiD c^' ks čil OJ p 2 E ■ŠT cd cd 7 o co ■šT cu N co OD Lii -4 m cu ci -4 OD o -4 cd o -4 cu oi op LiD cu ■šT -4 .6 '7 OD -4 cd ■šT -4 '4 Lii -4 OD UD -4 CO O -4 '4 K op c^ oi op oi op '7 oi op '4 r^' op '7 K op OD U^' op '7 oi op CD K op c^ oi -4 c^ og op c^ oi -4 Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a ab S E te e =a E ee E ^ s ■ŠT cd ni cd cd ni 7 ■ŠT oi cn 4 r< op m cd oi cu o r^ cu .7 ■ŠT co lid o co CU O CO .6 cu co OD LID CD~ OD cd og CU LiD og CU C^ C^' OD CO ■ŠT CU c^ u^' '7 r^' LiD og c^' c^ cd CU CD OD C^' u^ n '6 o u^ og a ja O os r-v cu cd cn cvi 5D Lii o o ci LID 6 m ■šT cu co cd o r^ CD cd op cd ■ŠT CU LiD O r^ up CO og LiD Li^' LiD Li^' C^ up ai C^ C^' '7 LiD K o c^ c^ c^' c^ c^ og '7 c^ Poslovna klima EU13 a a b S E te e =a E ee E k. s - ■šT CU o 7 up 7 CU cu cd cu cd o' o ci m cu cu cu co cu CD cu CU og LiD OD CD O u^ c^' u^ o r^ c^' c^ o u^ c^' c^' LiD C^' op UD op ja jn a t CJl CD n e O o m o en CU co OD ci m m cu m ■ŠT o o cd o r^ o cd o cd o ep o LID LiD ■ŠT LiD op c^' C^' ■šT C^' o c^' O C^ c^' c^' OD o OD C^' c^ c^' o t e cd o o CU r^ o o CU co o o cu cn o o cu o o cu CD cu J CD CU o 1 cu > \ cd CU CU OD 4 LiD 6 7 co cn o 1 cu ^^ cu cd CU 39 40 CD CD _Q E CD E -U CD co OD CD CD .0 CD OG ■šT LiG '4 CD LiD c^ OG OD ■šT 1' u^ CD N ID CD E CD o Lij oj OU cu o o CU oj OG OG OU o c^' LiG oi C^' c^' C^' c^' OD c^' CU up up E E £_ -U co o C > CD C CD 'c o co co CD OG CD ou CU CD OD ■ŠT LiD OG 1 OG CO r^ 1 C^ 1 r^ '4 '0 LiG o □_ CD O CD -U OG O O ou ■ŠT up 0^ r^' LiG LiG OG LiD ■šf C^' V c^' CU CU C^' O CO CD CD _Q o C -U CD E CD CO .4 LiG CO CO .4 o CD LiG c^ '3 r^ OD 1 c^ LiD cu u^ CU '3 0^ u^ '. ^ o ID CD E CD ^ ■ŠT o O OG ■ŠT cu v LiG OG CD CG U^ CIO ou o' ou oj OD c^' LiG m OD OD Li^' OG cu c^ J- "Čl ^ CD E £_ CD > co r= o c CD CD c o CD C CD en LiG 0 CD co CO r^ .4 0 '0 LiG '4 C^ c^ '0 '0 c^ C^ LiD C^ '0 '0 LiG u^ CD O O ¡5 uj o O ■ŠT ■ŠT OG o CD OG r^ K ■šT '. CD OG c^' LiD CD OG C^' t^' c^' '. r^' C^' Li^' £ -U co co ■šT 3 cu CU cu 3 cu CU C^ CU CU 3 cu cu cu CU CU 3 4 3 CD o CD _Q is >C0 'c CD -U CD E CD r-v ■šT LiG CU r^ OD OG 1 OG ou C^ '. '3 LiD '4 '. C^ c^ '0 '0 ID CD E CD CO OG OG LiG LiG r< OG ou V C^ ou 00 OG c^' OD OG OG ■ŠT LiD c^' r^' C^' _Q ■a CD E £_ co ot to J2 >o >0 ^ .0 LiG CO '3 .3 r^ LiG .0 CU '. C^ '3 LiD LiG '4 '4 LiD CU '0 '3 '. co cu CO o CD £_ CD oj up CO OG ■ŠT CD r< oj OG LiG LiG OG r^' K OG C^' OD c^' CU CU ■šT OG ca Z CZ CD C CD up Lip up Lip LiG CD CD r^ r^ -. Li^ Li^ Li^ Li^ -4 Li^ Li^ Li^ Li^ Li^ Li^ -. CD CD C CO > o CD _Q C -U CD E CD od CO CD .4 1 o LiG 1. 