KoloMi UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicalo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wk J Leto XXVIII. - Štev. 11 (1393) Gorica - četrtek, 11 marca 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 Hvala ti. veliki Slovenec I Za Italijo poniževalni škandal ^ nm do nm Prejšnji četrtek 4. marca zvečer je na tržaški ulici za vedno zastalo srce človeka, čigar ime bo za vse čase povezano z rastjo slovenstva in slovenske kulture v zamejstvu po zadnji vojni. Bridko prezgodaj nas je zapustil mož, v katerem sta se ljubezen in zavest dolžnosti do naroda nerazdružno prepletala in prihajala do izraza v delu, kot ga le redko zmore posameznik. Prišel je takoj po vojni, iz Slovenije v vrisku in osveti, med brate ob Jadranu, ki so se prebujali iz četrtstoletne noči. Z vnemo idealista je stopil v prve vrste navdušenih garačev, ki so pozabili presta-no stisko v domovini in hude besede med nekaterimi domačini, ter se lotili dela na primorskem pogorišču. Kar ni mogel dati celotni narodni skupnosti, je podaril njenemu čezmejnemu delu na zahodu, domovini v malem. Tu je vztrajal do konca. Zavest, da so tu potrebni delavci, je bila vselej močnejša od realno razumljivih klicev z drugih kontinentov. Povezal se je z nami na življenje in smrt. Jože Peterlin, Vinji Vrh na Dolenjskem 2.11.1911 - Trst 4.3.1976. Med tema časovnima mejnikoma je razpetega toliko, da bi že naštevanje bilo za članek. Profesor, igralec, režiser, gledališki kritik, publicist, predavatelj, vzgojitelj. NI bilo važnejše pobude med demokratičnimi zamejskimi Slovenci, da ne bi bilo ime profesorja Peterlina zraven v tehtni, zelo pogosto pa kar v odločilni obliki. Slovenski večeri, tabori pa Repentabru, dijaške akademije, Slovenski oder, Radijski oder. Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski kulturni klub, Mlada setev, amaterske gledališke skupine, Slovenska skupnost, Slovensko ljudsko gibanje, Draga, Slovensko gledališče. Le kje ni bilo Jožeta Peterlina, največkrat v prvi, delavni osebi? Bil je večni popotnik, pa ne za luksus. Potoval je s svojo obloženo torbico, v kateri so bili teksti, gradivo, članki, telefonske številke, zraven pa še tisti pregovorni sendvič, ki je bil — razen redkih izjem — desetletja njegova večerja. In potoval je na kratke razdalje, iz doma v šolo, iz šole v gledališče, pa na seje, na vaje, oddaje, v okoliške prosvetne domove, na sestanke. Delo, delo, delo. Vedno je hodil rahlo sklonjen naprej — kam pa? Glavo je pripogibal nekoliko postrani, češ, saj bo že kako tudi v težavah. In njegov večni nasmeh: z njim si Je izgladil veliko trenj. Veliko ljudi je Intel rad, iskreno. Ker je bil tudi v tem širok, ni imel veliko intimnih prijateljev, saj ni imel časa za posameznike, ko pa Je tudi zasebna čustva še prevečkrat Prenašal kar na celotno narodno skupnost. Prof. Peterlin Je bil na življenjskih pod-r°čjih slovenske kulture in narodne obrambe to, čemur pravimo pojem. Delo, ki ga je opravil med nami, je za več desetletij zaustavilo procese malodušja, podiranja šotorov in utapljanja v tujstvo. 