St. 93. V Trstu, v soboto 20. novembra 1886. Te;aj IV-, EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« z zimiH asrnt na t«.1en vsako areit iu iit«u o »oiudutt. Cena za vae o" prilogo T si., z* polu Ur.a » «1. 50kr„ za Satrt leta 1. gl. T» kr. - Sama prl-cgaatane 1 gl. BO kr la celo leto. — Poaamozne Jt,evilke aa lobivajo Dri ooravnišivu n vtraiiitah v Trata do & lir.. v Borlol in v AjdoviSlnl no tt tr. - Var->a«i*«. reklamacije ,n innerate prejema Opravnlitva, vli Tarreata, »Nava tlakama*. »V MlMri Mli Val dovtti ae pošiljajo Uredniška »vit Tarrente« »Nuova Tlpograti*;« va»k mor* biti frankiran. Rokopiai o»ez poaebne vroduoatt ae no vračajo. — Innratt (ra^ne vrato n&ina-nila m poslanice) ao zarainnijo po pogodbi — prav c.en6 ; pri kratkih ogln«lh z drobnimi frfc^mi «e plačaj« zr vsako besedo 2 kr O avstr.-oger. Lloydu. Ko je bila v drž. zboru debata o carinskoj in trgovinskej zvezi mej Avstrijo in Ogersko, so nekateri nemški poslanci Lloydovo društvo silno grajali, očitali so vodstvu tega društva uprav židovsko iz-koristenje tega po vladi subvenciianiranega plovjtnega društva, vsled česar društvo avstr jskej t-govloi ne koristi v tolikej meri, kakor bi moralo. Mnoge take tožbe 80 bile pretirane in izvirajo tudi iz anti-Pjitij, katere prevladujejo v notranjih deželah do v.«.ega, kar pride iz Trsta, katere antipatije pa so naši Lahoni se svojim breztaktnim vedenjem temu važnemu mestu nakopali na glavo. — Ali da tudi LIoyd baš uzjrno ne deluje, o tem smo prepričani. Poslanec knez Lichtenstein, načelnik kluba konservativnih Nemcev, govoril je v drž. zboru o nagodbi daljši, uprav državniški govor in v tem govoru tudi še prpcej obširno izrazil svoje menenje o našem Lloydu. Vidi se nam torej potrebno da priobčimo iz tega objektivnega govo'« vsaj to, kar zadeva Lloyia. — Knez Uchtenstenstein je o Lloy enem si je pa ustanovilo jako velik reservni zaklad in omislilo veliko ladij in parnikov. Pri parnikih in ladijah si je prav to društvo odpisalo že prav veliko odškodnine, pri vsem tem pa tleče tudi še izredno veliko državno popoporo — blizo dva mibjona na leto. Vzrok vsemu temu zdi se ml, da je velika subvencija, katera konkurenco vseh druzih podjetij v Avstriji ovira. Mnogo pripomore pa tudi k temu jako pomanjkljiva pogodba z LloyJom, vsled katere vlada nema skoraj da prav nobenega vpliva na tovorne tarife tega društva. To mora toraj drugače postati. D» sem se dane-? v generalni debati o carinski in tr- govinski zvezi s tem predmetom obširneje p'ečal, ima svoj vzrok v tem, ker ne želim, da bi nas kak predlog prav tako iznenadil, pri katerem bi vse tako zamudili. k:tkor smo svoje dni zamudili uajiepŠo piilc-žnost pri Lloydovi pogodbi. Vladi pa moram očitati, da je pred loge za novo pogodbo z drngo državno polovico sklepala, ne da bi bila pop ej le količkaj z nami, s parlamentom v dotlko stopila. Iz tega izvira, da ima poslaniška zbornica — ne rečem ravno dovršene, vendar pa pol dovršene dogodke pred saboj, ki nam bodo na veliko nepriliko, kajti razprave rned dvema vladama so za obravnave v parlamentu zdatno bolj sitne, kakor pa predlogi, pri katerih druga polovici nema ničeBar govoriti. Želim toraj, da glede nove pogodbe 7. Lloydom vlada že sedaj pozna naše želje in se na nje ozira. Na veliko olajšavo jej bodo svoje dni pri obravnavah v tej visokej zbornici, kedar bo delala predloge. Sicer bi pa ne imel nič proti carinski in trgovinski zvezi. Kakor sem že rekel, želim, da se sprejme nespremenjena, ker smatram spremembe, ki so se napravile glede poprejšnjih razmer, za zdatne zboljŠave. PODLISTEK. Valovi. Spisal: Levln. VI. Neugiduo |e zadelo to pismo ubozega Stauiia; ves preplašen je begal ves dan okrog, nemirne misli divjale so mu po glavi: — Ton j je njen oče vse Izvedel in zapodil moj * stariše o l hiše! moja slutna se je vendar le uresničila! Uboga starčka I kam se sedaj obrneta? Osoda I trda osoda! — mislil je in ukrepa), kako bi mu bilo mogoče jima pomagati vsaj z dobrim svetom. In ti uboga Zorka, koliko moraš prebiti radi mene t jaz ni9em vreden takega zatajivanja — nevrednež je oni človek, ki rani žensko srce ter je unatne za«se čep rav dobo ve, da mu ne bo ie mogoče takega ženskega b tja kedaj osrečiti I — nevreden tvoje iskreue ljubezni sem tu ii jaz, ki sem se z ljubeznijo Igral liki otrok z ognjem! Pri teh mislih se strese. Zopet druge milejše ini-li mu pridejo v možgane: — zakaj se pač pod nič devam? poprašuje samega sebe — uisem II tuli jiz človek? zakaj si pič tako črno slikam vet; i jaz imam pravico do živenja, do nbeznlI — Ko te sreča obišče, ne pozabi svojega bližnjega, ki morda v nesreči zdlhuje; ko si pa nesrečen, ne upaj na tolažbo od strani svojega bližnjega ali prijatelja, ampak zanašaj se sam na se, spoznaj vrednost svoje osobe — to je oni zdravi egoizem, ki Človtka čestokrat reši obupa. Tudi Stanko se je pomiril; na večer stopi v neko gostilno in tam v nekem kotu, kder ga nobeden ni nadlegoval, odpiše materi in Zorki, tolažeč ji, Čeprav je sam najbolj bil tolaž la potreben. VII. N-t bodemo dalje popisovali, kako se je s Stankom godilo mej vojaki. Pisma od Zorke so mu še dohajila, ali le redkoraa. Zorka je b I t pri svo|i teti v mestu B.; iz hiše ni nikoli šla Bama, ampak vsaki-krat z svojo teto, neko čmerno, a bogato u lovo. Na domu je tudi bila vedno nad-zirovana, da bi kaj skrivno ne pisala, radi česa je morala skoraj od pisanja prenehati. Pogosta pisma od Stanka dobivala je po svojej služnicl, katerej jih je Stankova mati dajala; — tožil jej je ubogi Stanko, kako je nesrečen in preganjan od odurne osode, kako ae vedno čuti otožnega in pobitega; mrmral je večkrat tudi na njena puma, ki so tako redkomi prihajala in bila tako kratka. Vedel je sicer za uzrok, ali predstavljal si ga je kot Znr-kmo izmišljotino — Zorka, kojo je on tako iskreno ljubil, ni se mu zdela več nekdanja blaga in zvesta ljubica, ampak mrzla in polna kesanja. Politični pregled. Notranje dežele. Iz delegacij. Vojskinl odsek ogerske delegacije je 15. t. m. brez promembo sprejel redni proračun za vojsko. Pri postavku stroški za premeščanja je Izjavil finančni minister Szapary, da se obe vladi dogovarjati, kako bi se vednernu povi-šavanju troškov za nastanovanje v okom priSlo. Vojni minister je zagotovil, da se bo po moči ozir jemal na domačo obrt pri priskrbovanji potrebščin za vojaščino. — V avstrijskem proračunskem odseku je ta dan prredlagal Sturm, naj se predloži izkaz skupnih osrednjih prebitkov ter zahteval od vojnega ministra, naj vojaški strokovnjaki odseku razlože dobrote novih pušk. Minister se je v odgovoru eklicaval na prejšnjo izjavo glede skupnih prebitkov io rekel, da se izkaz more oficijelno predložiti le po dogovoru obeh vlad, sicer pa je vsacemu prosto izkaz pregledati. Sttirmov predlog je bil potem zavržen. Potem se je pričela razprava