1. 3 LiG 0G '3 LiG c^ '0 '0 '4 c^ u^ 0^ od CD E CD OG cd r^ cu OU f 3 K CD 3 CO cu r^ CU 3 LiG CU LiG CU C^' CU OG CU c^' c^' C^' ■šf a c^' c^' c^' c^' c^' C^' C^' CD to ^ O CD C E £_ co t- > CD JS £ >o CD C .CD Lip co .3 CD LiG .4 cu CO c^ U^ '0 C^ LiG 4 co '3 c^ '3 c^ C^ '0 '4 CD '4 c^ £_ CD CD OG ■ŠT LiG CD Lij CD oj oj oi 0^' C^' K LiG OG r^' c^' c^' K OG ■šT CD O -U co CD ou cu C^ C^ CU c^ c^ C^ Z O CO CD CD _Q CD E C -U CD ID CD E CD E CD r^ oj CU LiG LiG CU CD ou O OU - LiG CD LiG OG Lij OG ■šT OG OG LiG co CD - C^ LiG O O - od c^' od C^ c^ OG C^' Li^ CD E £_ CO co CD ■a Ci co o CD CD C CD O ca 'c CD -U 10.3 13.4 CU ou .3 OU ou CO r^ CD Lij rv O CU r^ op op OG CD od c^ LiG 0^ C^' CD op od LiD o CU ■šT '0 C^' CU O co — CD co OG o \ CD O 0 0 0 CD O 0 0 0 10 0 10 0 1 CU 0 0 1 cu > 10 J cu cu cu cu CU CU cu 1 CU CU 3 — 4 LiD . = CO CU 1 CU statistična priloga ♦♦♦ Oskrba (el., plin, voda) mesečna rast CD O O CD CD o 0.00 ■šT CD o CD o o 03 o 0, ■ 03 CO LO O 03 CO 03 C^ 0. LO 0. CU a^ C^ a^ c^' ■šT 0' 0' C^ c^' LO cu 0' cu 03 LO' LO 03 0' co ■šT 0' LO c^' LO Li3 -0' t is S £ le or p CD O j: 03 O LO N 03 o CD ■šT LO CU r^ 03 CD CD 03 03 03 C^ 03 o c^, od oj c^ ci^' r^ Lij c^ oj c^' 0^ oj co c^' ■šT c^ oj c^' Li3 ks CD ■a C CD 00 CU cu ni CU CD LO r< O 03 o 03 03 .0 C0 03 cu ■ŠT 03 CD CD 03 ■ŠT oj CD o o .0 C^ U3 ■šT 03 CU 03 03 ■šT oj 03 CD CÜ 03 '0 LO' 03 0^ oj co c^' co LO K r^ ^f 03 c^' co c^ co ■šT co '0 oj co '. c^' . 03 CÜ O oi . . Predelovalna industrija a n čt cd co co

\ CD CU CU 03 ■šT LO CD co . 0 j: cu 41 42 Skupaj nočitve mesečna rast CD CD cu CD o o m o CU o co o ■ co CD o - CU CD o co rv o □ E'0- co I-v CD CD cu CO CD CÜ ■ŠT C^. CD ■šT CO cu o u^ c^' LCD cu CO o ■šT C^ c^' t is S £ o t s o a n čt m o o is ti cu cu m m co co co co en co on m co ■šT en cu cd st o en cd co m cd r^ co cd CD m cd r^ co co co cu cu co o cd co co m cd cd cd r^ r^ co cu o 0Ü co co S cu O co CO co co cd cd o o cu cu m co cd cu co LTD co cd CO CD LCD CU ■šT cd cu cu cd co cu o LCD cu co cd co r^ cu cd cd cd cu cd cd cu cü co cu cu cd cu LCD cd co cu ■šT LCD ■šT cu cd o t e cd o o cu r^ o o cu co o o cu en o o cu o O cu CD cu J CD cu co cd o j: cu > CD cu cu co ■št LCD cd co . o '' cu > Luški mesečna rast ■šT 03 