2a veliko manj se razdeljujejo med nami Pergamenti in kolajne. Odlikovanje, ki ga je prejel Jože Peter-**n, je trajnejše vrste. Imenuje se HVALEŽNOST, in podeljuje mu ga naš naj-ylšji, edini trajni forum: slovenski narod. O začetku škandala Lockheed se v časnikarkah krogih pripoveduje zanimiva zgodbica. Predsednik neke komisije, bi v ZDA preiskuje delovanje velikih finančnih družb, je nekega dne zahteval od tvrdke Lockheed Georgia Camipany dokumente o njeni dejavnosti v tujini. Odgovorna urad-_ nikii tega industrijskega velikana, Od izdeluje tudi letala, so takoj pripravili dva zavoja: v enem so bili čisti dokumenti, namenjeni komisiji, v drugem pa »umljivi in namenjeni v primerno skrivališče. Šušlja se, da je zaradi usodne pomote nekega uradnika senator Frank Church, predsednik omenjene komisije, dobil v roke prav drugi zavoj. Ko je bil predsednik družbe Lockheed klican na odgovor, je vse potrdil in dodal še novosti. Odmev tega odkritja je takoj dosegel Italijo, ker je tudi sama prav močno zamotana v zadevo. Če sledimo niti podatkov, pridemo v leto 1966, ko je italijansko vojno letalstvo začelo resno misliti na zamenjavo starih tovornih letal C-119 z novimi. Odločitev je padla na zanesljivo tovorno letalo C-130 »Hercules«, ki ga izdeluje tvrdka Lockheed. PODKUPOVANJE NA VELIKO Tovarna ima z vojnimi letali veliko izkušnjo in se je v drugi svetovni vojni proslavila z izdelavo letala P-38 »Lighit-ning«, ki je nemalo pripomoglo k uspehu zaveznikov. Prav tako pa se ve, da se je ta ameriška družba že v preteklosti zatekla k nečastnemu podkupovanju za prodajo svojih izdelkov. Tako se je zgodilo s ponesrečenim modelom letala F404 »Stariiighter«, ki bi moralo biti na višku vseh lovskih letal. Ameriška vojska ga je po preizkušnji odklonila zaradi negotovosti, sumljivih nesreč in visoke cene. Družba je zato sklenila, da ga bo za vsako ceno, tudi za ceno podkupovanja, vsilila zaveznikom v Evropi. Na zelo sumljiv način so takrait prepričali za nakup tedanjega nemškega o-brambnega ministra Franza Straussa in prav tako sumljivo vplivali pri nizozemskih oblasteh s ,pomočjo princa Bernarda. Isti umazan način prodajanja so uporabili tudi v nekaterih južnoameriških republikah. Kmalu so se pokazale posledice zgrešenega nakupa: v Evropi je do danes zgrmelo na tla zaradi čudnih okvar že okoli 200 takih letal in piloti so ga ironično krstili za »tovarno vdov« ali »letečo krsto«. Stara navada pa je železna srajca in družba Lockheed se je podkupovanja po-služiila tudi za prodajo sicer odličnega letala tipa C-il30 »Hercules«. Zato da bi se italijansko voj,no letalstvo in obrambno ministrstvo odločila za nakup prav tega letala, so bile izplačane raznim osebam podkupnine v znesku ene milijarde to tristo milijonov 'lir po tedanji menjavi dolarja. Denar je biil nakazan v italijanski podružnici newyoršike banke First National Gity Bank na ime nekaterih družb, ki so s svojim imenom krile prave obda-rovance, katerih resnična imena so previdno šifrirana. Pogajanja za nakup letal so se vlekla od leta 1968 do leta 1971, a ne naravnost med italijanskim obrambnim ministrstvom in družbo Lockheed: posredoval je slavni odvetnik in univerzitetni profesor Ovidio Lefebvre d’Ovldio. Italijanske oblasti so se leta 1971 dokončno odločile za nakup 14 letal 'tipa »Hercules«. Denar, ki ga je Lockheed plačala za usluge, je odvetnik Lefevbne pridno delili sebi An drugim pajdašem. Izvedelo se je, da ga je šlo večinoma na tekoče račune inženirja Camilla Crocianija to nekaterih družb, kii so bile pod njegovim nadzorstvom. Camiiitlo Grocioni, inženir honoris causa na 'tržaški univerzi, pavetzan s Trstom tudi po svojii drugi ženi Edoardi VVeselov-sky, ki je bila tu rojena, je dosegel po vojni izredno hitro visoke položaje in odgovorna mesita v javnih službah. Kot predsednik družbe Ftameccaniica je bil povezan in imel odgovorna mesta tudi nad družbami, do katerih so pribajale podkupnine. Katerim osebam točno je bil namenjen ta denar, ni še dokazano ne potrjeno od sodnih oblasti, veliki sumi pa so se zgrnili nad dva obrambna ministra' iz tistih let: to sta Gul to