o rednem poračunu za vojaščino. Sturm je izrekel željo, Daj vojni minister razloži dosedanje podatke teritojalne razdelitve i nove pehotne vredbe, lopničarske vredbe itd. Vojni minister je odgovoril, da je nagla mobilizacija mogoča le po teritorijalnem načelu. Če tudi se na Avstrijsko-ogerskera ne more natančno izvesti, pa je tudi na Nemškfm enako. Iz poskušenj, stcrjenih vsako leto na papirji, pa se je dokazalo, da zdaj mobilizacija polovic) časa manj potrebuje, nego poprej. Minister dalje govori o potrebi vojaških častnih svetov, ki so tako sestavljeni, da ni misliti na take napake, o kakoršnlh je Sturm govoril. Glede umirovljenja se sklicuje na poprejšnje izjave ter pravi, da se število umirovljenih vojakov raanj&a. Potem se je proračun sprejel. V odseku \a zunanje zadete ogerske delegacije je 16. t. m. govoril grof An-drafsy o izjavi ministra zunanjih zadev ter rekel, da je izjava njego\emu pričakovanju ustregla. Ali izgovora je posnel, da se knez Bismark ni brigal za Želje ene velevlasti, ampak le za ohranitev miru in tako je Nemčija žrtvovala naše interese ohranitvi miru. To praSanje pa je prevažno, da ne bi ga trebalo pojasniti. Potem je Anrirassy dokazoval, da je zveza treh cesarjev nenaravna, vznemirjajoča, da je ona zgubila moč za ohranitev evropskega miru, ker imati dve vladi tam, kder bi morali skupaj delati, nasprotne interese. Vsled težav te razmere je prifila Nemčija v popolnoma nemogoče stanje, in Bismark na obojo stran ne more biti več pošten -mešetar.a Govornik praSa dalje grofa Kalnoky-a, kako se ima razumeti njegova izjava glede boljših razmer mej Rusijo in Bolgarijo, ker je v Bolgariji razen združitve Rumeiije vse vrejeno po berolinskej pogodbi in RuBija nema nobene posebne pravice, ali se imajo zakonite razmere predrugačiti Rusiji v korist? — Grof Kalnoky je odgovoril, da je vlada uže v lanskih delegacijah glede združitve Bolgarije in Ru-melije izjavila, da stoji na stalu pogodeb, in tako je tudi še danes. Vlada je imela jasen in določen cilj, ali dogodbe so ga Srce mu je vedno obdajal nek notranji nemir; — grdi Črv ljubosumnosti je| mu je razjedali burne prsi. Sploh njegovo živenje bilo je res enako burnim valovom, ki ao ga tirali od kraja, od enega sklepa do druzega. Obšla ga je celo misel, zapustiti vojaške krdelo in prestopiti čez mejo ter tja zvabiti svojo Zorko, ako mu je res Še udana. Ali sramovati se je začel samega sebe — postati izdajalec, prestopnik — teg i ni hoteli Stankovi stariši so stanovali v mestecu B.; najeli so si borno bivališče v podstrtŠju neke hiše, mati je bila na domuj oče Jurij pa si je z raznim Šalobarjenjem mogel toliko prislužiti, da sta borno shajala. * • » Prestopimo za tri mesece dalje. Zoika je zonet doma; Stanko je Še vfjak. Poglejmo v podstrešje k Stankovim sta-riŠern, Noč je uže temna in zunaj buči burja, žv ž^ajoč okolo okna v strehi, ki razsvetljuje borno sobico, kder Stankova mati Jera po dnevu Šiva. Za mizo sedita oba starčka molče. — Beg ve — oglasi se mati — kje se nahaja sedaj Stankol? Uie mesec dni je minolo, odkar nič ni pisal; morda se mu je kaka nesrča pripetila 1 — Nesreča se mu sicer ni pripetila — oglasi se Jur j hudomušno: bije vedno vesele nravi] — ali sreča mu je ušla. Jaz sem mu večkrat ponavljal stari pregovor: kdor visoko leta, nisko se ie, ali ni me hotel poslušati: naj bi bil ostal pri prvem sklepu ter Šel v semenišče, bil bi kedaj lahko gospod ter bi mu ne bilo treba vojaške kape nositi. Sreča mu je pa ušla: gospodiČina Zorka, v katero 8e je zatelebal, poroči se v nedeljo z markizom I — — Kaj res?! — ubog Stanko! kako si se goljufali — Njega bi nikoli ne vzela, vodila ga je le za nos: on jej je preveč zaupal; jaz sem sicer od prvega začetka trdil, da iz te moke ne bode kruha. — Kdo ti je pa povedal, da se poroči? — Vsaj jo je danes pri desetej maši župnik z lece oklical, in to ve uže vse ljudstvo v okolici. — Torej je istina I ubogi Stanko: ne vem, kaho prebiješ ta udarec; hudo te zadene, ko to izveš in ne vem, ako boš še kedaj vesel. — Poročiti mu treba ter ga potolažiti; koj grem tu k sosedi; njena hčerka mu bode pisala, naj se uda v božjo voljo ter voljno prebije udarec, koji ga je zadel. — Eh, kak udarec! tako jezično babo. kakor si ti, še vdobi — pravi soprog smeje se. — Jezična sicer, ali vendar dobra I — odvrne ona: — potrpi nekoliko, dokler se ne vrnem. Sosedina hčerka je še budila. Jera jej pove, kako mora pisati Stanku, kako naj mu priporoča zaupanje v Bogajtd. Ko je spisala, prebrala je Jeri, potem pristavila Še zadDje srčne pozdrave, na to izročila deklici desetico, naj jutri pismo na pošto da. (Dalje prih.} EDINOST zavrle. Mmister se popolnoma ujema s tem, da se berollnska pogodba v ničem nema prcmeniti. Nobeden pa ne more tajiti, da je razmera Rusije do Bolgarije za bodočnost velevaŽna; ne more se in slili, da bi napetost mej veliko državo In majhno državo mogla dolgo trajati, če druga vlada za malo dižavo vedno na straži ne stoji. In kdo bi prevzel to nalogo? Apponyi graja, da ministerstvo zunanjih zadev svoj program vedno le v obliki vaiuje, mej tem ko se Rusija prizadeva za vspehe, Mi smo se vedno držali oblike, Rusija bistva. Mi imamo na vsbodu živenjske interes?, Rusija pa se stega po slavi. 17. t. m, je grof Kalnoky vsled pra-Sanj izjavil, da je pričakovati, da se s Turčijo in Grško sklene trgovinska pogodba; glede avstrijsko-rumunskih trgovinskih razmer pa je minister izrekel obžalovanje, da ni bilo mogoče ugodne pogodbe, meni pa, da se na Rumunskem javno me-nenje prevrže, ker pretrganje trgovinskih razmer bi škodovalo obema državama. V odseku za vojalke zadeve ogerske delegacije je vojni minister na dotična pra-Sanja odgovoril, zakaj je tri operske polke premeščil ter se naslanjal na to, da je ruske konjice več na meji nego avstrijske, pa ne le na avstrijskej, temuČ tudi na pruskej meji. Odsek ie sklenol delegaciji predložiti sklep, naj vojni minister v prihodnjem letu predloži poročilo o preme-fcčevanju. Proračunski odsek avstrijske delegacije je brez razprave in nrez promembe sprejel proračune skupnega finančnega minister-stva in najvišje računske oblasti; dalje je sprejel tudi poročevalcev predlog, naj se finančni minister povabi, da pojasni in utemelji troSke, postavljene pri postavku carina. V proračunskem odseku avstrijske delegacije sta bila ta dan na dnevuem redu proračuna za vojno mornarico in za Bosno in Hrcegovino. Naglašalo se je, da troški za morcarico od leta do leta rasto. Poveljnik vojne mornarice se je posebno opiral na to, da imamo zdaj 38 torpednic, izvrstnih, ki bodo za več let zadoščevale in jako hvalil izvrstnost naših ladij. Proračun se |e potem sprejmi brez promembe. — Tudi v odseku ogerske delegacije je baron Sterneck hval i torpednice, ki so se pri zaporu grSkih bi epov posebno dobro obnesle. Pilstaul je dalje, da je za ogerske učence mornaričae akademije mad-jarski jezik zapovedan, in da se posebno v ozir jemlje na domačo obrt pri pribavljanju potrebščin. Potem so se sprejele vse predloge. — Tudi proračun za Bosno in Hrcegovino ee je v avstrijskem odseku sprejel brez promembe ; govorilo se je sicer mnogo a bistvenega malo, bile so le navadne fraze. Spomina vredne so nekatere opazke poročevalca Dumbe. ki je nanašal, da se nekaterim bosniškim izdelkom, kar se je Bosna vtesila v carinsko okoliše, škoda godi, dalje da je potreba povzdignoti živinorejo in odpraviti nekatere napake pri pobiranju davka. MattuS je omeuil pritožbe glede cenitve zemljiškega davka, pomanjkanja splošnega občinskega zakona in pospeševanja in ustanovitev Šol. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Iz Timove, 14. novembra : Vojno soaišče v Burgasu je štabnega kapitana Nabukova, kakor pov zročitelja zarote zoper živenje nekdanjega kneza Aleksandra in započetnika upora od 28. oktobra t. 1. k smrti obsodilo, potem ga pa proti potrdilu ruskemu konzulatu v Burgasu izročilo. General Kau!-bars pa je bolgarskej vladi naznanil, da Rusija to obsodbo smatra za ničevo. —• Iz Timove, IG. novembra: Sobranje se je odi žilo ter ni sklenolo, kdaj se zcpet snide. Zadnje vesti iz evropskih glavnih mest so vplji\ale pomirljivo, upanje se je vzbudilo, da Evropa bolgarskega prašanja De vredi drugače, nego na podlogi obstoječih pogodeb. Enega izmej roparjev, ki so avstrijskega konzula na poti Iz Sredca v Tirnovo napali, ujeli so žandar|i, drugim so na sledu. — Iz Carigrada 17. novembra: Rusko poslanstvo je naznanilo diplomatičnemu bolgarskemu opravitelju Grekovu. da ga ne more pripozuati za oficijelnega zastopnika Bolgarje in tedaj z d jim o bolgarskem prašanji tudi ne občevati, ker ga je imenovala vlada, katere Rusija ne pripoznava. Iz Sredca, 18. novembra. Kaulbars ni odgovoril na vladino noto, naj počaka odgovora na zadnjo noto, da se vrn6 ministri iz Timove, ampak poslal je danes drugo noto, v katerej pravi, da preziranje nasvetov, mlačnost vlade nasproti napadanju luških podanikov, kakor tudi skl -canje velicega sobranja pričajo jasno, da je vlada sklenoia, nazorom ruske vlade kljubovati, zato smatra Kaulbars daljše svoje prebivanje v Bolgariji za nepotrebno ter izjavl|a, da so sedanji bolgarski vladarji zgubili zaupanje Rusije in zato so razmere pretrgane. Kaulbars z vsemi ruskimi konzulati vred zapusti Bolgarijo 20. t. m. in ruske podanike izroči nemškemu varstvu. Ruska vlada je sestavila posebno komisijo, ki se bo pečala z raznimi socijalnim! in ekonomičnimi sibirskimi pra-fianj', vzlasti glede javnega poduka, proganjanja v Sibirijo, vredbe pravosodja, izseljevanja itd. Generalna governerja vshodnje Sibirije, grof Ignatjev, in amur-ske okrajne, baron Korv, udeleževala se bosta pri delih te komisije. Srbsko bolgarska komisija za vredbo meje pri Bregovi prične 1. decembra svoje delovanje v Negotinu. Mej grškim ministerstvom in državnim zborom je nastal spor, vsled česar je bil državni zbor razpuŠčen. Sedanji Grki so Čudni ljudje, radi bi silno mogočni bili, a tega nečejo vedeti, da je v ta namen treba požrtvovanja. V Av/ganistanu seje upor zatrl. Avfgan-skpga generala Gholam Hider kana, ko je bil na poti proti Ghuznl, da otme to mesto, napali so uporniki v Senidahan soteski, vendar se jim je odtegnol in prišel v Ghuznl, drugi dan pa je upornike napadel ter jih tako pobil, da je v znamenje svoje zmage deset voz odrezanih glav v Kabul poslal. DOPISI. Nelzkošane 15. listopada. (Izv. dop.) — Čudna tihota je vladala dolgo v ozir bližajočih se volitev. Kandidatje so se sicer oglašali, — toda godilo se je vse tako mirno, da si v družbah le malo kdaj slišal besedo o tem. Mislili smo, kako mirno se bodo vrSile volitve, osobito, ko se nam ni boriti proti vragu. A zdaj so se reči zasukale in kaže nam, da bomo morali veliko delati, ako hočemo res vsestransko sposobnega kandidata poslancem izvoliti. Zopet bo tedaj boj na volišči 1 Ko pa govorim o borbi, zagotovljam Vas, g. urednik, da na g. Polde Dekleva, mlinarja v Bujah, niti ne mislimo. Ironija zdi se mi, je, da ta gospod kandidira; ironičen je po mojej sodbi dopis Iz Kofiane Št. 91. »Edinosti« ; —sploh je ironija priporočati Izvolitev g. L. Dekleva. G. L. Dekleva naj nam pojasni, ali je še Kranjec (tako se je sam imenoval, ni hotel biti ne Nemec ne Slovenec —)•, pojasni naj nam, kaj se mu zdi v ozir slovenskega jezika, ali je res tako pomanjkljiv in boren, kakor ga je slikal; odgovori naj nam, kdaj misli odpraviti iz svoje pisarne uradne nemške formulare; pojasni naj nam sploh, je U za narod kdaj kaj storil--— 1— Ako nam to vsaj povo- Ijno pojasni, potem ga hočemo še le smatrati kot takega, čegar kandidatura ni — Ironij a I — Da ga g. dopisnik ti vali kot dobrega gospodarja, na kar sklepa iz tega, da ima veliko posestvo, namočil je sam palico s tem proti svojemu ljubljencu. Ako je g. D. bogat, gotovo je toliko bolj dolžan kot rodoljub kaj več žrtvovati za narod; ali kje smo še kaj takega slišali?! — In veliko premoŽenje, ali je to karakteristikum dobrega poslanca?!! Sploh naj o g. De-klevi govoii priprosto ljudstvo, naj razjasni pomen besede »frmentinov buh«--1 — Se nekaj gradiva imam pripravljenega o tem odličnem kandidatu. Mislim pa, da za enkrat to zado&Čuje in da g. kandidata lahko izmodri, da neha kandidovati. Naš kandidat za deželni zbor bo skoro gotovo g. Hinko Kavčič, znani rodoljub na Razdrtem. Kandidatje za državni zbor se za poslanstvo v deželno zbornico ne potegujejo. — Senožeški kandidat je zdaj brez vsake nade v bodočnost. Prihodnjič še kaj o volitvah. Iz Solkana dne 12. novembra (Izv. dop.) Nafta Č taln ci je ena najstarejših na Primorskem, ker prihodnje leto bode obhajala už^ dvajsetletnico. Par let sem pa to društvo vendar premalo napreduje, ker ni moža, kateri bi se potrudil, da bi se udje pomnožili in bi skrbel, da bi se zopet po Solkanu širila slovenska pesem. Naši iintje so uže zopet začeli »jolilajliti« in druge italijanske kruliti. Zelja j* torej mej tukajšnjimi rodoljubi, da b se naši čitalniški očetje zopet začeli bolj brigati za povzdigo petja in sploh našega česMljivega društva, katero ima raordaj najstarejšo zastavo na Pri-rooiBkem še od leta 1848 Ohranila se nam je še lepa, kajt' napravljena je bila ta slovenski »rohojnica iz jako težke, prave svile. No pa sliši se, da so se v merodajnih krogih uže začeli razgovarjatl, kako bi še letos v Solkanu osncvali kako besedo, in posebno se pogovarjajo o tem, kako bi se prihodnje leto na prav dostojin način obhajala 201etnica naše čitalnice. — Sliši sa, da se ima ta slavnost vršiti prihodnjo leto v lepem mesecu maju in da se začno še to zimo priprave glede petja in sploh programa te slavnosti. Povabijo se vsa narodna društva na Primorskem in tudi drugod na Slovenskem, in govori se