o cu o LO ■šT CD O r^ CD CD O 0Ü OD CD CD CD OD CD OD CD CD LID CD~ 03 OD op 03 Lip ■ CD OD ■ŠT OD CD LO ■šT OD ■ CD OD r^ en co 03 CD C^' LO CD K LID t is S £ le or LO 0Ü CU LO 0Ü LO ■šT 03 03 CU 03 o ■šT OD ■ŠT LO CO OD 03 03 LO CD LID CD OD ap C^ OD OD o CD c^' C^ co o c^' OD c\J c^ c^' r^ OD op OD OD c^ r^' c^ r^ LID cu C^' č ° i— (n ^ ti CO CD ■ŠT m CD ■šT co m ■šT LO LO CD CD LO 03 03 03 LO ■šT CD CU CD LO OD ■šT CU ■šT CU CO LO 03 LO LO CD CO CD OD OD CD o ■ŠT OD OD LO CD r^ OD CO OD ■ŠT LO CD ■ŠT o cu cu OD CU ■šT co cu 03 ■šT CD Pi CD O O LO ■šT co o cu ■šT Pomorski a čn ts (n ^ e r m cp OD cp CU 03 O LO CD cp CD O LTD OD LO LTD CD 03 O CD ' LO CD r^ c^ OD CD LO CU Ci cu ' LO op LO LID r^ op ' OD C^' LO C^ OD co LID o t is s £ \ CD cu cu OD ■ŠT LO cd co 03 o '' cu 43 44 Skupaj letni porast cd o cd og oj o o 0.0 o co o cd o cd o o cd o c^ o c^ c^ o og 0,0 c^ c^' o o c^ o c^' og o og o og c^' og o og c^' o ° Š > g k bi ae r p m cd o □g ■št og og lig cu og og ■št cu ■št og ■št cu lig ■št ■št og og ■št lig lig og og co lig cd ■št og og cu r^ cd lig og og cu cu co lig og cd lig cd r^ lig og cd cd cd lig co og cd rv cu r^ og cd 0 cu lig r^ og cd ■št 0 og ■št og cd 0 o og og cd 0 cu og cd co 0 cu co og cd r^ og cu r^ og cd cd cd cd co cu cd co cd cd lig og cd r^ cu r^ og cd cu lig o r^ og cd ■št co og cd co cd cd r^ og cd c^ cu cd og cd ■št cu r^ og cd og og o o og cd 0 ■št lig og cd cu cu og lig og cd co co ■št ■št og cd lig cd o o og cd Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p cd cd cd cd ■št r< og ■št cd .0 o ■št og og og cu ■št cu cd og ■št cd lig og cij ■št ou co o cd co co co 0^ og cd LiG cd LiG cu LiG og cu ■št c^' og c^' o co' og eri o co' o K lig cu c^' lo cd -u >w cd co cd m co cd og og Fv cd cij og cd og lig og cd co ■t o lig o o cu og cd o og lig og og ■št co r^ cd cd og cd co co cd cd og cd cd cg ■št co cd r^ co og cd cd 0 ■ŠT co cd cu og O cd cd co 0 cd r^ cd og co cd cu 0 og co og 0 ou o o cu og 5g co 0 cd lig co ■ŠT cd og cd lig ■št og cd co o co o r^ 0 cu cd lig r^ c^ cd cd cd cd 0 cd ■št O r^ 0 lig 0 cd O cd cd o ■ŠT lig cu lig cd cd lig Samozaposlene osebe t i s £ £ le or p r-v oči LiG OG O ■šf LiG LiG oj oj O ou cd ■ŠT ■ŠT ■ŠT r^ OU I-v O OG O OG I-v OG ■šT o LiG cu CO CU c^ OG ■šf lig og ■ŠT cu p lig O c^' iki ici S 2 CD O TD cp a. . E en 5G 5g OG O og OG LiG cu ■ŠT ■ŠT lig lig r^ O lig co lig ■ŠT cu co og lig co lig cu 5 lig