Štev. 200.
V Ljubljani, petek dne 19. julija 1912.
Leto I.
jrr.iii.viii   r-imnaM
Posamezna številka 6 vinarjev.
-„DAN“ Izhaja vsak (lan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v tipravništvu meseci..) K 1'20, z dostavljanjem na dom	K	I'50; s pošto	celoletno K 20‘—,	polletno
K 10*—,	četrtletno K 5‘—, mesečno	K	1*70.	—
Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja	upravništvu.	:s!
Telefon	številka 118.	"S
Še enkrat številke.
Številke zadnjega ljudskega štetja so tako Važne, da jili moramo natančneje pregledati. Statistika kaže torej 27.963.872 prebivalcev.
Med temi je;	y
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi Be pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :::
••• • ••
Telef jn številka 118.
	leta 1910	leta 1900
Nemcev , . . .	9,950.266 —	9,170.939
Čeliov ....	.6,435.983 —	5,955397
Poljakov ....	4,967.984 —	4.259.152
Malorusov ....	3,518.854 —	3,375.576
Slovencev, . . , .	1,252.940 —	1,192.780
Hrvatov ....	768.422 —	711.380
Italijanov ....	783.334 —	727.102
Rumunov ....	275.115 —	230.963
Mažarov * . . .	10.974 —	9.516
27,963.872 — 25,632.805 V procentih izraženo je torej v Avstriji:
leta 1910 leta 1900 Nemcev ....... 35.58 — 35.78
Čehov Poljakov Malorusov Slovencev Hrvatov Italijanov . Rumunov Mažarov
23.01	—	23.23
17.77	—	16.62
12.58	—	13.17
4.48	—	4.65
2.75	—	2.77
2.80 — 2.84 0.99 — 0.90 0.04	—	0.04
Slovenci v mestih.
Podrobna statistika zadnjega ljudskega štetja (leksikoni občin) izide šele za par let in se do tedaj z umikanjem in napredovanjem na jezikovni meji ne moremo baviti. V najbližjem času bodo le v glavnih obrisih objavljeni izidi po glavarstvih. Tam bodemo videli, kje so približno naše izgube največje.
Uradni komunike govori o napredovanju Slovencev v Trstu in o teritorijalnih izgubah na Koroškem. Natančnejšega do izida leksikonov ne bomo izvedeli.
Publicirano pa je. kako stojimo v mestih in je prav koristno, da se ozremo nekoliko nazaj. Mnogo komentarja k tabeli, ki je sestavljena po »Slovanskem svetu« in najnovejših poročilih ni treba. Sama govori dovolj.
Slovencev je bilo v odstotkih
100.00
100.00
Prirastek pa je sledeči:
splošno
779.327
480.586
708.832
143.278
60.160
57.042
56.232
44.152
1.458
v procentih
-	8.49
-	8.07
- 16.64
-	4.25
-	5.05
- 8.02
-	7.73
- 19.12
- 15.32
9.09
Nemcev ......
Cehov
Poljakov.....................
Malorusov Slovencev
Hrvatov.....................
Italijanov..................
Rumunov ......
Mažaroy , « . , , . i__________________
2,331.067
Samo Malorusov jc proccntualno manj prirastlo nego Slovcncev. Povprečni prirastek Je 9.9 odstotkov — naš pa je samo 5.05 odstotkov. — Pravijo, da pomeni vsak človek za narod, za državo in za družbo — silo oziroma vsak človek pomeni enega delavca več na polju življenja. Kot tak ima svojo vrednost in pomeni za nas — vrednoto. Kako pa rni gospodarimo s svojimi silami — vrednotami? Ako rečemo, da bodo našo zemljo napolnili drugi plodovitejši narodi, se moramo z drugimi enako množiti.
Imejmo torej zadnje številke dobro pred očmi.
Ako hočemo, da ne pojdemo rakovo pot — je treba dvojnega: 1. omejiti izseljevanje, in 2. zabraniti potujčevanje. To dvoje mis uničuje in krči naše številke.
Prvo se^ da doseči z marljivim delom, s podjetnostjo in varčnostjo — v delu za gospodarski napredek moramo delati z združenimi močmi — drugo pa dosežemo s prosveto, z narodno obrambo, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. To niso prazne besede — to so dolžnosti, ki jih nam nalagajo pričujoče številke. Zavedajmo se jih in izpolnujmo jih.
Slovencev je bilo v
1846
Trstu
Gorici
Mariboru
Celju
Ptuju Celovcu
Ljubljani
31-50
1851
29 71
1857
1869
53-79*
6307
1880
21-79
59-34
7-83
1511
36 03
24-72
3-53
77-02
Slovencev 'in ^17 o/o Nemcet!	Zameilial	kolonc-	Pravilneje	bode,	da	jc	bilo	v	tem	letu	53	79o/o Lahov, 36 81o/o
Mnogo je pri nas ljudi, ki mislijo, da mest sploh ne moremo nikdar zavzeti. Drugi zopet pri sami besedi meščan dobivajo krče in »bur-žua« je danes psovka; da tako počenjanje ni zdravo m je obsojanja vredno, nam ni treba dokazovati. Saj večina razumnih ljudi priznava velik pomen meščanstva za narodno kulturo in si je v svesti, da narod brez vseh slojev ne more obstojati. Če se pritožujemo čez mize-rijo, v kakršni živijo naši umetniki, lahko vidimo globlje in izpoznamo, da Ljubljana edina ne zmore vsega. In edino Ljubljana je naša. Vsa naša prizadevanja so brez haska, če nimamo v rokah mest na našem ozemlju. In zato mora biti povdarjana in izvedena parola na odtujčena mesta!
In mesta osvojiti ni nič nemožnega. Stolno slovensko priseljevanje je povsod toliko nad tujerodnim, da o končnem uspehu — če ohranimo vse nove priseljence — ne more biti ni-kakega dvoma: vsa potujčena mesta morajo dobiti slovensko večino.
Na Primorskem se približujemo skoraj skokma petdesetim procentom. Na vsak način je razvoj zadnjih let zelo lep in dela Primorcem vso čast.
Ako tia Primorskem uradno štetje po rev. še ni popolnoma pravilno, jc na Štajerskem slabše. Tudi tukaj v poslednjih letih precej napredujemo. Mislimo na Celje in Maribor. Tabela tega direktno ne kaže, Maribor celo pada. Vendar je čutiti več življenja, kakor pred leti. Pri pravilnem štetju bi vsekakor slika preccj ugodneje izglodala. V Celju se je prejšnje štetje zelo popravilo, vendar na višino z leta 1880 še nismo prišli.
Obupen konec slovenskega Celovca obsoja z vso silo konservativno-klerikalno stranko na Koroškem, ki je fanatična in slepa za vse.
Nemčurska gnezda na Kranjskem so propadla in trdi se lahko, da bi bilo tudi s štajer-
skimi in koroškimi nemčurskimi gnezdi drugače, če bi ne bilo verskih in konservativnih fanatikov, ki so si vzeli v. zakup vse slovenstvo.
J. M.
General Stoletov.
General Stoletov je umrl. Eden največjih bojevnikov za bolgarsko svobodo 1. 1876. Eden najslavnejših junakov, ki so se bojevali na Sipki dne 21., 22. in 23. avgusta.
Ko smo se v Odesi vkrcali v ladjo »Ko-roleva Olga«, ki nas je imela prepeljati čez črno morje v Varno na bolgarska tla — od koder smo bili namenjeni na vseslovanski kongres v Sofiji — se je pojavil na krovu tudi general Stoletov. Bil je že star in starost se mu je poznala na celem telesu. Ako bi ne bili drugi govorili, da je to gneral Stoletov, bi nihče ne bil v lijem spoznal velikega bojevnika osvobodilne vojne. Bil je srednje postave, nekoliko upognjen ... Le na obrazu se je še poznala čudna odločnost... Zdelo se je, da bi zopet sledili tisoči, ako bi jih pregledal s svojimi ostrimi očmi.
Črno morje je bilo mirno in ravno, kakor zi calo. Sedeli^ smo na krovu in smo govorili o t aznih vprašanjih — saj smo bili od vseh različnih stranij. — Bili so Rusi, Malorusi, Čehi, ova Slovenca, en Litvin in menda tudi par Poljakov. General Stoletov je stopal po krovu m se je oziral proti zapadu. Menda se je spominjal onih časov, ko so tam na Balkanu pokale puške in gromeli topovi za svobodo Bolgarske.
Zvečer je nam neki ruski prof. na ladji či-tal predavanje o osvobojenju Bolgarske. Ge-nc,al Stoletov jc sedel v kotu in je mirno poslušal. Predavatelj je pogosto imenoval njegovo ime...