Tanassi. Poleg njiju sumijo tudi nekatere odvetnike to vojaške poveljnike. PRAVICA Z ZAVEZANIMI OČMI Z gotovostjo sita zaenkrat zapletena v zadevo inženir Crociani to profesor Lefebvre. Ker je pa pravica zelo previdna in počasna, jima je dala možnost, da sta te dni oba izginila to se spravila na varno, verjetno v tujino to bliže milijonom, ki sta Jih nagrabila. Crociani je odstopil s predsedniškega mesta družbe Fimmeccamica in ise z vso družino potuhnil neznano kam. Zgleda itu-di, da ‘mu pri vsem bogastvu ne morejo vzeti ničesar. Njegovi računi na bankah so prazni ali celo pasivni, njegove vile, posestva to drugo imetje je vse zapisano na imena temačnih družb. Zaradi tega je ta gospod plačeval tudi manj ‘davkov kakor vsi tisti, ki smo navadni državljani. Lep primer in opomin za naše politike. da bi pri izbiri ljudi za vodilna mesta pri javnih ustanovah nekoliko resneje presodili njihovo nravnost in morebitne pohlepne to za vso družbo nezdrave težnje. Presvetli profesor Lefebvre je tudi izginil z vsemi svojimi milijoni. Odlok za zaplembo njegovega imetja je dosegal vsoto 54 Mr, ki jo je pustil na neki banki v Rimu. Tudi zanj se je zvedelo, da je plačeval'toliko davkov kakor naj hujši berač. Davke za tega gospoda smo plačevali seveda mi, in zlato, v katerem se danes koplje, smo dali iz svojih žepov vsi rtasti državljani, ki si z delom služimo vsakdanji kruh. Še kratka misel! Dogodek je skrajno poniževalen za državo, v kateri živimo. Bojimo se diktatur, tako levih kakor desnih, a taki škandali so kakor bližnjice k diktaturi, so kakor priprava na samomor demokracije. V kratkem bo verjetno vse pozabljeno in ljudje, ki so zapleteni v zadevo bodo morebiti ostali na površju. Koliko časa bo vzdržala družba, v kateri je zakoreninjena navada, da se daje potuha zločincu samo zato, ker ima visok položaj to je povezan z oblastjo? D. ČOTAR še lani, ko je šlo za zadevo Kocbek, se je »Delo«, glasilo slovenske Socialistične zveze delavnega ljudstva, nepomirljivo zaganjalo proti nemškim liberalnim časopisom. Sedaij pa ga nemški liberalizem ne moti več. Dne 28. februarja letos prinaša v svoji prilogi članek z neokusnim naslo-vam »Cerkveni seksualni nevrotiki«, v katerem se člankar Aniton Rupnik podviza poučiti ipolresne ljubljanske bralce, ki jih seksualna vprašanja lahko vznemirjajo, na kakšno vzdušje da je v Zah. Nemčiji naletela zadnja papeževa izjava glede spolnosti. Menda Slovenci ne bi verjeli, če bi ljubljanski dnevnik sam blatil Pavla VI. to stvari, ki v Cerkvi nikakor niso nove. Pisanje je preračunano na to, da bodo slovenski bralci blatenju cerkvenih stališč prej verjeli, če jim bodo prikazana kot nemška mnenja. Nemčija naj bi bila menda Slovencem, z vsem svojim kapitalizmom to liberalizmom vred nekakšen vzvišen ideal, -ki naj bi ga občudovali ta bili vanj zagledani kot v deveto čudo. Pač slabo spričevalo za trideset let socialistične graditve v Sloveniji to to prav na straneh ljubljanskega »Dela«. Kakšen je odnos 'ljubljanskega lista do Cerkve to s tem neposredno do članov socialistične zveze, ki se v veliki večini priznavajo za verne? Papeža imenuje »tab-ietkin papež«, kardinala Šeperja »naslednika na položaju nekdanjih inkvizitorjev« in podobno. Člankar se roga cerkvenim stališčem nasproti splavu, češ da so ob delnem uzakonjenju splava v Nemčiji »gospodje v kutah« zagnali »vik to krik«. In njih »politični sinovi« da so 'šli iskat pravice k »pobožnim« ustavnim sodnikom v Karlsruhe. Člankar blati nemške škofe, ki da so morali »požegnati« omenjeno papeževo izjavo to prinaša iztrgane stavke nekaterih pisem