cu co cd lig cd Fš cd lig co cd lig cd lig cd lig cu cd lig cd lig cd co lig r^ cd co co lig lig r^ cu cd lig ■št cd r^ cd lig co cu ■št 0 cd cu co co 0 cd cu ■št co 0 cd lig ■št ■št 0 cd ■št cd cd 0 cd lig ■št cd 0 cd 0 c^ cd lig ■ŠT lig cd OG ■šT cu OG r^ OG ■ŠT lig cu OG CO O ■ŠT cd cd lig og cu cd lig og cd Zaposlene osebe t is S £ le or p r-v LiG ■št OG O cd LiG OG 0 .0 O cd cd cd cd lig cd cd cd lig cd cd cd co co O cd cu c^ c^ cd O O o 0^' ■šT a? og cd og cd CD Li^' og Li^' n o .c ma s ° s s ri o p r^ cu m cd cd og og og og cd o o og cu r^ r^ og og r^ cd 5 ■ŠT cd co og cu lig r^ cu og og cd 0 og co cu cd cu lig cd cu cd cd cu cd cg cu cu cd og ou cd cd co r^ 5 ■ŠT 0 og cd 0 cd cd 0 cd cd ■št lig 0 cd r^ 0 co cd lig cd cd lig r^ lig ■št og cd cd lig cu lig lig cd lig lig og cd cd lig cd cu cd r^ lig lig 0 cu co lig cd cd og lig cu r^ co r^ lig og ■št lig r^ lig 0 ■št ■št lig og cd og r^ lig cd 0 o r^ lig cu co ■ŠT lig lig t i s £ £ le or p og og og LiG oj o oj o ou r^ og cu og r^ ou cu oj cd lig LiG lig og co o o c^ ou og ou og CV ■št c^' og CV CV c^' c^ c^' o CV CV c^ CV 0^ c^' E -s £ o tj a cd n TD 'c oa n CT > ¡5 o cd o lig r^ cd cd cd OG cd ■št cd lig r^ rv lig og ■št og og cd OG OG r^ lig CO cd cu 03 Fš cd 0 r^ OG cd co cd lig ■št cd cd CO cd lig cd CU CO CO cd 0 ■št co co cd CU CU cd CO CO cd cd ■št OG CO cd lig r^ CU cd CO cd cd cd OG ■ŠT CO cd 0 cd OG cd CO cd cd OU cd CO cd ■šT co cd og lig cd cu cd cd 0 r^ O r^ cd OG cu cd CU cd O CU r^ cd cu co co cu r^ cd cd co cu fši cd 0 0 ■šT Pi cd cd ■ŠT cd ■šT LtG O r^ cd lig og CU CU r^ cd OG cu r^ cu r^ cd lig ■ŠT cd rv cd 0 cd lig r^ cd cd o t e cd o o cu r^ O O cu co o o cu OG O O cu O O cu CG cu 1 o cu CU OG ■šT lig cd CO cd 0 cu o CU cu OG ■šT lig cd co cd 0 CU iS" CG CU Goriva letni porast m co ■št od ud od cu o ^ o ■št cvi o ■št od o cd ou od ou cd ou od ou ud c^' od cd ud ud K r^' c^ c^' ud od cd od c^ c^' c^ s k cd U in m ■št od o o oči ■št cd ou cu od cd ■št od od ■št ud ud od ud cn ud od r^ cd od cd i-v od od cd cn cd od cu ou ■št o od ■št co o ■št o od ■št o ud ■št cd 0^ ud ■št ■št o od ■št od ■št od ■št ud ■št cd c^ ud ■št cu c^ ■št cd ■št r^' ■št od od K ■št r^ c^ od ■št od co K ■št Storitve t is S £ le or p m od co ■št od ud ■št ou od co od cd o o o o o ■št o c^ c^' c^' c^' c^' c^' c^' o ud c^' ud c^ o c^' c^' o ks cd ■a in cu ud od o ud ■št od o cd ou ■št cd od r< ■št od od ■št cd cu cd od