Drugi dan zjutraj smo prišli v Varno. Bik je ob 7. zjutraj in z morja smo videli, kako sc se meščani zbirali v pristanu. Ko smo pristali smo zapazili na bregu, kakih 20 bolgarskih invalidov z zastavo, sami bojevniki iz 1. 1876 ki so se bojevali pod generalom Stoletovim General Stoletov je šel med prvimi z ladije stopil je k svojim starim junakom in je vsakemu posebej stisnil roko — starci so plakah od radosti in mu poljubljali roko. Bil je ginljiv prizor.
Zvečer smo se odpeljali iz Varne po Balkanu in smo drugi dan zjutraj dospeli v Plevno. Kdo ne pozna tega imena. Okoli in okoli sami griči in na vsakem griču gomila. V boju za Plevno jc general Stoletov izvršil veliko delo. S 5000 možmi je branil Stoletov na Šipki svojo pozicijo proti 50.000 Turkom, ki jih je vodil Sulejman paša. Rešitev Šipke — je bila rešitev Bolgarije. Ko bi se bil Sulejman paša združil z Osmanom pašo v Plevni — bi bili Turki vrgli Ruse za Donavo — in Bolgarija bi ne bila osvobojena.
Stoletov je bil torej velik junak. Na shodu v Sofiji so ga vsi častitljivo pozdravljali, on pa je rad govoril z onimi starimi junaki, ki so st udeležili vojne 1. 1876.
N. G. Stoletov je bil Rus — toda Bolgarija mu je postala druga domovina. Rojen je bil 1. 1833. — udeležil se je krimske vojske 1. 1854—55. L. 1869 je bil imenovan za načelnika zakaspišekga zbora, 1. 1854. je postal general in 1. 1856. je bil poslan v Bolgarijo, kjer je imel zbrati dobrovoljce... Stoletov se je zavedal svojih dolžnosti in je bil vesel svojega poslovanja. Kmalu je imel celo armado opol-čencev (dobrovoljcev, brambovcev). Z njimi je odšel na Šipko, kjer se je proslavil s svojo odločnostjo, ki je zmagovala in dajala utrujenim četam poguma. Pri Šejnovu je v najhujši zimi dne 9. jan. 1878. nagnal Turke —-dasi je imel mnogo manj vojske in je bil skoraj brez streljiva... Stoletov je postal pravi ljubljenec mlade bolgarske armade — vojaki so mu sledili in zmagovali — ker so verjeli — da Stoletov zmaga.
V najobupnejšem položaju so vojaki zapeli »Šumi Marica« in njih navdušenje je postalo slepo za vse nevarnosti. Tako je Stoletov zmagoval. — Od te dobe je postala »Šumi Marica« — bolgarska himna.
General Stoletov je bil po končani vojni še trikrat na Bolgarskem: Pri jubileju na Šipki — pri odkritju spomenika carju Osvoboditelju (na spomeniku je tudi general Stoletov na konju) m tretjič na vseslovanskem kongresu v Sofiji I. 1910. Vsakokrat je čutil, da mu hrani bolgarski narod hvaležen Spomin.
General Stoletov je torej umrl. Eden naj-večjiii junakov, ki so se bili za osvobojcnje Slovanov na Balkanu.
DOPISI.
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Nobena noč ni minila, ne da bi mi rojilo po glavi mojih petsto huzarjev in ne preganjale težke sanje. Enkrat je potreboval ves moj polk novega obuvala; drugič so bili vsi konji napihnjeni od zelene krme; tretjič je obtičalo pred očmi cesarja samega šest škadronov v blatu. Nato sem se zbudil, ves moker od znoja in začel preiskavati celico iznova, kajti kdaj se je zerodilo, da bistra glava in spretne roke niso premagale največjih težav?
Najina ječa je imela samo majčkeno okence, ki Je gledalo na veliko, dvakrat obzidano dvorišče. To okence je bilo tako tesno, da bi se niti otrok ne bil mogel splaziti skoz, in vrhutega zagrajeno z močnim železnim 'drogom. To gotovo ni obetalo bogvečesa; vendar pa sem prihajal vedno bolj do prepričanja, da je moja rešitev mogoča le po tej poti. Zato sem se osrčil in pričel delati svoje priprave.
Najprej sem si preskrbel orodje v podobi kosa železa, ki sem ga odlomil od svoje postelje; z njim sem zrahljal omet okrog železnega droga. Tako sem delal vsako noč tri ure, smuknil, kadar je opravljal stražnik svoj obhod, v posteljo in nadaljeval svoj trud takoj nato, pogostoma še tretjič v eni noči; Beau-mont se je izkazal tako počasnega in nerodnega, da sem bil navezan skoraj samo nase.
loda kaj me je podžigalo zmerom iznova k temu trudapolnemu delu? No, domišljal sem si, da čakajo zunaj pred oknom moji huzarji s kotli, zastavami in Šabrakami iz leopardove
kože. In delal sem kakor blazen, dokler ni bilo moje železo pokrito s krvjo kakor z rjo. Vsako noč sem odkopaval trdi omet ter ga skrival v svoji blazini, dokler se ni drog zrahljal; takrat pa čvrst stresljaj — in držal sem ga v roki; prvi korak v svobodo je bil storjen.
Vprašali boste zdaj, koliko sem bil na boljšem, ko je bilo okno vendar še za otroka premajhno. Razložiti vam hočem to. Imel sem zdaj dvoje ^ orodje in orožje. S prvim sem na-merjal razširiti odprtino, z drugim pa sem se mogel braniti, ko zlezem skoz. In tako sem začel s koničastim koncem železnega droga brez zamude odstranjevati omet kroginkrog spodnjega kamna, skrbel pa sem seveda, da je bilo čez dan zopet vse zadelano in da ni niti najmanjša lisa na tleh razodevala stražniku mojega dela. Na ta način sem zrahljal kamen po preteku treh ur. Potegnil sem ga ven, in glej — luknja, skozi katero so gledale prej samo štiri zvezde, mi jih je kazala v mojo blaženost zdaj deset. Bilo je torej vse pripravljeno za naju; spravil sem kamen zopet na prejšnje mesto in zadelal luknje, kjer je bil Prej omet, s sajami in lojem. Čez tri dni je bil mlaj, ki se mi je zdel najpripravnejši čas za najin beg.
i o je bilo torej v najlepšem redu, in niti dvomil nisem, da dospem na dvorišče. Toda kako naj pridem iz dvorišča ven? Zona me Je stresala ob mišji, da bom moral nemara po tolikem trudu in delu lezti nazaj v ta siromašni brlog, ali pa da me zaloti zunaj straža in me pahnejo za kazen v kako zatohlo podzemeljsko celico. Ne, tega nisem smel tvegati, in zato sem si začel pripravljati načrt.
Kakor veste, messieurs, mi žal da ni bilo mogoče pokazati svetu svojo spretnost kot general, četudi sem imel po par kozarcih vina
Iz Središča se nam piše: Čitateljem naprednih listov je deloma že znano, da se bavi naš kaplan v šoli z gojitvijo strankarstva; nedolžni otroci so mu tarča, v katero spušča svoje strupene puščice. V cerkvi in šoli, sveta sta kraja oba, naj se uči ljubezen in spravnost, ne pa nestrpnost in sovraštvo, kakor to dela g. Marko. To ni Vaša naloga, g. kaplan, ker ste duhovnik, zraven pa ste še jako jako mladi in bi bilo vam zelo v prid, ako bi le količkaj upoštevali besede svojega izkušenega, v službi že osivelega gospoda župnika. Vi
včasih čudovito idejo in sem prepričan trdno, da bi bilo danes drugače na Francoskem, ako bi mi bil Napoleon zaupal en armadni zbor. Na vsak način sem se lahko meril v iznajdljivosti m bistroumnosti s katerimkoli tovarišem od lahke kavalerije, in ta zavest me je navdajala zdaj z novim pogumom.
Notranji zid, ki mi je bilo splezati nanj, je bil iz opeke; bil je dvanajst čevljev visok in zgoraj zavarovan z gosto vrsto ostrih železnih knnov. Zunanjega sem videl samo enkrat ali dvakrat, kadar so bila slučajno odprta dvoriščna vrata — kakor sem ga cenil, je moral biti podoben prvemu. Prostor med obema je bil gotovo širok kakih dvajset čevljev, in zdelo se mi je, da stražijo samo vrata. Zasledil sem pa bil, da stoji zunaj pred ječo cela vrsta straž, ni ravno, ta okolnost je bila trdi oreh, ki sem ga moral streti s svojimi rokami.
Na srečo je bil moj tovariš Beaumont jako velik človek. Meril je najmanje svojih šest čevljev višine, in če bi splezal na njegove rame m bi mogel doseči z rokami rob zidu, se mi je bilo Jahkota zavihteti gor. Zdaj je bilo samo vprašanje, ali bom mogel potegniti še njega za sabo; kajti, kakor malo ljubezni sem čutil do tega človeka, vendar mi ni prišlo na um, da bi ga pustil na cedilu. On sam se mi je zdel, kakor^ da si ne dela nikakih skrbi zaradi te tezkoč-:; najbrže je zaupal v svojo spretnost.