tudi, da se osnuje poseben veselični odbor za to slavnost. V prvi vrsti pa bode nekda vabljeno delalsko podporno društvo v Trstu, katero je nameravalo uže lansko leto napraviti izlet na Sv. Goro in se udeležiti velike veselice v Solkanu. Men?nje tukajšnjih rodoljubov je, da bi se oni letos nameravani izlet napravil v maju prihodnjega leta, in da bi se sploh Trža-čanl udeležili naše slivnost', ki bode potem toliko vellčastnejš i. Priporočam tudi jaz pri tej priliki slavnemu odboru naše čitalnice, na se poprime dela na vse kriplje, da se prihodnje leto pred svetom pokažemo kakor pravi narodni stražniki našega naroda ob Soči. Domač© in razne vesti. Imendan Njenega Veličanstva pre svitle cesarice Elizabete praznoval se je včeraj prav dostojno tudi v Trstu. Vse srednje in ljudske šole v Gorici, toliko državne, kolikor metne in privatne, imele so službo božjo za presvitlo cesarico i u so bili potem učenci in učenke prosti šole. Na c. k. dekliški šoli bila je tudi posebna veselica, katere so se udeležile mnoge odlične osobe. Cesarju dar. Casar je podaril iz lastnega premoženja 200 gld. dekanskej občini za zidanje farovža. Odlikovanje. Gospod Aleksander baron Koller, tajnik pri pomorkej oblasti v Trstu, dobil je naslov io značaj rninl-sterjalnega tajnika. Imenovanja. Pri c. kr. finančnemu ravnateljstvu so imenovani: Konci* pist Ivan Viduiih fioančnim poverjenikom v IX. razr, praktikant Albert Resen finančnim koncipistom v X razr., davkar-ski priutav Alojzij Cordoardo kontrolorjem v X razr., praktikanta Aleksander Berbuč in Donat Fonda pa adjunktom v XI. razr. Predsednlištvo političnega društva Edinost je izdalo to le vabilo do slovenskih rodoljubov na Primorskem: Velecenjeni gospod! Gotovo ste tudi Vi prepričani o velikej važnosti denarnega zavoda v Trstu, kateri zavod bi bil v slovanskih rokah, in torej Slovanom v prvi vrsti pristopen. Slovanski listi, mej njimi v prvej vrsti naš tržaški list »Edinost«, so o tej vaŽuej zadevi uže večkrat obširno piaali iu ta zadeva se jo tudi uže razpravljali v občnih zborili političnega društva »Edinost« in »Delalskega podpornega društva« v Trstu. Odbor pol.Učnega društva pa je Še posebe dobil nalogo, da osnuje tako društvo, iziroma zadrugo iu izpolnujoč prevzeto nalogo, vabi Vas podpisano predsedniŠtvo na vel ki shod slovenskih in hrvatskih rodoljuhov vsega Primorskega, ki bode v nedeljo, dne 21. t. m. točno ob 11. uri predpoludne v dvorani »Slovanske čitalmoe« v Trstu (Monte verdej. Na tem shodu se bodo prečitala pravila, nasvetovale morebitne preiuembe in se bode volil odbor 15 udov — kateremu o iboru se bode poverila za-dača, da stori vse potrebne korake za postavno vknjiženje zadruge, ter da nabira, vpisuje družabnike, ter tako 2adrugi postavi trdue temelj. Glede na veliko važnost, katero ima ta zadeva za naš narod, podpisano nadeja se, da boste počastili shod z Svojo navzočnostjo in znamenja z visokim poštovanjem: PredsedniŠtvo političnega društva »Edinost«. — N Sejati sj je, da s) tega shoda udeleže prav mnogi rodoljubi. Vodstvo podružnico društvo Sv. Cirila In Metoda se j« šlo v četrtek pokloniti mil. škofu tržaškemu, Mons. dr. Glavinu, kateri je gospode prav prijazno sprejel in obljub I, da društvu hrani svojo dobrohotnost. Tržaška podružnica društva Sv. Cirila in Metoda torej napravi 7. decembra veliko lieseilo v prekrasnem gledišču »Anuonia«. Peli bodo razni pevski znori, mej drugim »Večer na Savi« z spremljevanjem vojaškega oikestra, mešani zbor »Ave Mirija« tudi z spremljevanjem orkestra, potem nek samospev, nova kou.poz clja g. Kosovela Itd. Po ložah je uže zdaj praŠmje in je uže nekoliko oddanih.— L' ž; h« pro lajajo v kavarni Commereio in v ura lniji del. podpornega društva. slovenski otroški vrt v Trstu je napravil vodstvu podružoice Sv. Cirila in Metoda v Trstu mnogo dela in skrbi, — ker magistrat meče polena mej noge, dokler le mogoče. — Zdaj se Htopnice predelavajo in potem menda ne bode več mogel zavlačevati odprtja. Kako magistraiovci skrbe za nas, naj bode dokaz to, da je poslal uže večkrat gledat svoje ljudi, ako se otroci uže podučujejo, ker želja na magistratu je, da bi mogli kaznovati družbo Sv. Cirila in Metoda. Lahonom sploh vsa stvar strašno priseda; ali toliko bol| se pa slovansko ljudstvo za njo zanimiva; doslej je vpisanih do 47 otrok, in ; ko bi se danes vrt odprl, gotovo bi se jih oglasilo še drugih 50, torej preveliko Število za prostore in učiteljsko moč. — V kratkem se v Trstu osnuje tudi ženska podružnica društva Sv. Cirila in Metoda, kar bi bilo posebno lepo in veselo. Prvi večer Sokolskih plesnih vaj«, kateri nam j« zadnjo nedeljo v dvorani »Slovanske čitalnice« zbudil »Tržaškega Sokola« iz spanja, katero je od svojeg i prvega in zadnjega letošnjega izleta (26. aprila]) v goriške okraje spal. S tem pričetkom Sokolsk'h plesnih vaj se je oiprl tudi nov društveni život mej tržaS-kim slovenskim prebivalstvom, ker odkar se je začela kolera, dremala so vsa društva in le malo znamenj svojega živenja kazal i. Nadej ali smo se torej, da zapazimo pri vajah vekše šte ilo »Sokolov« in povabljencev, ker počitnice so bile dolger ali v resnici smo opazili veliko malomarnost naših gospodov »Sokolov« za svojo lastno stvar, ker vaje so bile slabo ob's-kane, mej tem ko so se gospoda opaže-vala v raznih glediŠČib, kder se prikazuje Italijanske »klasične« neumnosti in podpira italijanska kultura. Zato se je na vajah videlo malo imenitnih osob in tudi zapazilo malo izbornih plesalk, katere »Sokola« nikoli ne zapustijo, samo pregrešamo, da ne morejo pozabiti, da se v Trstu na-haj i jo, ker se »si« preveč sliši; v tem oziru pa »Sokoli* njih podpirajo tako, da če kdo iz Kranjske med nje pride, ne bo vedel, kje je. V ostalem se nadejamo, da v prihodnje kaj veselejšega ohjavimo. — Tudi v »delniškem podpornem društvu« so se plesne vaje začele v nedeljo popo-ludne in se bodo nadaljevale vsako nedeljo od 4—8 ure zvečer, h katerim imajo le družabniki in družabnice pristop in tO tisti, kateri se bodo mogli izkazati, da z društvenimi prinosi niso v zaostanku. — V dober vspeh! Unlone Operala Trlestlna. V nedeljo 21. t. m. oh 4. popnludne imel bode moški oddelek tega društva izvanredno glavno skupščino. Deuiantna poroka bode v če« trtek na dan sv. Katarine z slovesno sv, mašo ob 8 uri v farnej cerkvi sv. Ivana; obhajal jo bode Še krepki 881etni Za-marija Milkovič (stari mežnar) z svojo 88letno soprogo, ker ravno ta dan pred 68 leti sta si ljubezen In zvestobo prisegla. Bog ju živi Še mnogo let! f Anton Krlziuančlč, posestnik iz Bazovice vračal se je predvčerajšnjem zvečer zdrav in vesel iz Ricmanj domu v Bazovico. Ali ni prišel domu, ampak žandarjt so ga našli poleg Bazovice mrtvega na cesti in ga nesli domu. — Mož je bil premožen, dober gospodar in rodoljub. — V R cmanjih je bil še potegnol f. 41, katerih pa niso