n co co n cu ou co cu o co o od cu K cu r^ od ud od K cu od co od od cu r^ c^' od c^' ud c^ c^' cu cd od cu ^^ c^' cu od c^ c^' cu c^' od en ud c^" od c^ od Blago t is S £ a> o p ou ou od r-v ud od o o cd ou od ou od ud ou od od o od co od co od r^ od 0^ od cu od od od r^ c^' od od co c^' cu od cd od c^' ■št od ks cd ■a in cd o oči o od ou ud o co cvi ud co o od i-v od ■št cd od r^ r-v ■št od ud ud cd ud s ■št" ud cu ud od co cd ud c^ od r^ cu od ■št c^ r^' od ■št od o ud ud co co c^ c^' o ■št od" cu od ud o od Osnovna inflacija a n čt cd 10 co P er E r^ o r^ od o r^ od o ud o o cu o o od o o cd o o o o o o cd o o cd od cu c^' c^ c^' ■št cd o ud o o ■št c^ c^' cu c^ c^' o cu c^' o c^ o ' t is £ £ le or p r-v ud od ud o od ud o c1j cd o o ou o o o o o o cd o c^ c^' c^ o r^ o ■šT c^' c^' ud c^' od c^' ud c^' od c^ cu c^' ks cd ■a in m in cd r^ o ud O od o o ■ŠT ou co ud ou od ud cvi ■šT CD ou cu CO ou od ud ou co CD ou co ■šT CD c^ ou CD rs CD UD OD CD ■šT UD CD od OD o c^ OD CD OD o ■šT cu OD cu co c^ UD OD ■šf Življenjske potrebščine a n čt CD w co

CD cu cu OD ■šT UD CD co od o cu > 45 46 CD c >CJ mesečna rast cd o o 03 co CD 03 03 CD lo o CD ■št o o co CD o 03 ou o ■št cu o' 03 o cd 03 c^' cd cu c^' c^ c^' o lo c^ c^' 03 c^ o 03 CD o c^ o _q CD £_ -U o CD co^ t is £ £ le or p cd OU CD cd lo ■šT O CD lo cd cd lo cd r-v o cu lc^ c^' cu 03 03 c^ c^' 03 r^ c^' 03 c^' cd cü lo c^' c^ c^' 03 cü lc3 c^' 03 CÜ CD >N ks CD ■a in r^ lo CD CO I-v ■šT O r^ CD CD LO OU CD CD 03 03 lo CD o 0Ü 03 03 lo Oli lo o 0Ü 03 CD ou co 03 CÜ 03 c^ 03 c^ ■šT cu lo co ■šT 03 CD c^ ■šT r^ c^ CD u^ o ■šT o ■šf r^ c^ ■šT co lo Repromaterial a n čt CD co co

\ CD cu cu 03 ■šT lo CD co 03 o cu O £_ D O C mesečna rast CD O ■šT m o CD m o en m o CD o ■šT CO CD r-v cu líd o m o CD CM OD CD' LCD CD' LTD C^' ■ŠT C^' - CO c^- CO O ' CD CD oen- CD >CJ CO d. co N CO >CJ CO t ._ co S 2 o> o p CU oj Í-V ni m co CD ■šT UD oj i-v oj CD cd CU cd cd GÜ o oj LÍD oj LTD ■sf ■ŠT oj ■šT CD CU OD ■šf c^- LTD cd LTD ltd ■šT U 1— m W ■t m m N en co co UD co r^ co co cu r-v oj m CD cd cu cd cd cd co ■šT cd ■šT cri ■ŠT cn co cd od o cd' LTD c^ od CO cd od O c^ '' cu od cd cd od cd co od co 0^ od ' CO '' £_ D a n čt CD CO CO P er m m o o cu o o o o CU o cd ■ ■ ■ ■ ' C CO >CJ co _0 > CD -U m t ._ CO £ 2 CD k p o o o o CU co o m cd m co r-v oj CD CD o CD o o' o cd' cd CD' c^ CD' LTD od C^ oj C^ c^' c^ CD Lí^ o^- LTD