Zdaj je veljalo izbrati stražo, ki naj bo na mestu, kadar poizkusiva beg. Vojake so zamenjali vsaki dve uri; ker pa sem jih opazoval ponoči natanko, sem vedel prav dobro, da se v paznosti jako razlikujejo med seboj. Dočirn so se kazali nekateri tako vnete, da jim niti podgana ne bi bila ušla, so opravljali drugi svoj posel kolikor mogoče zložno in spali, oprti na svoje puške, tako trdno, kakor da leže doma
v svojih pernicah. Mojo pozornost je vzbudil posebne eden, debel in okoren možak, ki se je umeknil redno v senco zidu in predremal tam svoj čas tako zložno, da sem metal z okna že koščke apna predenj, ne da bi se bil prebudil. Nesreča je hotela, da je bit mož na straži ravno tisto noč, ko sva jo hotela midva popihati, od dvanajstih do dveh.
Čimbolj se je daljšal dan, tem večji nemir se me je loteval, dokler nisem izgubil nazadnje vse oblasti nad seboj in začel dirjati brez pre-starika semintja po celici kakor miš po svoji pasti. Vsak trenotek sem se zbal, da utegne paznik preiskati železno palico, ali da straža opazi zrahljani kamen, ki ga na zunaj seveda nisem mogel zadelati tako kakor na znotraj. Moj tovariš pa je sedel v topi zamišljenosti na svoji postelji, poškilil name zdajpazAJ in si žvečil nohte kakor človek, ki prevdarja neka] globokega.
>Pogum, prijatelj«, sem ga tolažil, trep-Ijaje ga po rami. »Preden mine ta mesec, boste zopet pri svojih kanonih.«
»Io je vse prav lepo«, se je glasil njegov odgovor, »toda kam hočete bežati, ko boste zunaj?«
»Proti obrežju; vrnem se naravnost k svojemu polku, hrabremu je sreča mila.«
Takrat se je zasmejal porogljivo, rekočj »Zdi se mi, da se boste prej seznanili z luknjami, ki leže eno nadstropje niže, ali pa celo s kako staro ladijo v Portsmouthu.«
»Pravi vojak se ne boji, le strahopetec voha povsod nevarnost.«
Mojc besede so mu pognale rdečico v bleda lica, in jaz sem bil vesel tega, ker mi je pričalo, da vendar še ni zamrlo v njem sleherno čuvstvo. Roka se mu je iztegnila po vrču za vodo, kakor da mi ga hoče vreči v
razuirate, kjer morete; po Vašem še tisti ne bi smeli v cerkev in sodelovati pri cerkvenem petju, ki imajo slučajno svoje in ne Vaše misli. Gospodek, vzemite veliko brezovo metlo in liajd z njo pred lastni prag! Na razen nedostojen. nepošten način hočete Vi razširjati svojo vero, Kristus nas ni tako učil, pouk iz verouka pa zanemarjate. Doseduj smo bili navajeni, da so gospodje kateheti imeli vsak teden po dve uri verouka; ako so bili vsled cerkvenega opravila zadržani, prišli so drugikrat. Pa kaj je Vam gospod kaplan vera mar? Vam zadostuje na teden tudi ena ura, nam staršem in Vašim predstojnikom pa je to premalo. Mi zahteyamo red! Če ne marate poučevati naših otrok, saj si lahko slečete svojo mašuiško suknjo in si jo premenite s šoferjevo obleko. Kadar pridete v šolo, učite veronauk, če pa tega nečete, pa ostanite doma, kakor Vaš^ učitelj dr. Ante Korošec, ki tudi ne mara duš pasti. Cerkveno oblast opozarjamo na našega kaplana in gotovo pričakujemo, da bode napravila red, Tei ga mi za svojo šolo zahtevamo. Radi pošiljamo svoje otroke v šolo, pa zato, da bi se tam učili vednosti, ljubezni in poštenja, ne pa zato, da bi jih kaplan zastrupljal s politiko. — Starši.
Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Po znanem razbitem shodu dr. Verstovška povodom njegove državnozborske kandidature, so se vrgli klerikalci z vso silo na naš kraj in so si ga izbrali za cilj svojega »narodnega« delovanja. Letos po binkoštih je dr. Hohujec ustanovil klerikalno izobraževalo društvo. Govoril je na dolgo in široko o njegovem pomenu in kratek smisel njegovega besedovanja je bil; »Gospodar« le tisti list, ki ga bomo čitali z vso vne-
Sio. učil nas bo prave politike, to se pravi tak-nih političnih pobalinstev in surovosti, ki so na dnevnem redu v krajih, koder je posegla duhovniška roka. Pretekio nedeljo je zopet prišel in pripeljal dr. Korošca zraven, da bi v farovžu nekoliko navdušil posili-odbornike. Korajža velja! Ampak, gospodje dragi, vaš trud le čisto zatnanj; društvo bo dremavo, kakor so dremavi vsi odborniki in nekega lepega dne bo po kratki in dremavi bolezni mirno v župnišču zaspalo. Dremav mu bode spomin! In mislimo, da člani, ki so pristopili po vsiljivosti družbinega tajnika, imajo tolikanj dober okus glede beriva, ki so ga dobivali v tukajšnji knjižnici, da ne bodo brali dolgoveznih in pustih Mohorjevih knjig, ki jih imajo itak doma, še manj pa »Gospodarja« in »Bogoljuba«. Splošna sodba o hujskajočem »Gospodarju« je: naveličal sem se samih »šinfarij« in shodov« druzega se v njem nič ne bere. Naročuieio si vsesplošno »Narodni List« in »Slogo».
POLIT1ŠKA KRONIKA.
Kriza v Turčiji. Turški kabinet je podal svojo demisijo, kakor je bilo pričakovati že v naprej. Vendar je v zadnjem trenotku pre-ostajalo še nekaj upanja, da se kriza, ki jo ie povzročila demisija vojnega ministra reši brez vsakih nadaljnih posledic. Toda vzroki demi-$ije vojnega ministra niso bili tako enostavni, kakor se le zatrjevalo iz turških virov, tičali so jako globoko v sedanjem ustrojstvu turške vlade, ki je le nekak izvršilni organ mladotur-škega kabineta. Kombinacija s kandidaturo Mahmuda Muktarja paše se je ponesrečila, podal je svojo demisijo tudi mornariški minister Kuršid, kar je tvorilo posledico, da je denn.sr.>-niral celotni kabinet z velikim vezirjem Said-pašo. Ta ministrska kriza je za Turčijo usode-polnega pomena in težko bo najti izhoda iz sedanje kritične situacije.
Italijanska akcija v Egejskem tnorju. Po premoru, ki je nastal v italijansko-turški vojni, se kakor kažejo vsi znaki, približuje odločilen trenutek, katerega uvod ima tvoriti nadaljevanje Italijanske akcije v Egejskem morju. Da je položaj jako napet, dokazuje že dejstvo, da §o ostali na svojih mestih v Rimu vsi zastopniki velesil, da se kljub veliki vročini ni oodal niti eden na dopust. Danes pa se sestane, v Rimu izredni ministrski svet, ki bo sklemi In določil nadaljno taktiko Italije v sedanjem konfliktu. V tem ministrskem svetu se odloči, ako
glavo — toda ne; samo skomizgnil je z ramami, namršil jezno obrvi in sedel molče nazaj. In ko sem ga videl v tem ždenju, sem si nehote zastavil vprašanje, ali ne storim arti-Ijeriji slabe usluge, Če ji pripomorem zopet do takega individua.
Vse žive dni mi še ni tekla nobena noč tako počasi kakor tista. Z mrakom se je dvignil lahen veter, ki jo prihajal vsako uro močnejši, dokler ni divjal nad vsem morjem besen vihar. Niti najmanjše zvezdice nisem mogel zagledati skozi svoje okno, kajti debeli črni hudourni oblaki so visei’ na nebu, in deževalo je v otokih. Sklonil sem se daleč ven, da slišim onk straže, toda zaman — burja je požirala sleherni šum. To odkritje mi je bilo prav dobrodošlo, kajti, kogar jaz niti ne slišim, niti ne vidim, ta tudi mene najbrže ne zapazi; in tako sem čakal z največjo nestrpnostjo, da opravi nadzornik svoj običajni obhod. Še en pogled nato — nič se ni genilo v noči; straža se je bila gotovo zatekla pred nevihto pod kak podinol — čutil sem, da je trenotek pnšel. Naglo torej odstranim železni drog, izderem kamen in povabim tovariša, naj zleze skoz.
»Za vami, polkovnik«, se mi odreže.