bralcev. Slovenci naj bi skratka videli, kako so vsi milijoni nemških katoličanov proti papežu, ki da jim brani ljubezen; da so za splav; da se v Rimu baje bojijo govoriti z enako zagnanostjo o isoaiailnih obveznostih... - eh Ijalo domov. Do Ronk so pa iz Ljubljane odpotovali z avtobusi in se prav tako vrnili z avtobusi. Toda na mejtiem prehodu pri Rdeči hiši so naleteli na carinika, ki je nabrž imel muhast dan. Prvi avtobus je šel brez posebnih teiasv čez blok, pri drugem se je pa zataknilo. Goreči cariniki so ukazali vsem potnikom izstopiti in so jim do potankosti pregledali prtljago, kakor da bi šlo za »kontrabantarje« z mamili ali z orožjem. Pri rornarjih so pač našli, kar se najde pri vseh romarjih iz Svete dežele: rožne vence, podobice, svetinjice in podobno. Cariniku se je vse to zdelo silno nevarno za državno varnost in je vse spominčke zaplenil kot prepovedano blago. Ni si težko predstavljati žalosti romarjev, ki niso mogli nesti domov materi, očetu, bratom, sestram in prijateljem najmanjšega spominčka iz Svete dežele. Menimo, da je takšna gorečnost čisto odveč. Slovenija bi ne bila nič manj samoupravna socialistična republika kot je, če bi romarji lahko nesli domov spominčke s svojega romanja; romarji pa'bi tudi imeli boljši vtis o svoji domovini, ki jim ne samo dovoli, da smejo na romanje, temveč jim tudi dovoli, da lahko prinesejo s sabo spominčke na lepo romanje. Tako pa je prevelika gorečnost na nepravem mestu kanila kapljo pelina v vesela srca romarjev. Tako se ne pridobiva na ugledu O jugoslovanskih carinikih je znano, da so včasih preveč goreči v svojem poklicu. Mislijo, da s tem državi koristijo, pa ji samo škodijo na ugledu. V drugi polovici februarja je poromala v Palestino večja skupina romarjev iz Slovenije. Bilo jih je nad 90. Najeli so si posebno letalo, ki jih je z letališča v Ron-kah odpeljalo v Palestino in znova pripe- 15. sejem Alpe-Adria V Lj ubl jani bo od 6. do 11. aprila mednarodni sejem Alpe-Adria, katerega se udeležujejo 'trgovinska in industrijska podjetja iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Sejem obsega pet temeljnih sektorjev: prehrambeni proizvodi ta drobna oprema za gostinstvo; gospodinjska oprema; orodje in material za obrt ter za tako imenovani »naredi si sam«; priključki za avtomobile to oprema za avtomobilsko mehaniko; predmeti za šport, lov, ribolov to turizem. Med sejmom bo tudi več srečanj med operaterji in gospodarskimi ustanovami, da bi pospešili iz izboljšali izmenjave ter poglobili možnosti sodelovanja na gospodarskem ta tehničnem področju med tremi obmejnimi deželami. Dežela Furlani ja-Jiulijska krajina bo uradno zastopana. Imela bo lastno razstavišče, ki pa ne bo trgovskega značaja kot je bilo v preteklih letih. iNe bo torej skupne razstave deželnih proizvodov, tako da bodo posamezna podjetja imela največjo svobodo. ■ V Rimu se je v nedeljo 7. marca zaključil 40. kongres italijanske socialistične stranke, ki se ga je udeležilo 850 delegatov. Sprejeta je bila sklepna resolucija, ki pravi, da stranka ne bo več stopila v vlado, dokler bo imela DC predsodke do levice, tj. do komunistov. Na 'tajnem glasovanju je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Sestavlja ga 59 pristašev dosedanjega glavnega tajnika De Martina, 30 jih pripada Manciniju, 23 Lombardi ju, 10 ostalim strujam v stranki. ■ (Po Angoli se zdi, da je prišla na vrsto Rodezija, kjer vlada četrt milijona belcev nad pet milijoni čmih Afričanov. Obstaja resna nevarnost, da pridejo Kubanci »na pomoč« tudi v Mozambik, državo, ki je lani postala neodvisna to od tam začnejo napad