našli pri njem, vendar pa mu je moral ono svoto kedo vzeti, ko je bil uže mrtev, kajti najbrže ga je zadela kaplja. Denes smo zvedeli, da K. ni še mrtev, ampak močno bolan. Stari poznani slovenski urar, g. Josip B-zek umrl j« včeraj v mestuej bolnici v 73. letu. Možje bilvsvojej stroki jako iznajdljiv in tudi pravi rodoljub. Tržaške novosti: Kolera )e torej pri nas popolnoma ponehala in bolnica koleroznih ie bila odpravljena 12. t. m. Stala )e bolezen mestno denarnico nad 20U 000 gld., katero svoto bodo uavkoplaČ"v;tlci v hodoče morali skladati. — Ljudstvo zdaj pravi, da so na magistratu kolero uradno proglasili in I prav tako tuii uradno preklicali ali od-" pravili; prave kolere da sploh nI bilo Itd. V tem ljudstvo, k ikor navadno, pretirava, ali vešči zdravniki sami trde, da se je tudi odstrani zdravstvene komisije mnogo pretiravalo; mnoge so mladi nevešči zdravniki proglasili za kolerozne, k iteri te bolezni niso imeli. Reči se more, da vendar kolera ni ta pot toliko ljudi popadla, kakor v epidemijah poprejšnjih let. — Ali bati se je — in s tem strašijo zdravniki sami, da nas prihodnje poletie zopet obišče strašna ta bolezen, in <»h se mogoče š* bolj razširi v notranje kraje, kakor se je letos. — Upajmo na (boljše, kajti v teh rečeh tudi zdravniki sami plavajo v hipotezah, nič posilivnega ne vedć. Nesreče. V mlinu Economo se je ponesrečil predrčerašnjein zvečer 36 letni delavec Ivan Gregorič, ti i del iv^keg.i podp. društva, rodoma GoriČan, oči treh majhnih otrok; ranjen je bil na roki prav močno. 1'uzvau je bil dr. Cuduri, ki ga je veb'1 odvesti v bolnico. Delavci v mlinu, pozor! — 11 I tna deklica Karolina BdŽiČ K D l N O S 1 igrala se je z drugimi otroki na stopnicah v 3. nadstropii hiše št. 2 v ulici Poodares. Padla je čez ograjo v vežo ter si zlomila desno nogo. Nadzirajte svoje otroke, sta-rifii, da se ne boste prepozno kesali ! Neresnična je vest v »Trž. Tagblattu« in tudi v drugih nemških listih, da je namreč slovenski učenjak, g. Franc Levstik zginol.— Gosp. Levstik se vsaki dan po Ljubljani sprehaja in vedno vestno in natanjčoo opravlja svojo službo v licejal-nej knjižnici. Pobtgnol je v Rim nek okoličan, mestni cestar, rodoma Barkovijan. napravil je 4000 gld. dolga, pa popustil ženo in otroke. PollcU*ko. Težak Leopold Cudat ranil je necega Josipa CimoechUja z nožem pod levim očesom. — Zloglasni Josip Gosolo iz Trsta vlomil je v stanovanja go-stilničarke Marije Roba v 2. nadstropju hiše št. 12. v ulici Farneto. Ko je mislil odnesti pete in razne dragocenosti, vredne 60 gl., takrat pa se je povratila lastnica in ga prijela. — Več težakov se je sprlo na trgu Stazione ter sta bila Janez Pais-ser Iz Ljubljane in Jakob Plattner iz Kranja z nožem težko ranjena, vsled česar so zaprli kot sumljiva Janeza Malombro iu Božidara Vovk. — Prodajalka Marija F. je včeraj za zajuterk izpila morda »fra« keljček« preveč, koji jej je dal »korajŽo«, da je pretepala kmetico Ivano M. Iz Go-rijaoske. Da jej izvlečejo Špirit, odpeljali so jo na policijo. Razpisani službi. V okrožju primorskega finanč. ravnateljstva razpisano \6 mesto raČuu. oraktikanta pri davkariji I. Instancije s plačilom 300 gld. na leto in Rlužba davkarskega višjega nadzornika v VIII. razredu. Prošnje do 6. decembra preiotni uradniki c. k. sodnije niso bili ne omenjeni in tudi ne napadani v »Slov. Narodu«. »Slovensko bralno ftn podporno drudlvo v Gorici« priredi veliko besedo v imendan Nje Veličanstvu, presv. cesarici Elizabeti v prostorih »Slovenske Čltaln'ce« v nedeljo 21. novembra 1886. Pričetek ob 7V,uri zvečer. I. 1. »Slovenca dom«, vgl. Volarič; poje možki zbor, 2. Slavnostni govor, 3. Hribarjeva »Kantata«; poje možki zbor, 4. »Dražba«, Bpel Sim. Gregorčič; deklamuje gospodičina G. D., 5. »Na boj«, vgl. Haj-arih; poje možki zbor, 0. »Gluh mora biti«; burka v jednein dejanji, 7. »Cerkvica«, vgl. Hajdrlh; čveterospev, 8. »Kje je meja?«, vesela igra v jednern dejanji. II. Domača zabava v prostorih Marziniieve gostilne. Opomba: Vabilo velja ob enem kot vstopnica, brez katere nema ni kdo vhoda. Neu ije, ki želijo dobiti vabilo, naj se oglasijo pri odboru. Vstopnina za osebo 15 kr. N idpiače se nvaležno sprejmejo, ker velja Čisti dohodek v korist našemu društvu. V Gorici, 16. novembra 1886. Odbor. Volllce Postoj nsko-Loira- Skega okraja vabi izvrševalui odbor kluba naro.inih poslancev na volilni shod, kteri se bo le viSil jutri, v nedeljo 21. novembra ob 4. uri v Postojni v gostilni gospoda Vičiča. Predstavljali se bodo pri tem shodu kandidatje za deželni in državni zbor. Obširno bode na tem zboru zopet govoril Andrej Ferjančič. Nidejati se je, da ga pride poslušat mnogo volicev. Mi pa želimo, da notranjsko ljudstvo samo spozna dr. Ferjančiča in da se ne ozira nego na svojo vesi, ne pa na priporočila Iju i i, kateri Še nikoli niso bili odločni ljubitelji svojegi naroda. %a Doltnarjev spomenik darovali so nadalje: Gg. Gerlanc I'an f 1, Pogorelt-c Anta f. 1, Naprej 50 kr., I. S N. f. 1, Martelanc Andrej t. 1, Kariš Anton 20 kr., Perhinek Anton 20 kr., Senožeški 50 kr.. Ferluga Jakob f. 1, Koh Peier 50 kr., S'slin Andrej 20 kr., Perhavec Andrej 20 kr., Gregoiič Vinko (Prvačin;.) f. 5, Straus 30 kr., Neimenovan 50 kr., Vok Anton 20 kr. Grebene Vjekoslav f. 2, F. Sterle v Zalogu 50 kr. Skupej for. 15.80. — Zadnjič izkazanih for. 76.40-1,. - Skupej f o-. 92.20'|(. -Odšel uljudno prosi gospodov nabiralcev n;ij bhgovole poslati nabrane svote z do-tlčnimi polarni blagajniku,, g Vekoslavu Kalisiru. (Via Coroneo St. 27, Trst) in kjer se ni še začelo nabirati, naj se hitro sklene, če se da kaj skupej spraviti; ako , naj se pole nazaj poSlejo. Listnica uredništva. Gosp. učitelj ▼ Livku in v njegovej družbi še 4 drugi gospodje so poslali v »Narod« in »Sočo« neko izjavo, v katerej nas mej drugim sumničijo, da nismo hoteli biti pravični g. učitelju iz Livka, ker nismo hoteli objaviti nekega poslanega. Tem gospodom čisto mirno odgovarjamo to-li: Livški gosp. učitelj nam je poslal 8 tesno pisanih strani Bpi§a, katerega je on krstil „poslano na podlagi tiskovnega Zakona«. Ta spis je spremljalo neko pismo našemu uredniku, v katerem omenjeni g. učitelj preteč praša, ako sprejmemo odgovornost /.a nek dopis iz Kobarida, ker stvar ni še reŠ-ra. Obenem pa pravi, da smo si mnogo škodovali, ker marsi-kedo bode Ie še do konec tega 1- ta naš naročnik, nadalje, da ga ni treba izzivati in Še več takih. Mi praŠamo zda} vsacega razumnika: Kateri urednik bi prevzel dvakrat daljši popravek, nego je bil dopis, katerega je hotel popraviti in to potem, ko je gospod Liveški učitelj na tak način napadal našega urednika v nekem ljubljanskem listu, iu so mu došle razne dopisnice in listi, v katerih se mu kar naravnost preti, da se bodo lista »Edinost«, naročniki odvračali, da se list zatrč in urednik zatoži — Da bi bili mi