»Ali ne marate iti prvi ven?«
»Rajši mi vi pokažite pot!«
»No, pojdite tore; vi za mano, toda bodite previdni, če vam je življenje milo!«
Slišal sem, kako so dedcu šklepetali zobje, in vpraševal sem se natihem, ali je imel pač že kdaj kak mož v sličnem položaju takšnega tovariša. Medtem sem prijel za drog, stopil na stol in vteknil glavo in rame skozi odprtino. 2e sem se bil precej prerinil, ko me prime on za kolena in zakriči na vse grlo: »Pomagajte! Pomagajte! Jetnik hoče uiti!«
(Dalje.)
je pripravljena Italija stopiti v mirovna pogajanja, ali Pa z orožjem končati konflikt. Sumljivo znamenje je. da je abruški vojvoda, vrhovni komandant italijanske mornarice, že odpotoval, iz česar bi se dalo sklepati, da se pripravlja nadaljna akcija v Egejskem morju. Napoislužbeni list »Corriere della sera« pa javlja, da se v kratkem času ukrcajo nove italijanske čete za Tripolis, Derno, Benghazr za Rod. Vsekakor bo ta ministrski svet velike važnosti, ker pada ravno v čas, ko vladajo v Turčiji največje zmešnjave, katerim se je sedaj pridružila še demisija vsega kabineta. Italija bo gotovo izrabila revolto v turški armadi, dalje vedno naraščajočo albansko vstajo, kakor tudi sedanjo ministrsko krizo.
DNEVNI PREGLED.
Zopet novo Čuvajevo junaštvo. Odlični srbski politik dr. Srgjan Budisavljevič je stal včeraj pred zagrebškim sodiščem radi hujskanja in ščuvanja proti sodišču, ker je v nekem prizivu v zadevi obsojenega »Srbobranovega« urednika Banjanina navedel, kako je škodljiv vpliv politiških struj na sodno upravo! In radi kritike je stal Budisavljevič pred sodiščem in bil seveda obsojen na enomesečno ječo, ki se izpremeni v denarno globo. Tako dela Čuvaj na Hrvaškem redno in dosledno naprej, opozi-cionalne politike hoče politično in gmotno uničiti, da bi jih spravil po ječah in naredil neškodljive, obenem bi pa rad sam gospodaril nemoteno tako, kakor je pričel. A pride čas, ko bo hrvaški narod dobil bogato zadoščenje za vsa nasilja, ki jih vrši nad njim sedaj kraljevski komisariat!
Hrvatje o slovenskem Sokolstvu. Najodličnejši hrvaški list »Obzor« prinaša poročila o praškem vsesokolskem zletu. Za nas Slovence je zanimivo, kaj piše ta list o slovenskih Sokolih, zato navajamo njegove besede: Med jugoslovanskim Sokolstvom se je reprezentiralo v javnosti hrvaško, srbsko in slovensko Sokolstvo. A med temi je staviti Slovence na prvo mesto. Slovenci so najmanjši, najodvisnejši in najb<>'j ugroženi jugoslovanski narod, ali s svojo sokolsko organizacijo, posebno pa z razumevanjem discipline in vztrajnosti, stoje na prvem mestu! Slovenski Sokol je najenotnejši in prvi na slovanskem Jugu, in se lahko meri ne sicer po številu, pač pa po svojem delu s češkim Sokolstvom. Ne samo sijajna zmaga v sokolski tekmi, kjer so Slovenci na prvem in tretjem mestu, ves njih nastop na praškem zletu to dokazuje! O slovenskem Sokolstvu more se s polno pravico reči, da je res vzorna narodna armada po duhu in po svojih delih in to izrazito napredna! Črne klerikalne organizacije Orlov niso Sokolstvu niti najmanj škodovale, nasprotno utlsnlle so mu še izrazitejši pečat naprednosti in demokratizma.« Tako pišejo o slovenskem Sokolu Hrvatje, ki so na zletu videli slovenske Sokole, ter spoznali v njih to, kar tvori sokolsko idejo. To je dragoceno priznanje in naši klerikalci lahko spoznajo sedaj, kako sodbo imajo Hrvatje o Sokolu, a kako o Orlih!
Stara navada. Pred volitvami so klerikalci vedno silno radodarni. Kjer jim prede trda, tam poskušajo svojo srečo vedno s tem, da skušajo volilce preslepiti z obljubami. Tako je tudi sedaj povodom predstoječih volitev v občini Moste. Klerikalci so prepričani, da so v Mostah za vedno izgubljeni in zato so napeli zadnje strune. Zloglasni gerent Oražem je sedaj nenadoma v »Slovencu« naznanil Mošča-nom. da je poslal deželnemu odboru vlogo, v kateri prosi, da bi deželni odbor pričel s pripravljalnimi deli za napeljavo vodovoda v Vodrnat, Zeleno jamo, Selo in Moste. Ha, ha! Kako pa to, da se je Oražem šele sedaj spomnil na to, da potrebujejo te vasi dobro pitno vodo. Par let je neomejeno gospodaril v Mostah, na njegovi strani je stal ves klerikalni deželni odbor in vlada, zakaj se torej ni poprej pobrigal za te stvari. Ravno s to svojo vlogo na deželni odbor, se je Oražem nesmrtno blamiral. Pokazal je Moščanom, da se ves čas svojega županovanja in gerentstva ni popolnoma nič brigal za blagor občine in je le delal za svoj žep. Šele sedaj, ko se bližajo njegove zadnje ure, se je spomnil tudi občanov. Toda Oražem naj si zapomni, da mu nihCe ne bo sedel na limanice. Isto gospodarstvo, lu je vladalo sedaj, bo tudi še v naprej, če bo Oražem še sedel na županskem stolcu. Toda MoŠčani tega nočejo m bodo pošteno pomedli z Oraž-uk ni.
Sami sebe sodijo. Klerikalci so po Mostah iii sosc'lnj;h vnseii tazdelili lepake, v k.iterih s »liju sami sebe. pciono pa dosedanje &vs, o-d-irstvo v občini. Oiažem se dobro da sr, Moste, ciuat so klerikalci na knvvH: silno nazadovale in zato hočejo sedaj vse naprtiti naprednjakom. V svojem oklicu na volilce pravi med drugim Oražem tudi sledeče: :>Volilci! odkar pomnite, so Vam gospodarili liberalci. Ali je kdo med Vami, ki je bil zadovoljen z njih gospodarstvom!« — Tako krute obsodbe klerikalci še nikdar niso izrekli o svojem gospodarstvu, kakor v tem oklicu. Vprašamo Moščane, kje pa so tisti liberalci, ki so kedaj gospodarili Moščanom, Moste so bile dosedaj vedno v klerikalnih rokah in še zadnji občinski zastop, ki je bil izvoljen na napredni podlagi, je bil poprej razpuščen, tako da sploh ni mogel pričeti s svojim delom. Občini so torej vedno gospodarili klerikalci in sicer, kakor pravi Oražem sam 'ako, da ne more biti nitir.« v tem zadovoljen. Tako je in nič drugače. In v tem znamenju bodo Moščani tudi sedaj šli v boj. Če še nikdar niso mogli priti v Mostah naprednjaki na krmilo, bodo pa sedaj in takrat bo svet strmel nad dosedanjim Oražmovitn gospodarstvom.
K imenovanju dr. Valter Schmida docentom graškega vseučilišča. Dr. Walt.er Schmid je imenovan privatnim docentom za arheologijo praehistorije in rimske provincijalne kulture na graški filozofski fakulteti. S tem je
dobil dr. vvatter Schmid najboljše zadoščenje. Kakor znano, je bil dr. Schmid dolgo časa ku stos ljubljanskega muzeja. Ko so prišli klerikalci v deželi na krmilo, so mu odjedli ta kruh in na njegovo mesto postavili znanega dr. Mau-tuanija, ki se niti od daleč ne more kosati z dr. Schmidom. Odločila je pač politika mesto znanstvene sposobnosti. Dr. Schmida je nato nemški viteški red na*stavil kot voditelja izkopavanja izkopanin na Mirju. Tu je dr. Schmid razkril staro Emono in si s svojimi spisi o stari Emoni pridobil na tem polju velike zasluge, pr. Schmidu k njegovemu imenovanju naše iskrene čestitke.
Umrl je v noči od srede na četrtek v Ljubljani profesor II. drž. gimn. g. Anton Peterim.
Prodaja Aškerčeve zapuščine. V torek, dne 23. t. m. se vrši na Bleiweissovi cesti št. 9 v pritličju prodaja Aškerčevih premičnin, na kar opozarjamo naše občinstvo.