na Rodezijo. Predsednik Mozambika Samara Madheil je pretekli teden proglasil vojno stanje z Rodezijo to dal zapreti mejo med obema državama. ■ V baskovskem mestu Vitoria je prišlo do splošne stavke. Nastopila je policija, zaradi česar so nastali neredi. Pri tem so bile ubite štiri osebe, kar je napetost v baskovskih deželah še povečalo. ■ Enajst oseb je izgubilo življenje v mestu čačak (Srbija), 'ko se je na nezavarovanem prehodu mestni avtobus, pota potnikov, zaletel v maneverski vlak, ki je bil usmerjen v neko tovarno. ■ Na francoskem jugu v mesitu Nar-bonne je prisilo do silovitih manifestacij zoper uvoz italijanskega vina. Pri tem sta izgubila življenje en policist ta en vinogradnik. Demonstrantu so napadli vlak, v katerem naj bi bili trije vagoni z italijanskim vinom to razdejali trinajst uradov za iztirjevanje davčnih pristojbin. ■ Na seji nadzornega odbora tržaške pokrajine je bil razveljavljen sklep milj-ske občine, da se namesti prevajalca za slovenščino. Po mnenju večine ne obstajajo zakonske določbe, ki bi dovoljevale govoriti v miljskem občinskem svetu v slovenščini. Sklep je bil razveljavljen s štirimi glasovi (DC to PLI) proti trem (PCI ta PSI). ■ Za glavnega tajnika sovjetske komunistične partije je bil ponovno izvoljen Leonid Brežnjev. V 16-olanskem politbiroju (osrednjem odboru stranke) ni več Dimitrija Poljanskega, ki naj bi bil odgovoren za velike neuspehe zadnjih let na področju kmetijstva. ■ V Rimu je umrl zaradi srčne kapi glavni tajnik italijanske škofovske konference (CEI) m-sgr. Erarico Bartoletti, star 60 let. Na tem mestu je bil od leta 1972. Prej je bil nadškof v mestu Lucca. V vatikanskih krogih so vest o njegovi smrti sprejeli z veliko žalostjo. ■ Na povratku Iz Moskve se je za tri dni ustavil v Jugoslaviji voditelj kubanske revolucije Fidel Castro. Tito ga je sprejel v svoji rezidenci na Brionih pri Pulju. Skupaj sta obiskala tudi Koper. ■ Na rimskem letališču Fiumictao so aretirali 'tri Arabce iz Libije, ki so bili dobro oboroženi. Med letalskim poletom naj 'bi ugrabili bivšega libijskega zunanjega ministra, ki se je bil lani razšel s fanatičnim libijskim voditeljem Gadafijem to se zatekel v 'Kairo. ■ Sv. oče Pavel VI. se je na prvo postno nedeljo spomnil pri sv. maši v baziliki sv. Petra stoletnice rojstva (2. 3.1876) papeža Pija XII. Dejal je, da je bil Pijev pontifikat zgrajen na pravičnosti in človečanskem čutu. Prešeren v tujih jezikih Pred letom so v Budimpešti izšle »Poezije« največjega slovenskega pesnika v madžarščini v zbirki svetovnih pesnikov »Lyra mundi« pri založbi Evropa. Letos so izšle iste poezije v italijanščini v skupni izdaji slovenske založbe Trofenik (Miin-chen) mi Založništva tržaškega tiska. Slovanska založba Trofenik v ZR Nemčiji misli tudi na nemško izdajo Prešernovih poezij. Vsekakor so iti prevodi slovenskih knjižnih del naloga, na katero bi bili morali misliti že prejšnji slovenski rodovi. KATOLIŠKI GLAS 11. marca 1976 - Leto XXVIII. - štev. 11 Prof. Jože Peterlin je odšel k Bogu in v slovensko zgodovino PBPd iP P3ČPtP0Sti ZAKON V BOŽJIH NAČRTIH Sv. pismo — pišejo italijanski škofje v svojem dokumentu o zakonu in družini _______________ poroča o izredni novosti v zgodovini človeštva, ki je vtem, da je Bog velikodušno sklenil zavezo, pogodbo s človeštvom. Ta večni načrt božje modrosti in ljubezni je lepo poudaril zadnji cerkveni zbor v konstituciji o božjem razodetju, kjer pravi: »Bog je sklenil, da v svoji dobroti in modrosti razodene in oznani skrivnost svoje volje, po kateri imajo ljudje po Kristusu, učlovečeni Besedi, v Svetem Duhu, dostop k Očetu in postanejo deležni božje narave.