objavili poslano, katero, mimogrede rečeno. Ima tudi preveč vsed-njih psovk, pač bi si bili dali spričevalo uboš-tva in bi bili s tem le dali priliko gospodu Livškemu učitelju, da bi se bil mogel hvalite, kako nas jo ugnal v kozji rog, kako smo se zbali itd. ^ Kateri urednik bi bil sploh še pismeno občeval s takim gospodom in mu pismeno odgovarjal? Iz poslanega učiteljev v dveh slovenskih listih pa le spoznavamo zaveznike proti našemu listu. — {Uganoli pa bi lehko, zakaj ni tudi šesti podpisal nuj novejšega manifesta). Zato pa gospodom po tem potu odgovarjamo na razne pretnje, da smo pripravljeni voljno prenašati tudi nastopke njihove zlovolje in j-jze, saj smo prebili Še hujše viharje. Tolaži nas pri tem le up, da se Sčasoma tudi tem mladim gospodom pomiri vroča kri in da ti In drugi razvldijo, da njihova očitnn jezu zaradi stvarnih opazek glede uČiteljstva in tika ni na pravem mestu, ker ni stanu na svetu, katerega dejanske ruzmere ne bi s dale kriti-kovati in tudi zboljš iti. - Še žalostneji vtisek je na nas napravilo poslano nekega g. učitelja iz Gorice^ v nekem ljubljanskem listu, v katerem izraža, da ga nt volja po sodniškej poti siliti našega urednika, da bi sprejel nek njegov spis popravljajoč dopl« iz Trsta v št.90 » Edinosti.« Pred vsem nam ni jasno, čemu je bilo potrebno popravljati stvar, katera ne potrebuje popravka. »Kaj pa je tebe treba bilo« — vskli-knol je vsak misleči Človek, kateri je čital jedno in drugo ln je le ugibal osobo, katero je morda mislil naš dopisnik. Pa to vse ni še nič proti trditvi, da bi bil gospod goriški uSiteli mojel od nas postavno terjati ter nas sodnjlsko siliti, da sprejmemo njegove popravke. Ni treba baš posebnega juridičnega znanja, ampak le zdrave pameti v razsodbo, da bi bil vsak državni pravdnik jako na dolgo zutegnol obraz, ko bi bil preČital tožbo na podlagi uže omenjenega dopisa. Nerazumljivo nam je torej, kako je mogel priti gosp. goriški učitelj do spoznanja, da je imel postavno pravico do popravka in da nam nekoliko blagodušno podeljuje »nardon«, kateri je jako po ceni, ker je podoben »svetega Blaža žegnu«. Mi s temi opazkami nočemo žaliti, mi smo le izrazili menenje, da je treba stvari, katere se pošiljajo v javnost, dobro premisliti, ker mahanje po zraku ne daje ugleda, pač pa smeši. Želimo pa, da bi nehala vsa srdita polemika mej učitelji, ker jim čisto nič ne koristi in najvročejse le blamira. Tržno puroeilo. Kava — še vedno močno iskana, in je tendenca jako dobra. Prodalo se je te dul 2000 vreč Rio, po f. 69 do f. 77., 6000 vreč Santos po f. 64 do f. 75, Java Mal. stan p f. 79 do f. 84, Gevlon plan t f. 86 do f. 139. Sladkor — tendenca se je zboljSala; iz vi»ib trgovjSČ so došla poročila o holjšej kupčiji; prodalo se je tedni 6000 »reč sladkorja po f. 17 50 uo f. 20 50. Sadje — dobro obrajtano. Pomeranče in limoni f. 2.50 do f. 6, mandlji f 77 do f. 80, datlji 1. 23 do f. 26, fige v vencih f. 11 do f. 12. rožiči grfiai f. 6.50, pulješkl f. 9 60 do f. 11. onafta f. 22 do f. 23. razne cvebe f. 17 do f. 22, Eleme f. 19 do f. 30, Sultan»na f. 19 do f. 33. Olje — jedilno f. 36 do f,42, namizno f. 50 do f. 69. Petrolje — trdnejše; rusko stane f. 7.50 do f. 7.75, amerikansko f. 9.25. DomaČi pridelki. Fižol rudeči stane f. 8.75 do f. 9 bohinec f. 10, koks f. 11.50, beli f. 10 do f. 10 50, mešani f. 7.50. Maslo — dobro štajersko f. 84 do f. 91, suhe "Všplje kranjske f. 8 do f. 9. Žito— cene nekoliko trdnejše; pšenica binaška stane f. 9.25 do f. 10, koruza le-vantinska f 6 do f. 6 25. Les — slabo obrajtan, cene prav nizkj. Seno — konj*ko f. 1.40 do f. 1.65, vo-lovsko do f. 1.85. Borsno poročilo. Kurzi 'irživmh paplij-v se dobro drže, kljuhu neugodnim poročilom iz Bolgarije. l>ianaj«a*a Horsa dnt /9. novembra K notni drž. dolg v bankovcih 83 gld 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 • 70 • Zlata renta......114 • 20 • 5*/, avst. r*n,a .... 101-05 » Deluice narodne banke . . 871 • — • Kreditne de,nice ... . 286 • 40 • London 10 lir sterlin . . 125 . 70 » Priposlano*) [0 Bog nebeški in vi Kobaridci, med kterimi smo luč sveta zagledali, odpustite nam ker spoznavamo, da smo vas v enem letu tolikokrat po nevrednem v javnih listih opravliali, ohre kovali, zasmehovali, črnili in žalili. Spoznavamo, da nismo vredni biti vam doma-činci (Kobaridci) radi tolikega Bramočenja skupnega nam doma. Tembolj pričakujemo od vaB oproščenja, ker radi odpuščate mladim ln domišljavim ljudem in ker ste gotovo uže spoznali, da se uže dolgo sem pokorimo za svoje opravljivo in brezobzirno pisanje. Znaki ozbil|ne naše pokore so vam ti le: V čitalnici puščamo stvari križem ležeče v znamenje obče žalosti. Ljudi smo naprosili, da bi nas memogre-doče ne motili z svojim pozdravom. Na prejšnih naših gostih šetališčih se redko kt ri iz med nas dobi, k večemu, da pre-mišltuje štiri posledne reči. Po prejšnih veseličnih oknih, na katerih so pogosto vihrale zastave, sušimo sedaj žepne rute polne solz. Na dvorišči, na kterem smo se tolikokrat vrteli in sukail v prejšnih Časih, prodajamo sedaj zijala, kakor nekdaj Ki-keriki ored pogorelim glediščem dunajskega Ringa. Pri zadnj-j našej veselici nismo hoteli Kobiridskih godcev, v zna menje, da je takrat uže nastopil za nas čas pokore. Po istej cesti, po kterej smo se poprei tolikokrat trumoma vozili v Na-dižo, videli in slišali ste nas letos pelja-joče se ne v vodo, ampak k pogrebu (kar smo takrat med potoma peli, bile so le mrtvaške pesmi (?). Skratka, naša vest se je tako omebčila in stisnola, da se več ne upamo na dan z ono samovestjo in veljavo. Toraj vidite, da je vendar ča*, da nam odpustite ter da bomo kot do-mačirici skupno delovali na čast in bi 1 gost našega doma. Toraj, milost, saj ne bomo več — — —« To bi bilo moško in nič druzega bi ne bilo želeti. Toliko na ono poslano. Iz Kobarida dne 14. nov. t. I. Prav mnogo Kolaridcev. \) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postavi veleva. Čestitim gospodom pevcem ! V gledališči »Armonia« bode prva velika zabava na korist družbi sv. Cirila in Metoda v torek 7. decembra t. I ; zatorej najuljudneie prosimo gospodov tižaških in okoliških pevcev, naj se blagoizvnlr potrudti k pevskim vajam; ob;sredah točno ob 8 'lt zvečer v delavsko poio. družtvo; možki zbor; ob sobotah ob S'i, zvečer v »Slovansko Čitalnico«; možki in ženski v »Slova gg. pevcev In pevk. Zabava se bliža, z itegatelj ponavljamo še enkrat uljudno prošnjo. Se spoštovanjem V Trst, 17. novembra 1886. NaČelniitvu podružnice sv. Cirila in Metoda. Y .oiuvuiinnu ui'»urvi" j uioiin' «•» zbor; ob nedeljah ob 4 popoludne ransko Čitalnico«; skupna vaja vseh Na obroke! (72_17) daje pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsake vrste M. Coreni via della Legna Št?. 1 P; II. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia Št. 18 z bogat« zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnČnike, 104-29 Cilnllo Grlnim. Zgubljeno in oslabljene I moške moči in nezmožnost 1 Golov pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozd avi z genialnim oerljcnčeilm »Inpona brez naslednjih notranjih neredov na gotov način in za vedno, Često-krut crle v dobi 2 dni, cHo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsake) človeškej dobi k kor tudi polucije, sč prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 10—52 Svedočbe slavnih profesorjev ln zdravniško brošuriee, na tisočo zahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo ogijončevega Mapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. Popolna priprava z dotlčrrm poi-ukom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pii pošllj.'tvi se tiob<*o ptzi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kol prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. Mariahilferstrasse 80. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. \ To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnogih bn-Medi, (ta ne dokaže njihova Čud"Vita moČ Će so le rabijo nekoliko dni, olujšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelmlčnc bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranu'.t, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter Čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 5—52 Prodajejo ne v vseh glavnih lekarmcah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofnletti v Gorict, r Trsiti vlekami E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Famboschi m M Itavasmi. Ena steklenica stane 3U novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. razpošilja po postnem povzetju Žen. sukno dv Šir. 10 mt. f. S 50 Ruiiib. inforil 1 kom. .'30 vt for 4 20 Brn. blago za z. suknj 2'° mt. f.8-- LoiliMi za gospe dv. šir 10 uit. f. 5-5U KiDg-tkaniiia V« š. 1 kom :M EDINOST 99 (( 13-20 Sredstvo varujoče pred kolero X G E L S I O tekočina xa želodec Speciji liteta Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo za trženje v želodcu in t-^ko prebavo za smrdeč vzduh in anamlških boleinih, čisti in jači krv. — Želod JĆna tekočina „EkcoImIop" vživa »rt lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odraŠemh, kakor tudi od otr. k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najbolj! h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočba bolnice v Padovi m Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : RAJMVKD A Vlili, Piazi.i Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo. W V 9 9 ti Singerstrasse Nr. iii, zuin go Ideiiun Reihsapfel. Kl'i('isitHlie~~ ne'i<'a' «nlver«nlne kroKljiee Svane, SRAluHjo res zadnje itn1, kajti tli skoraj bolezni, v k"j1 to kr ffljleo tisočkrat ne i> kazale svojega Cudotvornepu uspeha. V nnjhujSlh | položnih v kojih se je mnogo družili z iravil rabilo, se Jm po teli kroir jlcah nefltovilokrat in v zel6 kratkem Pasu popoln., ozdravljenje globilo. .J-dna Skailjiea z 15 krogljicaml stane 21 kr. jed-n zavitek z I! šk.itlji-Cfttm 1 t Wr. pri neCranklranc poMljatvi po povzetji 1 for 10 kr. 1'roil gotovini stane poffiljatev; l zavite*kroglje f. 1.25. 2 zavitka f. jj.IiO. :1 zuvitk! f. 3.10, I zavitki f. 1.40, 5 zavitkov f. fi.at), 10 zavitkov f. 0.20. (Manj kot Jmlcn zavlt k se no poSilja). Doilo nam nefltevilo pisem v knjih so kupPavulci in rabllci teh kroglic znliv . 1J > i j o za ozdravljene nfa'i dn'T nevarnih bolezni. Vsakdo, ki J.i le enkrat poskuS..! so s leml krogljlcami zdraviti Jih pripo- W «Iij... One krogljicu ki s -m jih o velikonofii naroČil, sem skoraj v.-e ranil inojim znancem in prijateljem m vsem so pomagile, eelfi Istaro, b dano in hirajoče isebe so po njih na/aj zdravje zadobile, ali \ saj se 0 "lih bulehuoat na holJHi ol>rn la. Jaz Vus prosim zato, d i in I Jih ?e pot zavitkov poSIJete. Zahvaljuj "in se Vam »rCno jaz iu z menoj vii drugi, ki so rabivSi VuS) krogljioe ozdraveli. Martin Deutinger. B.>ga Szt. Gy6r«y lil febr Velecenjenl gospod! Ne morem ko Vam zado tm zahvaliti za Vale krojljie« ker mnogo let je moja soproga b di hala na zaprtju Cev ter le VaHliii krlSiBtllnim krogljloam »o ima »ahvalltl, da če tudi ni B « popolnoma ozdravela ter mora Po kdaj pa zdaj kako vž.ti. vendar se jej je onamladeniSka t«*>li lavni ti 111 phem i svetost povrnila, da inor" sedaj pri svojih opravkih hiti. I'rosi m a to mojo zahvalo razglasite, da jo spoznajo vsi bolni ter da mi pnBIJttte #u dva zavitka krotljie in dva kosoa kitajskega mila. Z oilli&iiim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSo bi .go odje! dolov, da niornjo vse Vala b'-i!ila biti inakegt dobrega vspeha v ukor vuB znani ledeni balzam koji je v mojej družini mnogim starim ozebinam konec stnril, Cep av nič kaj rad ne zaupam onim tako imenovanim uiiiveraahrm pomotkom, vendar sem odlnjiil si VaSih kri čistilnih krogi j i,; vkupiti, da z njimi prerenem <11 • ff letno heinorojdil o bolezen. In res izpoveiai moram, da mi je V ufa sredstvo p> Btiri dnevnem uži-Viiiiju inoj-, sfaro bolezen ojvulo ter da ga sedaj mojim v.iianeem gorko prlporoSum. Dopiilčam Vam, da te moje vrsti e Objavite, ali brez mojega polneg« podpisa udani O. T. V lleCii. 20. februarja 18M. J. Psarhofer-jev Ledeni balzam. iot ta najiioii«i ti nam vsake vrste kak I posodica 40 kr Balzam za goltan^c uže ___llllio. spoznan ]>rotl uzeldi- miaoo k or tudi proti star m rauain Itd. zanesljiv pomočok proti (debelemu vratu, 1 pos. Živenska esenca liirJl,Pko fcapUM proti pr.- M^BaMHMBHaiMaMhauljeneniu ZulodiMi, slabi prebavi, vsakovrstnem trčenju v dolenjo n telesu, zborno domače vračilo l tla^on 20 Vr. Trnotč^v sok "b^ni znano izvrstno zdravilo ~ proti kat ru, lirlj uvos I, krčnenni kaSl.ju iti. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo ho|j?e sredstvo za rastjo las. Luno op avljena ekut-ljlea 3 gold. Unlversalni plašter i,rof««- atcudeia proti MMMMaaMM vsakovrstnim ranam, gnjusnim ulesom, calo proti starim ulesom na nogah. ki se zdaj pa zdaj znivitf odpirajo, proti črvu ua prstu (Klugerwurm/ Itd. I pos. 60 kr. A. W Bulrichova u!,lver.8lVnR ''t41'"11 8?.1- ^^m^^^^mi^^mmmim Izvrstni pMiičck proti < nastopkuin slabe pribave kakor : glavobolu, semju v glavi, felndecni iu krču, hemorojdalniiii rten m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Tekočina iz alplmkih trav \V. C. B rn- hard-ov 1 staklenicu f 2.U0.'