Zasluženo plačilo nemškega izzivača. Za časa sokolskega kongresa v Pragi so nemški listi nenadoma raznesli po svetu vest, da so Sokoli nekega nemškega študenta brez vsakega povoda pobili na tla. Že takrat se je izkazalo, da je ve^t popolnoma neresnična in da se je porodila le v glavah nemških žurna-listov. Dotični dijak je bil nemški visokošolec Jarosch. Preiskava je sedaj dognala, da je bil ta odlični sin Germanije usodepolnega dne pijan kakor kanon. Obležal je na cesti, kjer ga je tudi našla policija. Da prikrije svojo sramoto, je na policiji izjavil, da so ga pobili na tla češki Sokoli. Toda policija mu tega ni hotela verjeti, nakar je študent konečno sam priznal, da je le vsled pijanosti padel na cesto, kjer je obležal. Akademični senat nemškega vseučiišfca v Pragi je vsled tega za vedno izključil Jaroscha iz univerze, ker se je izkazal nevrednega akademične časti.
Nov zdravnik na Bledu. K včerajšnjemu dopisu iz Bleda dobili smo pojasnilo, da se novi zdravnik, ki hoče vsako leto tamkaj or-dinirati od 15. julija do 15. avgusta, ne piše dr. Plečnik, temveč dr. Pečnik in da ni iz Aleksandrije, temveč da zadnja leta ordinira v Trstu. K temu dopisu smo dalje od slovenskega zdravnika prejeli naslednje vprašanj » Morda more dr. Pečnik (alias Dr. Petschnigg, pojasniti, kako je to, da je skoraj istočasno z dopisom v »Danu« izšla notica v »Grazer Tagblattu«, v kateri se poroča, da se Je na Bledu naselil nemški zdravnik Dr. Petschnigg, da stanuje v nemškem hotelu in se priporoča nemškim gostom zdravilišča?
Opozarjamo že danes na nogometno tekmo, ki se vrši v nedeljo med hrvaškim moštvom »Viktoria« s Sušaka in med ljubljanskim moštvom. Ta tekma bo najzanimivejša v tej sezoni.
Promocija. Jutri v soboto 20. t. m. bo promoviran na vseučilišču v Pragi doktorjem prava g. Rudolf Sajovic, praktikant pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani.
Drobiž Iz štajerske. Iz Piuja: Bivši predstojnik mestnih uradov dr. liogler, ki se ni hotel brezpogojno uklanjati Ornigovi kliki, je bil svoj čas odpuščen. S svojo pritožbo proti temu je v vseh inštantah. sedaj tudi pri ministrstvu za notranje zadeve, pogorel. — Zopet le nr< šel v konkurz tukajšnji lastnik Usnjarske tovarne Jož. Pirich. Mož si bo z raznimi požari in konkurzi menda v kratkem napravil lepo premoženje. — Obesil se je 13. t. m. pri Sv. Primožu ob j. ž. Franc Vodeb. Sprl se je s svojo ženo Terezijo, jo vrgel na tla, pokleknil nanjo in ji grozil z umorom s kuhinjskim nožem. Ker so na njen krič pribežali ljudje, je Vodeb pobegnil in se v bližnjem gozdu obesil. — V Šmarju pri Jelšah se naseli v kratkem kot odvetnik g. dr. Iv. Zabukovšek, rojak iz Ponikve. —- Iz Dobove. V pondeljek 15. t. m. zvečer je izbruhnil velik požar v občini Gaborje. Brizgalnlca iz Mihalovec je bila sicer takoj na licu mesta, pa ker ni bilo priprav in izvežbanega moštva, je vse do tal pogorelo. Tokrat se je zopet pokazala nujna potreba požarne bratnbe za našo faro. — Iz Bizeljskega. Naša prostovoljna požarna bramba, ki je še pod graško zvezo, je upeljala slovenski poveljevalni jezik. Zato ji je podaril g. župan Ivan Kalus 20 K. Naj bi ji sledile vse požarne brambe, ki imajo na našo sramoto še nemško komando. — Iz šmarskega okraja. 2e pred več meseci se je čitalo. da koliba za postajico Srtane pri Šmarju že stoji. Res je. Toda okoli kolibe je zrasla trava, ker ni še nič nasutega. Ljudje se norčujejo in pravijo, da se z delom čaka, da trava dozori; pa sedaj je tudi že dozorela. Morda pa gospodje uvidevajo, da ta prostor le ni primeren. Sliši se namreč, da bodo kolibo prenesli. Ali je kaj resnice na tem, ali jc to le pobožna želja — ne vemo. Gotovo bi bilo želeti, da se to zgodi. Pa vsaj delo se naj skoraj nadaljuje. — Iz Kapel pri Brežicah. Dne 11- L m. je med nevihto treščilo v hlev posestnika Janeza Šulerja. Leseno poslopje, s slamo krito in senom napolnjeno, je bilo hkra-tu v ognju in je vse do tal pogorelo. Šuler, ki ni bil zavarovan, ima škode za 2000 K. — Drugi dan pa je ponesrečilo dekle Tereza Bta-ževič, prekucnila se je v vodnjak in se znatno poškodovala. Bila bi utonila, da ni opazila prizora stara ženica, ki je hitro poklicala pomoč.
V	spanju ukraden. Rudar Josip Grilc je prišel te dni v skedenj posestnice Marije Jerman v Zagorju, kjer si je napravil ležišče. Ko se je naslednjega jutra zbudil, je na svoje začudenje zapazil, da mu je ponoči nekdo ukradel obleko in čevlje.
Kadar se Golijat napije. Henrih Apat, strojevodja v tvornici papirja na Sušaku je včeraj telefoniral na sušaško policijo, da delavec Štefan Klamfar, ki je prišel domov, razbija v svoji pijanosti vse, kar mu pride pod roko. Vsled tega sta se takoj podala na lice mesta redarja Vukotič in Nikšič. Klamfar je imel silno dela. Razbijal je po sobi kakor zverina. Vse je že ležalo po tleh. Redarja sta ga hotela najprej z lepa pregovoriti, naj miruje. Toda to ga Je tako vjezilo, da se je vrgel na oba re-
darja in ju začel pretepati z neko železno palico, kolikor je mogel. Ker redarja Klainfarja’ vsled njegove Galijotove moči nista mogla pre-< obvladati, sta poklicala na pomoč več svojih! tovarišev, nakar se je vsem z združenimi močmi in velikanskim naporom nasilnega delavca posrečilo ukrotiti in odpeljati v zapor.
Francoski apaši kot mornarji. Te dni je dospel v Rio de Janeiro francoski parnik »ua Provence« z 728 potniki. Vsled mornarske stavke je morala ladija dobiti drugo posadko, kar se ji je tudi posrečilo. Za to se je priglasila cela četa francoskih potepuhov in razbojnikov . Toda ladija s to sodrgo ni imela sreče. Moštvo je namreč neprestano nadlegovalo potnike s samokresi. Pri prihodu ladije v Rip de Janeiro so bili nasilni »mornarji« vsi aretirani.
Ljubavna 'drama. Mehanik Ferdinand Rauch in njegova ljubica Ema Janeček sta se v četrtek v nekem dunajskem hotelu zastrupila s karboloin. Vzrok njiju nesrečne smrti je dejstvo, da njiju stariši niso hoteli privoliti v poroko.
Poštni razbojniki. Ne daleč od Sofije so razbojniki napadli poštni yoz, umorili voznika in spremljajočega orožnika in nato oropali voz v katerem je bilo 10.000 K denarja.
Tifus. V olomuški garniziji je obolelo 30 vojakov za tifusom. Dva sta že umrla.
Strašna toča v Bosni. V Bosni je po nekaterih pokrajinah padala te dni strašna toča.
V	okrajih Tesany, Prinjavov, Draginje in Gra-čanica je naredila za 400.000 K, v okraju Der-ventu pa za 550.000 K škode. Vsa polja in travniki so daleč naokolu uničeni. Žetev je popolnoma uničena.
Novi škandali v čenstohovskem samostanu. Novi prior zloglasnega . čenstohovskega samostana je sklenil pognati pet menihov iz samostana radi nemoralnega življenja. Menihi pa nikakor nočejo zapustiti samostana in so raje odklonili vsako hrano.
Cela vas zgorela. >Vas Perwend, ki leži med Linčem in Welsom je v sredo popolnoma zgorela. 40 hiš in- 11 gospodarskih poslopij je postalo žrtev požara. Skoda znaša 100.000 K.
Zanimiva zgodbica. V Monakovem so dijaki kraljevske akademije priredili razstavo svojih del. Profesorski kolegij je sedaj nenadoma vrgel iz razstave neki nagi ženski kip in to radi tega, ker se je zbal, da se ne bi neki klerikalni poslanec- ki je velik moralist zgražal nad njim. Najzanimivejše pri vsej tej aferi je dejstvo, da je dotični kip-delo -nekega benediktinskega meniha, ki je z dovoljenjem svojih predstojnikov obiskoval kraljevsko akademijo.	..............