« Ta zaveza med Bogom in ljudmi je glavna vsebina vsega božjega razodetja ter glavno doživetje vere izraelskega naroda na poti k odrešenju. V teku časa se Bog razodeva izraelskemu ljudstvu kot ženin, ki ljubi in želi biti ljubljen; prostovoljno si ga izbere kot svoje ljudstvo, ga z ljubeznijo rešuje, ga zvesto vodi in ga nikoli ne zapusti. Ta zaveza med Bogom in izvoljenim narodom postane simbol, znamenje zakona, zakonske zveze med možem in ženo. že na prvih straneh sv. pisma je zakonska vez med Adamom in Evo imenovana zaveza ljubezni: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo« (Gen 2, 24). Različnost med možem in ženo, ki se dopolnjujeta za skupno zvezo, je Bog predstavil na poseben način, ko je rekel: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: Rodita in množita se ...« (Gen 1, 27-28). 111111 Hilli IIMIIIIIII Hlinim m m mm im ............................................ Občni zbor PD „Štandrež“ SLOVO V ZNAMENJU HVALEŽNOSTI Če so pogrebi merilo hvaležnosti im spoštovanja, potem je rajni prof. Jože Peterlin doživel v ponedeljek 8. marca pravo posmrtno zmagoslavje. Rojaki iz vseh krajev našega zamejstva in tudii iz domovine so se zgrnili v opensko župno cerkev im poteim na pokopališče, da še enkrat nemo izrečejo zahvalo za tri desetletja neutrudnega dela. Precej čez dva tisoč jih je bilo, verjetno prav iz vsaike naše vasi s Tržaškega in Goriškega, pa še veliko posameznikov od drugod, celo iz Kanalske doline. Ljudje vseh slojev in starosti, ki so pokojnika poznali osebno ali po radijskem glasu, iz člankov ali predavanj, iz šolskih razredov ali s kulturnih prireditev. Skupna misel je povezovala vse: bil je izreden človek, bi brez njega bi ogromno dala ne bilo nikoli opravljenega. Vmes so bili tudi drugače misleči, ki so mu vedno priznavali vsaj to, da je bil velik Slovenec in strastem garač za rast slovenske kulture v zamejstvu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Viljem Žerjal ob somaševanju še drugih duhovnikov, katerih mnogi pa so bili pomešani med množico. Župnikova beseda je poleg -moiitav zajela še resnobno misel, prežarjano s spoštovanjem do pokojnika. Daljša govora pa sta imela deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka im predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice dr. Kazimir Humar. Dr. Štoka je med drugim dejal: »Vi, dragi profesor, ste mam mladim dali razumeti, da ima črtica ali novela ali pesem ali odrska uprizoritev v zamejstvu drugačno vrednost kot v Mariboru ali Pok. prof. Jože Peterlin govori na taboru Slovenske prosvete na Repentabru ob njenem 25-letnem jubileju, katere ustanovitelj in glavni pobudnik je bil prav on Ljubljani. Tega takrat nismo še natanko razumeli, danes ipa vidimo, 'da je to zgodovinska resnica, ker smo pač branilci naših ograd, njiv in vinogradov, ki se s tržaškega Krasa vijejo prdk Soče do go-riških brajd in lazov Beneške Slovenije ter čudovitih planin in gorskih vrhov Rezije in Kanalske doline. Vi ste to čutili, dragi profesor, zato ste nas bodrili in z vso vam lastno vztrajnostjo vabili k delu za naš slovenski narod.