oj C^ cd' C^ c^- C^ c^- c^ c^- o > CD t >c0 o o o r^ co cd co cd o ■šT cd o r^ m o ■šT CD co m cd r^ cd cd ■šT cd o o r^ co cd ■šT cd cd r^ o r^ o ■šT cd o r^ a n čt CD CO CO P er m ■šT ■ŠT o ■šT CD o co CD o CU O co co o ■ co o CO CU o cd o CU CD O CO cu CD' cü cd' CO cd' ltd c^ C^' co CD CD' O c^ cd' c^ c^- ■ O CU O cu c^- Skupaj neto t •— CO s 2 a o p iri en N co N ■ŠT oj CD oj co ■ŠT co CU ■ŠT co oj cd oj oj od ■šT o cu od r-v CO cu CU c^ cu LTD LTD CU LTD 00 c^. W en cd r^ ■ŠT co co m CD CD en co cd O co en cn cd cd cd cn ■šT CO cu cd cd CO ■ŠT ■sf cd cd OD o cd cn CO CO cd m ■šT oj cd cd co co rv CD cu cd cd' cd cd co c^ r-C CO cd c^ C^' ' CO '' HD ' ' '' c^' CO LTD '' LTD CO ■ŠT OD OD ' LTD ^^ OD CO O c^ OD ' cu LTD c^- co co LTD OD ' cd cd oj LTD CD a n čt CD CO CO P er m en co o co m o r^ CD o cd co cd cü o CO co CD CD o CD CD CD CD' CD' CO cu cd' ■šT co OD CD' CO CU CD' ■šT C^ c^- CO CU CD' co c^ c^- cu c^ CD ■šT CD Skupaj bruto t - en 5 £ CU co ■ŠT LTD cd CO ' O JI 47 48 Carine mesečna rast O CO cu LO CU r< CD o -4.44 LO CU o co Líj co LO o 03 oj ■ cu cu o CD o' LO CD 03 ' CO o CU CU CD CD O Lí^- 03 cu o 4 LO CD co r^ c^- '- c^ '- t is S £ le or p r-v co cu CD oj CU r^ Í-V oü o ■šT CU LO Líj LO ■sf 03 o ■šT cu o oj CO oj 03 CD CD CD K 03 co ■sf 03 03 K cu o o' CO CU CO -' Líí 03 OÍ LO LO -' cu Líí c^-c^ 03 cu c^ oí OÍ oí o mi CD o 55 cu co CD cu o o cu O LO CD 03 co CD o 03 CU LO OÜ CU O cu oj CD o r^ LO oj r^ ■ŠT cu 03 K 03 CD K 4 cu oí cu r^ oí cu cu oí ' 03 Líí LO c^ CD ■šT oí 03 LO CU OÍ 03 LO CO OÍ CU ' 03 ' o^- cu Líí . DDV in trošarine a n čt oj m tn p er m o CD o cu o cu 03 O CD LO O LO en -4. cu o 4. LO en o ■ 4 ■ŠT 03 cu cu 03 CD ■šT 03 cu CU ■šT ' 03 CD 03 f' 4 ' o^- 03 c^ o^- co 03 LÍ3 03 en .- t is 5 £ \ o cu cu 03 4 LO CD co 03 ' . > CD . Zaposlovanje mesečna rast CD OU CD lo en o co cu ■šT CD CD OU co en o cu CO cd 03 c^' o en a lo CD CÜ co c^' lo 03 c^' 03 CD cu up co c^ CD CO en CD c^' t is S £ le or p CO CD o od CD o co r-v ■ŠT o OU co i-v LiD r-v cvi o cvi r-v cd C^ cd c^ ■št CD od LTD 0^ Lid CU r^ c\J C^ c^' c^ c^' r^ cd CD c^' 03 c^ c^' Li^ r^ od co op co k c^ ■št eu o mi m ■št cvi cu lo ■št ■št cu cu o co od cu o r^ r< cu cu en CD o CO cvi co cvi 03 lo cvi o cu cu 0Ü o CD c^' 03 cu c^' c^ c^' CO CU C^' ■šT Li^ c^' ■ŠT LiD CÜ co o ■šT c^' co CD CÜ OD CÜ ■ŠT O K 03 en o co o od cu c^' o r^ c^' lo OD V Pokojninsko zavarovanje a n čt m