Balkanska trgovina. Izvozno društvo za Češko je začelo izdajati novo gospodarsko revijo, ki je namenjena gospodarski zvezi med češko industrijo in balkanskimi deželami. Revija pojasnjuje pomen medsebojnih slovanskih gospodarskih zvez.
DRUŠTVA.
Predsedstvo Sokolske Župe Ljubljana I.
naznanja ljubljanskemu in dolenjskemu okrožju, da odhajajo bratje tekmovalci na župni zlet v Litijo v soboto zvečer ob 6.32 uri odnosno v nedeljo zjutraj ob 4.39. Ostali udele-žniki v kroju se zbirajo v nedeljo zjutraj ob polu 7. uri na Ledini, odhod točno ob 7. uri na južni kolodvor. Povračamo se prva skupina ob 8. url, druga skupina ob 12. uri. Predsedstvo priporoča, da se uporabljajo znižane vožne s tem, da kupi 10 in 10 udeležnikov skupne vozne listke, ki so za osebo 59 vin. ceneje do Litije in nazaj. — Sokolski Vestnik bo razposlan posameznim društvom danes zvečer, prosimo, da ga odbori takoj razdelijo med posamezne člane.
Križ čez račun je napravil sv. Peter, ko je
preteklo nedeljo poslal svoj blagoslov v podobi dveurne plohe na našo napredno Postojno, ki se je pripravljala, da na veliki ljudski veselici, ki se je imela ta dan vršiti v prid skladu »Sokolskega doma« v Postojni zbere v svoji sredi prijatelje sokolstva. Vsled močnega naliva poškodovale so se po veliki večini vse priprave za veselico, tako da imamo ogiomno škodo. Da se pa ta škoda vsaj deloma popravi, se je sklenilo veselico preložiti na 21. t. m. Sklicuje se na vse dosedanje notice vabimo ponovno vse zavedne Slovence, ki imajo za sveto sokolsko stvar gorko srce, da se naše veselice zanesljivo udeleže. Ta dan bo tudi otvorjena postojnska jama ob znižani vstopnini 1 K za osebo, za vse one, ki se izkažejo z vstopnico na veselico v prid Sokolskega doma v Postojni. Z ozirom na povzročeno škodo pričakujemo tem večjo udeležbo od vseh strani, kajti če ne pokrijemo škode in ne naberemo vsaj malega čistega dohodka v prid Sokolske zgradbe, se bo stavba toli zaželjenega Sokolskega doma morala odložiti za nekaj iet. Dne 21. julija vsi v Postojno.
Odborova seja »Matice Slovenske« 15. julija 1912. G. predsednik se v obširnem nekrologu spominja smrti dr. K. Štreklja. Nato poroča, da bodo zgodovinsko slovnico slov. jezika, ki jo je pok. btrekelj malone dovršil po vsej priliki izdali njegovi učenci. »Matica« bo mogla priobčiti tudi Štrekljev životopis, sestavljen po njegovi korespondenci itd. Vprašanje o nadaljnjem izdajanju »Nar. pesmi« (ozir. Narodnih pravljic) se bo rešilo, kar se tiče gradiva kot takega in novega urednika. — Na Palackega svečanosti v Pragi je Matico zastopal in v, Pantheonu v nje imenu govoril gospod predsednik; z delegacijo mestne občine ljubljanske je bil gost mesta Prage pri vseh ostalih prireditvah. — Matico Slov. in Matico Hrv. ie g, predsednik zastopal pri razkritju spominske plošče Gregorčičeve na Gradišču 23. junija. —. G. odbornik Govekar se je v Matičinem imenu udeležil pogreba Štrekljevega. — Ker radi smrti Štrekljeve za letos ne morejo iziti Nar, pesmi, se Izda mesto njih druga knjiga. V oceni
le obširnejši spis »Letalstvo« (Avijatika). — Nekateri književni predlogi se odkažejo Knjižnemu odseku. Letopisu bodo dodani inserati primernih tvrdk. Odobrc se nasveti Gospodarskega odseka glede cenitve društvene hiše itd. Za 1. 1912. je plačalo šele 1025 članov in poslalo imenike samo 45 poverjenikov. — Pripravljalna dela za Jugoslov. Enciklopedijo čvrsto napredujejo ter bodo jeseni končana. Najteže gre pri Slovencih z narodopisjem.
Družba sv. C. in M. v Ljublajni opozarja se enkrat svoje podružnice, da naj prispevke od 1. -polletja 1912 dopošljejo vodstveni blagajni. Pri pošiljatvi je vedno napisati, ali je nabrani denar članarina, ali od prirejene veselice. Prispevki od družbenih nabiralnikov je ivedno natančno zabeležiti, d'a 119 nastane kaka pomota; navede se naj vsak posamezni nabiralnik. — Oskrbniki nabiralnikov naj na te vestno pazijo. Umestno je, da se vsak nabiralnik Msaj vsak drugi mesec izprazni, nabrani de-
pa pošlje vodstveni blagajni. — Družba sv. C. in M. opozraja narodne trgovec, da vspr -jema na svoje računske listke inserate proti primernem plačilu. — Vabijo se tem potom vsi parodui trgovci, obrtniki, podjetniki itd., da Iiaroče iuserat. — Več se izve v družbeni pisarni v »Narodnem domu« v Ljubljani — od 0.-6. ure popoldne.
Družbi sv. C. in M. je poslal g. Rud. Arn-jšek, učitelj v Olimju 6 K 12 v z olirnsko kitico: fTud’ mi smo kres nažgali, a krone družbi odposlali; Cirii-Metoda na ta način slavi slovenska hčer in sin. — Trpineeva družba v Kamniku je zložila pri odhodnici g. sodnika lv. Krča i!6 K. — G. dr. Eerdo Lašič, odvetnik v Ormožu je pridobil za »Družbo« 5 K iz poravna-
Jrt Keber c. Kitič. — Tudi »Sokol« v Semiču loče položiti mali dar domu na altar. Zato je Hudi kres zažgal in Družbi znesek 6 K poslal. ~~ Vračajoč se od narodne veselice dne 7. ju-
IiJa darovali so Postojnci na predlog rodo-jubnega g. nadpoštarja Laha 6 K. — Jeseniški Železničarji so zbrali C. M. za god 9 K 20 v. -Oospa Ivana Supančič v Ljubljani je istim po-IVodom darovala 3 K. — Mesto kresa pred C. !M. praznikom so darovali Družbi gg. svetnik Peterlin v Kranjski gori 2 K, notar Klander 2 K, dr. Tičar 3 K. — Ormoške Slovenke so položile na krsto rajne gdč. Justike Petovar-leve venec. Od vsote, ki so jo v ta namen zložile je ostalo 11 K 4 v, katere je poslala ženska podružnica Družbi. — Učenke družbine dekliške šole na Aeciuadottu v Trstu so nabrale 122 K 90 v za C. M. dar. — Slovani v konvl-Ktu na Koroškem so darovali 14 K- — Hvala!
Cirl-Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici priredi 4. avgusta narodno veselico lia vrtu g. Rusa v St. Vidu pri Lukovici. Poleg $rečolova. šaljive pošte, menežarije, spuščanja zrakoplova itd. pojejo pevci društva »Zarije« in še drugi pevci. Začetek ob 3. uri pop. »Vstopnina 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. (Ma postaji v Domžalah bodo na razpolago vozovi pri vlaku ob 12. 36 min. Ravno tako nazaj ha večerni vlak ob 9. uri 47 min.
Redni r' čni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino, se vrši v nedeljo KI. t. m. ob tri četrt na 3. popoldne v restavraciji pri Sokolu na Jesenicah. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši en četrt ure pozneje drugi občni G or, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. Posebna vabila so se razposlala le članom, ki imajo za leto 1911. plačano članarino.
Kranjskogorska podružnica S. P. D., ki je zgradila »Dom n:i Vršiču« naznanja, da bo v (Soboto 20. t. m. ze imel sobe za prenočevanje Urejene in »Dom« oskrbovan. Mimo »Doma« lia Vršiču je speljana tudi nova pot na Prisojnik in izvedena nova zveza s potoni, ki pelje iz Trente na vrh Prisojnika, in kojo je zgradil osrednji odbor.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku pri
Trstu je razposlalo vabila z vprašalnimi polami vsem znanim pevskim društvom Slovenskim in Slovanskim širom naše domovine. Ce ise ni ali pomotoma ali vsled n-noznanja povabilo katerega izmed slavnih bratskih društev, prosimo, naj sc smatra dotično sl. br. društvo’ S tein povabljeno, ter blagovoli javiti v dole-iijem roku, t. j. do 1. avgusta svojo soudeležbo Kla 25letnici pevskega društva »Hajdrih« ozir. pevski slavnosti na Proseku na dan 8. ept.