« »Številni smo se zbirali — je nadaljeval dr. Štoka — okrog našiih zamejskih revij, okrog Radijskega odra, Slovanskega odra, odrskih uprizoritev, kulturnih .predstav in slovenskih večerov. Ljudstvo je vsemu temu prisluhnilo, ker je podlaga vsemu bilo slovanstvo in njegova ohranitev na teh tleh, ki ste jih vi, profesor, prav tako ljubila kot rodno Dolenjsko. Zaradi te silne ljubezni do slovenske zemlje in slovanstva 'ste 'lahko vdano in 'krščansko pre-'našali vse žrtve, trpljenje in tudi ponižanja, ki ste jih marali prestajati tu v zamejstvu, saj ste bili za marsikoga vedno le tujec, emigrant. Zaman ste tudi čakali tri desetletja na italijansko državljanstvo: vsakokrat vam ga je pristojna oblast odbila z motivacijo, da niste asimilirani. ”Non assimillato ed intograto” je pisalo v odgovorih na vložene prošnje. In morda ste prav zaradi tega umrli bogatejši kot bi s kosom papirja v rokah, ki bi vam z vsemi birokratskimi formulacijami podeljeval tisti "status oivitatis”, ki je bil za odgovorne nezdružljiv z vašo popolno predanostjo slovenski zemlji in zavesti.« Proti koncu govora je dr. Štoka vzkliknil: »Dragi profesor! Pred 30 leti simo vas sprejeli medse, — potem ko je pod faši- stičnim terorjem zapustilo naše kraje toliko slovenske inteligence — vas, Turnške, Šavlije, pa glasbenike, gledališke igralce in toliko in toliko drugih, ki so nam prinesli pridih iz domovine. Primorci se nismo spraševali, odkod je kdo prišel, veseli smo bili, da site nam nudili lepo izgovorjeno .slovensko besedo, da ste ustanavljali slovenske šole, društva in krožke, pisali in sestavljali slovenske vadnice in berila, ker tega smo bili 'žejni po 'končani poti skozi fašistično puščavo.« Iz cerkve, kjer .je 'bilo ob tej 'priložnosti slišati tudi izredno občuteno petje, se je dvatisoogiava množica zvrstila za pokojnikom v dolg, veličasten sprevod po glavnih openskih ulicah do pokopališča, kjer se je v imenu Radijskega odra poslovil od rajnega profesorja Peterlina tudi Miro OpeJit. Na desetine vencev je potem pobelil sneg, ki je prav pred pogrebom začel naletavati in prinesel na sveži grob spomin rodne Dolenjske. Marsikdo, ki ni mogel priti na pogreb, se je od rajnega profesorja poslovil že v kapeli v Trstu. Tudi tam je bil piravi naval, kjer je šal škropilnik iz roke v roko, ob spoštljivem in tudi solznem pogledu. Prvo Slovo za pokojnim prof. Jožetom Peterlinom pa je bilo v soboto 6. marca zvečer v veliki dvorani Slovenske prosvete v Trstu. Na žalni iseji so se pokojnikovega 'lika spomnili Saša Martelanc v imenu Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev, prof. Zorko Hanej v imenu Slovenske skupnosti ter Tomaž Simčič v imeinu mladine in še posebej Slovenskega kulturnega kluba. Navzoči so se podpisovali v sožallno knjigo, ki je bila potem odprta še do .ponedeljka in se je v njej nabralo na stotine imen. »Bilo je lepo slovo,« je dejal nekdo, ki ga je to slovo bolelo kot tisoče primorskih ljudi. S POGREBA NA DELO! Ob smrti Jožeta Peterlina je nastala v kulturnem taboru svobodnih Slovencev praznina, ki je najprej in predvsem boleča, hkrati in na daljši rok pa tudi nevarna. Naj bo še tako res, da je imel pokojnik prijatelje in sodelavce, ki so mu pomagali v njegovem enkratnem naporu v blagor slovenske stvari — železni zakon padlega stebra bi lahko postal nevarno prisoten. Bi lahko. A se to ne sme zgoditi. Razlogov, prvinsko samoumevnih, je za to nešteto. Pet pa je takih, da so za nas vse pravi ukazi. Delo profesorja Peterlina moramo nadaljevati naprej zato, ker nam to veleva spoštovanje do človeka, ki je svoje najboljše energije iztrošil za to, da bi bili Slovenci — mimo vseh državnih meja — ugledni iti ponosni člani v pestri bogatiji evropske kulturne domovine. Nadaljevati moramo dalje zato, ker to ukazuje dva tisoč pogrebcev na profesorjevem zasneženem pogrebu. Tista množica je prišla jemat slovo od človeka, ne pa od njegovega dela, ki mu naravno vidi smisel predvsem v tem, da se ne prekine. Po Peterlinovih tirnicah pa moramo na-prej tudi zaradi nas samih. Če nas je nau&il