/' steklinice f. 14U. Očna es nea /a oČI Komerhaus^ n-3, 1 ski tnica f 2.50'/2 st«khnice f. 150. Francovo žganje 1 skelnlca 60 kr. Prah za znoj na negah 1 Škutljica 50 kr Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izvi-n imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsili avst ijs'tih časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se točno odoravljajo oroti gotovini ali povzetju Pri prejšnjej dopošlljatvi dnnarja (najbolja po poštnej nakaznici) stane porto dosti ma ij nego pri povzetju (2—12). i trirunje po udih, _^ _ najbnljči pomoček iroti 1'1'tiin. Ta dril-im reiiinatičuim bolestim v irhrrnt'ui 11.021711, migr. nl, nervoznim zobo olini, glavoboliin. trganju v uSesih itd. itd. 1 gbl. 20 kr. Psarhoftrjeva t mnokininska pomada u!e mnog let od zdravnikov prlpoznnna kot, naj- Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo gld. I SO. Za gospode I v*a Nepremnčljive, porke, trpežne in neobičajno ceno so moje gostotkane. nenavadno prileŽiib Meščanske jopice za jesen in zimo, za gospode, gospe, dečke iti deklice ; vse po enakuj cer.i samo f. 1.80 komad V zalogi imamo slavnoznanih »meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drap, bor-deaux, plave in 5rne barve t^r so 7.a vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko ju najboljše obvarovnn mraza, kajti 1 rilegnjo se vsakemu životu, obdrže redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f 1.80 imamo na prodaj za gospe še dve sort. ftnejši : iz zephir volne ol»šit< I samo gld. 3.80 I iz flne zephlr volne dvostroki knoflfll.2.80 li stas 1-6 Glede mere zadostuje povedati jo velik, srednji ali majhen. Potem imamo v zalogi: Iiazpošilja z poštnim povzetjem samo: J uli us Fekete, Vcrsendiingshaus Wten, V.. Huudsthurmersiras.se 18/34. Naravno olj o iz jeter od polenovk« (B ci-al.i). najizhorneifie kakovosti, kojega z doiirim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosfi napravlja s« tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Ztlogi v lekarni O. R Rovisa ^Gorso čtev. /i7. 2-10 Nič več kašlja Prsni čaj napravljen pu lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to s pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih raztlin In čisti kri ima dober okus in velja en zavoj za t* dni OO n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje Života in proti mndrona. iz soka tieke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto. Kna skatlja velja »o no Id. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom In debelej koži — cena 3 plnštrov za kurja otosa 350 noUIov — Etni steklenica tinkture 40 soldov. Edlnn znlo^n v Trstu v lekarni IlOVIM, v Gorici v lekarni Crlstofolletti In Pontoni v Ajdovščini v lekarni Gullelmo. 2-10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. rebanje llžs Prih- mesec inesem srečke pO fr Usrečk le lQf Glavna dobitka gotovine | tor. 50.000 a-T 10.000 r„ 5000f.jp »Mina 20 "H|4788m. Ivincsem-srecke se dobe po Lotterie-Bureau ogerskega .Iockey-kluba: Budapest, Wailznorg 6 .1—6 Pozor 1 Čestitim čitateljem „Edinosti" odprto pismo. Priporočamo raji svoje solidnoati pozn ito tvrdko Export Waarenhaus „zur Austria«, Wien Ober-Dobllng, Mariengasse Nr. 31. v lastnej hši. Ista razpošilja in prodaje proti goti.veiu ali po poštnem povzetju : Pozor Popotni plajdi iz čiste volne, 3'/a mtr dolgi, 160 mir. Široki I komad gl 3 50 kr Potni plajd najboljše vrsti I komad gl. 4 50 kr Hruško sukno za obleke za jesen in zimo z čiste volne v vseh modernih barvah za jopolno moiko obleko ostanek gl 475 kr Najodličiejše vrsti gl 6 75 Posteljne odeje rudečega in turškega kretona , elegantno prešit*, zadostno velik« za največo postelj koma«! 3 največ1* vrsti go!d 6 50. M. -nj- hlače za gosgode na boljšega Cdper ali Croisće O komad, ari O iNamizje obstoječe iz 1 uamiz nega prta in 6 p tičev z platnenega damasti krasno izvedeni Garnitura f. 4-80. Rjuhe (nesešite) S vatlje dolge, 2 vatlja široke iz najboljšega močnega platna, zadostne za nuj večjo postel j i komada gl. 3. 0 T I R A C E platnene, 7. rude čim ali višnjevim krajcem 6 komada gl. I 50. Kuhinjske otirače z sivega platna, jako dolge in Široke 6 komadov 80 nć. C. kr priv, pat. Nanatzje Iz Phonix-srebra istane vedno b»lo; lož -v, (J vilic, (1 žlic n G fcllc za kavo. /seh kun.adov eiie 0TIRAČE čisto platnene, 1 /» m široke, kompl. dolgosti z Širokimi krajci Najboljši vrsti O kom. irl. **. jopice tkarijami Ponoćne iz Sifona z pletkarijanh 3 komada gl. 3 Iz naj fin. šifona, z ellegantno, široko švi !arslto pletkarijo, jako dolga in Plisso ob- šivom 3 kom, samo gl 5 Dežni plašči iz kaučuka, z kapucami vred; ne-iremočljivi, tudi dobri za eornjo nošnjo, zadostni za največjo osebo I knmad gl. 8 50 Damast-GRADL za posteljno 1 revleko, 1 vatelj širok, odlične vrsti, 1 komad (30 va-tljev) al 6-50. Najvdićnejše vrsti z cvetlicami narisat 1 kom. (M0 vatlj-v; gl 8 50 1 komad domačega platna vrlo sposubno ca perilo, njuhe, 4 4 široko kompl. 29 vatljev I komad gl. 580 SIFON )dlične vrsti, zel6 spo soben za možko, žensko in otročje perilo 90 cm. širok komad (30 vatljev) ffli 5'50 SRAJCE za gospe iz šifona z bogatimi pletkari-jaml, elegantne 3 komada gl 3 50 U -tanek preproge za pod, Id—12 mtr. dolg, v raznih barvah , jako trpežen «am<> ifi. :i :r> Najfinejši ql 4 50 Ponoćne haljine za gospode iz najboljšega Double-sukna, za vsako velikost, dokler imamo še kaj zaloge po gl. 8 50 komad Konsjke ž'brake 1 J) l cm. dolge, 130 cm. široke po gl. 160 ; iste jako fino gl. I 75 Bouret-svilene po- teljue o He po g|. 280 rumene koč jažke plahte, 2 m. dolge. l'|, tn-itra široke po gl- 3. « Plahte iz flanela po ql. 4 Gotove suknje iz nevaH I anega sukn a, podložene, iz najboljšega štajerskega si rovega sukna, *a vsako mero, v vsih barvah ko zelenim suknom obŠite I komad gl. 4 75 Ogrinjače za jesen in zimo, kompl., velike, zadostne za mtjvičjo postavo v vsili modernih barvah komad samo gl I Najfinije po gl, 2*5( do 2-50 komad.3 Posteljni predla -gavec iz goste flanele, pod-šit z Juto, okrušen s živalskimi in okoliš ki ml podobmni, za da rilo vrlo sposoben 2 komada gl 2 50 1 iz Jute obstoječa iz 1 namiznega prta, in 2 posteljnih preprog najnovejših obrazcev mi okoli z vse tri pre progo samo Bi. 5 50. Prt Site svilene atlas odeje za po stelje kompl. zadostne za najdalji« postelje \ barvah:bordeaux, viš njeve in iolto 2 komada ql. 16 50 Pastorji 1/ Jute traperijo in franžami zelegantno lzved-ui. I okno gl- 2 50; najboljše vrsti iri. a>50 v« h barvah e|4 velik 3 komada gl. 3 *|4 veliki 3 komada gl. 4 50 Prtioi beli, platneni • t kvii' dratu 41 komada gl. 1.50 priči za kavo, platneni v seh barvah 6 komada gl. I. ŽEPNE RUTE obrobljene z barva-uimi krajci vrlo liep izvedene 12 kom. za gospode gl. 1-20 12 komda za gospć gl 1 12 komada platnenih gl 8*60 Sternberško blago za postelje 1 vatelj Široko v vseh barvah, pasasto, za jamčeiio praVH barve 1 kom. C0 vatljev) _gl. 6 50 Garniture iz ripsa v prekrasnih barvah obstoječo iz 2 postelj nih odej in miznega prta obrobljeni se svil in šopki 1 garnitura Bi. 5 Blaeo kittero sn n^ dopi In, 8^ sprejme nazaj in denar se povrne. — Dopisivanje v vseh jeziciti. — Strogo se jamči za reelno. solidno in izvrstno blago Lantnlk drnflivo aKI;IN«'H|« - inMUii u nn^ovornt nrt»dnI^ : VIKI OH DOLENC Nu tiskarna V. Uolaoca v T ratu*