• t. 1. Prosimo še enkrat sl. br. dr. naj blagovolijo držati se točno določenega roka, da ne bo brezpotrebnih neprilik, mučnega popravljanja in dostavljanja pri sestavljanju vspore-'da in drugih podrobnosti slavlja.
Tajništvo pev. dr. »Hajdrih«.
»Kras«, akad. društvo slov. agronomov tia Dunaju vabi vse one abiturijente, ki so namenjeni posvetiti se zemljedeljskemu študiju, jv svojo sredo. Društvo jim nudi poleg čitalnice 'tudi stroko',’ j knjižnico. Natančnejše informacije glede študija vseh treh strok ne zemlje-delski visoki šoli dajejo v času počitnic sledeči gospodje:	Za gozdnotehnični študij:	Viktor
Starovašnik, cand. for. ing., Slov. Bistrica, Štajersko. — Za kulturnotehuični študij- Fri-Iderik Kutin, cand. cult. L.g.. Postojna, Kranjsko. — Za poljedeljski študij: Frančišek Kro-pivšek, cand. agr. ing.. Št. Peter v Sav do lini. — Naslov društva je: XVIII. okraj Schnn. perhauerstrasse 75, I. 8.
Tragična usoda slavnega avijatika Lathama.
_ Guverner francoske centralne Afrike je te Mii brzojavil v Pariz, da je slavnega francoskega avijatika Huberta Lathama v državi Kongo na lovu umoril neki bivol. Lathama je začetkom tega leta poslala francoska vlada v francosko Afriko, da ji poroča, ako je v Afriki mogoče vporabljenje aeroplanov.
Z Lathanom je legel v gfob eden izmed naj-ženialnejših mojstrov na polju avijatike. Do-Cim Je večina njegovih kolegov in konkuren-
tov umrla častne smrti, je postat 011 žrtev zverine. Umoril ga 'je bivol, katere je vedno tako rad lovil. Kako zapuščena je dežela, kjer je ta slavni mož umrl daleč od svoje domovine tako tragične smrti, kaže dejstvo,, da je tre-bulo več kot en teden, predno se je zvedelo o njegovi tragični smrti.
Latham je bil kakor rečeno, eden izmed najženialnejših mojstrov na polju avijatike. L. 1908., ko .se je še malokateremu posrečilo vzdigniti se od tal, je pristavi! Latham s svojim aeroplanom že svetovne rek#,de. Bil je takrat šele 25 let star in se je vzdržal 1 uro 27 min. v zraku. Dandanes nihče več ne razume velikanskega pomena njegovega takratnega poleta; takrat je bil ta polet za svet prava senzacij,! in Latham si je naenkrat pridobil Svetovno slavo. S svojimi poleti v Berlinu je Latham tudi Nemce vspodbudil na polju avijatike.
Slaven je postal Latham s svojim poletom čez Canale la Manche, ki loči Francijo od Anglije. Poleti 1. 1909. je francoska vlada namreč razpisala veliko nagrado za onega, kateremu se posreči poleteti iz Francije v Anglijo. Dva moža sta bila. ki sta konkurirala. Latham in slavni Bleriot. Latham je bil silnejši. Prvi je napravil poskus, a ni imel sreče. Ko je preletel že polovico pota, mu je stroj odpovedal, nakar je z aeroplanom vred padel v morje. Toda nesreča ga ni ustrašila. Poskusil je polet drugič, a še z večjo nesrečo. Aparat se je razbil, Latham sam je ušel smrti. Med tem pa se je slavnemu Bleriotu že posrečilo brez vsake težave doseči angleško obrežje, kar je vzbudilo svetovno senzacijo. Bleriotu so celo v Dovru na Angleškem, kjer je pristal, postavili lep spomenik. Lathamu lavorike njegovega konkurenta niso dale spati. Napravil je tretji poskus in šlo je. A bilo je že prepozno. Dve leti pozneje je skušal poleteti iz Pariza v London, a zopet ni imel sreče. Sploh mu je bila sreča zelo opoteča. Pri Amiensu se mu je pokvaril aparat, dočim je sam zopet ostal nepoškodovan
Latham je bil sin bogatih starišev. Že v svojih, mladih letih jp bil nenavadno drzen Prepotoval je ves Sudan in Kongo v Afriki in planoto Tibet v Aziji. Pozneje se je posvetil avijatiki. Kmalu potem, ko si je kot avijatik pridobil svetovno slavo, je pustil ta »šport« za vedno. Postal je zopet lovec, kar ga je tako veselilo in sedaj je vsled svoje silne drznosti našel smrt v Afriki.
Najnovejša telefonski in brzojavna poročila.
ZOPET NEMŠKE LAŽI V SRBIJI. IZMIŠLJEN ATENTAT NA SRBSKEGA KRALJA PETRA.
Duuaj, 18. julija. Neka tukajšnja korespondenca, ki si je nadela nalogo, da razširi po tukajšnjem rasopisju najriesramnejše laži o Jc Pr'občila iz Belgrada poročilo, da je policija prišla na sled veliki zaroti proti srbr skemu kralju Petru, ki jo je inscinirala Crna goia. Nek Črnogorec Onufrevič je bil poslan iz Cetinja v Belgrad kot izžrebani zarotnik, da izvrši napad na kralja. Toda srbska policija je bila medtem obveščena in ie aretirala Onufrevica na belgrajskem kolodvoru. Ta je tudi priznal svojo nalogo in razkril vso zaroto. Radi te razkrite zarote je kralj Peter tudi odloži! svoj odhod v kopališče Koviljač kamor je bil namenjen odpotovati te dni. Naravno, da je ta vest prebudila na Dunaju v prvem tre-notku splošno senzacijo; toda kmalu so došla poročila, da je ta vest popolnoma izmišljena ter fantazije gotovih slavofobov, ki žive le od tega, da trosijo naokoli tudi najpodlejše vesti o Srbiji. Iz Belgrada došlo poročilo pravi: Belgrad, 18. julija. Vesti o nameravanem atentatu na kralja Petra in o neki razkriti črnogorski zaroti so popolnoma izmišljene. Niti ena oseba, ne zasebnih, ne vladnih, ne med policijo, ne ve ničesar o tem nameravanem atentatu! Prvo poročilo o atentatu in o zaroti je prišlo iz Dunaja, ter so se mu vsi srčno smejali. Policija izjavlja, da ne ve ničesar o atentatu in o zaroti, da ni aretirala nikakega človeka radi le najmanje sumnje, najmanj pa kakega črno-goi ca Onufreviča. Tukajšnja črnogorska kolonija izjavlja da ni v celi Črnigori kake obitelji unutrevie, katere ne pozna nikdo. Tudi vest, da je kralj I eter radi tega jako razburjen je navadna dunajska laž! Kralj Peter se sprehaja vsak dan po Belgradu, ter je odložil svoj odhod v kopališče edinole radi nenadnega prihoda srbskega poslanika Vesniča iz Pariza, s tatenm Je že parkrat konferiral o nekih vaznih di zavmh vprašanjih. Ko bodo te konfe-!,-UlC.lT. gotove, odpotuje kralj Peter takoj v Koviijaco. 1 oročno o atentatu in o črnogorski zaioti je pa tudi tendencijozno in spominja na znano podgoriško afero z bombami, ko je srbska vlada po Hastičevih razkritjih aranžirala atentat na črnoge skeg- kralU, a sedaj se je našel nov Nastič in hote) inscenirati črnogorsko zaroto proti srbskemu kralju. Kolikor se da sklepati, izvirajo ta senzacionalna poročila iz enega in istega vira!
Belgrad, 18. julija. Uradno se demontirajo vse vesti o kakem atentatu in o neki znati Jkralj.u *rtl- Pobcija izjavlja, da v zadnjih dnevih ni aretirala na kolodvoru niti v mestu kakega Črnogorca radi najmanje sumnje glede očitanih dogodkov. Poročilo o atentatu te prišlo semkaj iz Dunaja.
^D[r?^CRN000PSK!M KONFLIK-ifnv’	EJSTVA	TURŠKIH	VOJA-
KOV. — SPOPADI NA TURŠKO-CRNOGOR-SKI MEJI.
Cetinje, 18. julija. V bližini Skadrskega je-i zera v dolini Zete je prišlo do krvavega spo-j pada med Črnogorci in turškimi vojaki. Na polju na črnogorskem ozemlju sta delala dva I Črnogorca. Brez vsakega vzroka so iu nanadli
i turški vojaki ter oba težko ranili. Napadencc-ma so prišli na pomoč drugi Črnogorci. Nato so turški vojaki izstrelili več salv na Črnogorce, ki so irnele strahovite posledice. Na mestu A namreč ostalo mrtvili devet Črnogorcev, pet pa težko ranili. Turki so nato prekoračili črnogorsko mejo ter z bajoneti strahovito razmesarili trupla ustreljenih Črnogorcev. Med črnogorskim prebivalstvom vlada strahovito razburjenje.
Cetinje, 18. julija. Na poročilo o spopadu na turško-črnogorski meji je vlada odposlala takoj na lice mesta komisijo, ki je potrdila resnico opisanih dogodkov. Takoj nato se je sestal pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, ki je sklenil izročiti turški vladi najostrejšo noto, v kateri zahteva najhitrejšega zadoščenja, ker bo sicer črnogorska vlada nastopila najodločnejšo pot.
Dunaj, 18. julija. Poročilo > dogodkih na turško-črnogorski meji se potrjujejo in je krivda evidentno na turški strani. Ako se upošteva napeto razmerje med obema državama, tedaj ni neopravičen strah, da bo ta afera znala biti vzrok konflikta med Črno goro in Turčijo, kar bi bilo poraznih posledic za balkanski položaj.
Podgorica, 18. julija. Med prebivalstvom vlada nepopisno razburjenje radi grozodejstev turških vojakov. Oblasti komaj vzdržujejo prebivalstvo, ki je popolnoma oboroženo, da ne udre na turško ozemlje I Uplivn: voditelji izjavljajo, da si bo črnogorski narod sam poiskal zadoščenja, ako tega ne stori vlada. Splošno se trdi, da je konflikt neizogiben.
CESARSKA KABINETNA PISARNA,
Dunaj, 18. julija. Ker je dosedanji cesarski svetnik v cesarski kabinetni pisarni, Slavko pl. UrbanPfmenovan oddelnim načelnikom za Bosno, pride na njegovo mesto pristav okrajnega glavarstva, zloglasni madžtion Marije Mažuranič.
ALBANSKA VSTAJA.
Solun, 18. julija. Vstaja v Albaniji je popolna. Tajar-beg je dosegdl popolen sporazum med vstaši in upornim vojaštvom, ter poda tekom teh dni turški vladi ultimatum. V Malesiji so ustaši včeraj proglasili avtonomijo Albanije.
Širite, kupite in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Vljudna prošnja
Podpisano ravnateljstvo se obrača z vljudno prošnjo do vseh kranjskih kmetovalcev, ki se pečajo s pridelovaijjem semena domače (štajerske) detelje, bodisi za lastno (domačo) rabo ali pa za prodajo, da bi mu dali na razpolago, oziroma po pošti doposlali vsaj 500 do 1000 gramov (pol do 1 kilograma) doma pridelanega, neočiščenega deteljnega semena.
Gre namreč, da se zanesljivo dožene, da-li je v deteljnem semenu, ki se prideluje na Kraj-skem, plevel, kakršen je sicer običajen le v semenskem blagu detelje pridelanem v južnih krajih Evrope. Kmetijsko-kemijsko preskuša-lišče za Kranjsko v Ljubljani zasleduje namreč že več let v semenski detelji, ki je ali naj bi bila pristno kranjsko blago, plevel, na podlagi katerega se pri preiskovanju določa proizhod-stvo (provenienca) semenske detelje iz južno-evropejskih krajev. To dejstvo bi bilo za nas brezpomembno, ako bi ne bila sklenila »Zveza kmetijskih preiskuševališč v Avstriji«, da je v bodoče pri plombovanju domače semenske detelje zaznamovati na izpričevalih (atestih) tudi proizlicdstvo (provencinco) detelje, ako se pri preiskovanju izkaže, da je bilo deteljno seme pridelano v južnih krajih Evrope. To se je zgodilo z ozirom na malovredne laške in juž-no-francoske domače detelje, ki prihaja v velikih množinah v naše kraje. Posledica tega sklepa bo, da bo semensko blago domače detelje iz južno evropejskih krajev polagoma izgubilo avstrijski iri tudi nemški trg. Nas bi to ne bolelo, ako bi se ne bali, da zadene enaka usoda tudi naše domače semensko blago, ki se prideluje na Kranjskem. Zato je neobhodno potrebno, da se na podlagi popolnoma zanesljivih deteljnih vzorcev dožene, v koliko Je upravičeno domnevanje, da se je med kranjsko deteljo zanesel južni plevel.
Stvar je za našo deželo in za naše kmetijstvo izredne važnosti, ker nam donaša deteljno semensko blago, lei se prideluje pri nas na Kranjskem, do pol miljona kron na leto. Odpovedati bi se morali tej za naše razmere naravnost ogromni svoti in bi morali pridelovanje semenske detelje za kupčijo v bodoče opustiti, ako bi se izkazalo, daje med našo deteljo 'v resnici že zanešen južni plevel in bi ostal kljub temu sklep »Zveze kmetijskih preisku-sevališč v Avstriji« v veljavi. Zavoljo tega se čuti podpisano ravnateljstvo dolžno in poklicano, da v zaščito interesov naše dežele in našega kmetijstva zadevno stvar kar najnatančnejše preišče. Ako bi preiskava dognala, da je med našo deteljo zanešen južni plevel, potem bi se moral razveljaviti sklep »Zveze kmetijskih preiskuševališč v Avstriji«, ker nikakor ne gre, da bi zaraditega trpelo proiz-vodstvo semenske detelje pri nas. V nasprotnem slučaju pa je dolžnost kmetijsko-kemij-skega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani* da se pridruži omenjenemu sklepu, ker bi bilo kvarno tudi za naše kmetijstvo, ako bi se preplavljala dežela Kranjska z malovredno domačo deteljo iz južnih krajev Evrope.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo je pripisovati provenienčnemu vprašanju naše domače detelje in z ozirom na koristi, ki jih bo imelo od ugodne rešitve tega vprašanja naše
Kmetijstvo, upa podpisano ravnateljstvo zatrdno, da bo našlo pri prizadetih kmetovalcih kar najizdatnejšo podporo. Še zlasti pa pričakuje, da se bodo vsi tisti kranjski kmetovalci, ki pridelujejo semensko deteljo za kupčijo, v prav obilem številu odzvali prošnji ter mu do-poslali potrebne vzorce doma pridelane, neočiščene semenske detelje v preiskovanje.
Preiskovanje se bo izvršilo seveda brezplačno in se torej v tem oziru pošiljalcein de-teljnih vzorcev ni bati nobenih stroškov.
Ravnateljstvo kmetijsko-kemilskega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Več meblovanih sob se odda za počitniško dobo. Kje, pove Prva anončna pisarna.
Išče se gospodinjo k boljši družini na deželo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove Prva anončna pisarna.
Eno ali dve učenki poštenih staršev se takoj sprejme k ženskemu krojaštvu. Več Florjanska ulica št. 12. I.	490	-	3
Vabilo na naročbo.
Stavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času obnove, da pošilj&nje ne preneha in da dobe vse Številke
,DAN“
olja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	. .	K	18’—	Četrt leta	...	K	,4’50
Pol leta	...	K	9’—	En mesec	...	K	1’50
V upravniStvu prejeman na mesec K 120.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	četrt leta	...	K	B’—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1’76
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ie ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
„DAN“ se prodaja
1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor
Ter. Leban, Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. ft,
U. Likar, državni kolodvor.
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg; .. ,
EJant;	1	'J"\
šifrer na kolodvoru. j
3. Na Bledu: Pretnar in A. W61fling,
4. V Bohinjski Bistrici: M, Grobotek.
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V Škofji Loki: M. 2igon.
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli,
9. Na Rakeku: A. Domicelj.	s	n
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus.
11. V Postojni: I. Marinčič.	■"	>
12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Ko*1
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki: J. Trbojevič.
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Peterman.
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko Weixl.
*>•• • n 111 mi m 1 Mtlllllllllftlllt
v Liubliani
iiiiiiiiiiiiiiiiii
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin; knjig, brošur urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
GORICA ‘V
i « SI
w//!i
2)ežetno gospa*
REG-N»COUO
*?0 OOO
Rakova pot deželnega gospodarstva.
Vzrok procesov v Pulju,
/tandemi
\ -knance
Šušteršič: Prehitel sl me s to brošuro!
Lauipe: Au! Au! Boli! Že dosti!
Čuvaj: Yse opozlcioualce v zapor!
>U$T£f?{ie
KREK
*x«n"	f&A	Jakopič	^—
Šu?	Slovensko	mnefnost	je	treba uničiti!
Celo noč v. odprto
Celo ^ noč odprto
kb9p&-
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
DAN“
V zakup se odda za dve leti del poljskega lova občine Mavčiče. Lov je oddaljen četrt ure od Medvod.
Pojasnila daje trgovec gosp. Josip Perdan v Ljubljani.
Angleško skladišče oblek
Stanovanje
popolnoma prenovljeno, z dvema sobama, kuhinjo in jedilno shrambo se odda s 1. avgustom. Ravnotam se tudi odda takoj
lepa nteblovana soba
s posebnim vhodom. — Pojasnila pri Francu Kraigherju, Gosposka ulica št. 5.	494
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg st. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
H poletnih obl