slovenščine, če nam je vcepil ljubezen do slovenske domovine, če nas je »okužil« z vsem, kar ni donosno, a je vredno zanosnega snovanja na dolgoročne perspektive — potem bi bilo zares klavrno in celo podlo, če bi se razmehčali v topi zasebnosti. Vsi, ki hočejo biti še dalje na teh nerentabilnih okopih, se odzivljejo tudi klicu, ki prihaja iz naroda, kateremu pripadamo. Ker nimamo tradicionalnih, priznanih in upoštevanih STRUKTUR, imejmo vsaj posluh za sprotne potrebe, ki so pogoj za obstanek in s tem za bodočnost, morda celo svetlo — kdo ve? Delo profesorja Jožeta Peterlina pa je bilo — mimogrede in samoumevno — prežeto tudi z ljubeznijo in s potrebo po svobodnem življenju posameznika in skupnosti. Leta njegovega bivanja med nami so bila oznametiovana z bojem med svobodo in nesvobodo. Ker smo bili vedno v taboru svobodnih, ne smemo izpreči tudi zato, ker sta slovenstvo in svoboda zelo dopolnjujoča se pojma in ker nas zazebe ob misli, da bi naš odstop zasekal razpoko na jezu, s katerim tiho računajo premnogi, katerim smo bratje, čeprav šibki in maloštevilni. To je pet razlogov, zaradi katerih hočemo in moramo nadaljevati delo našega profesorja. Pozivamo vse enako misleče, da premagajo otožnost pogrebnega dne, strnejo včasih premalo vsklajene sile in zavihajo rokave — po Peterlinovo! Naša ura ni nastala »sama od sebe«. V njej je preveč razumskega, da bi res mogla nastati »po naključju«. Izdelana je načrtno: njen navoj ima svojo nalogo, to je napetost, ki vzdržuje gibanje kazalcev; vse se prenaša prek ležajev in kamenčkov na kolesa, ki s svojimi zobčki prenašajo gibanje na druga kolesa in končno na kazalce, ki kažejo čas... Vse to nam dokazuje, da je moral tukaj nekdo misliti, da je bil za to uro izdelan načrt. In tam, kjer je načrt, je moral nekdo misliti, načrtovati. Prav takšen načrt pa srečamo tudi v vsej naravi, od največjih pa vse do najmanjših stvari. Že zrnce prahu ni brez veličastnega načrta. In tako lahko rečemo po pravici: vsa narava izkazuje duha načrtovanja. Nekdo je moral naravo in svet načrtno urediti. Naš svet je uredil nepre-kosljiv Duh, si ga je zamislil in ga v njegovem razvoju vodil. Že v samem atomu srečamo delovanje mislečega duha: načrt, red, razum. Atom je najgenialnejši večstranski aparat na zemlji. Vse živo, vse zvezde, sonce, živali in človek so iz atomov. Atom je najosnovnejši aparat za luč: s tem, da njegovi elektroni preskakujejo z ene krožnice na drugo, nastaja svetloba. Atom je dalje naj-prvotnejša elektrarna: v njem krožijo neprestano elektroni in ustvarjajo energijo. Atom je najprvotnejše magnetno polje. Atom lahko deluje tudi kot oddajnik: njegova masa se spreminja v žarčenje. Atom je končno tudi najsilnejši vir energije in toplote. Vsaka atomska bomba jasno priča o zmogljivosti sile in toplote nekaj kilogramov materije. In modemi raziskovalci celo razmišljajo, ali mogoče nima tudi samo življenje svojega porekla že v atomu. Kdo je načrtoval atom tako genialno? Še globlje gredo čudeži v živem svetu. Tu je načrtnost in smiselnost naravnost oprijemljiva. Najmodernejša tehnika Amerike je s pomočjo posebne znanosti »bio-tike« posnela iz narave presenetljive sestave. 20.000 doktorjev in inženirjev dela v tej znanosti po nalogu ameriške tehnike in vojske, da bi raziskali čudesa v naravi in jih uporabili. Naravi so dobesedno izmaknili duhovito preproste merilce hitrosti, za letala, aparate za letanje v zavojih, površje podmornic ipd. že preprosta živa celica je genialen kemični laboratorij, življenju škodljive snovi spreminja v sebi v zapletene neškodljive spojine. Noben aparat ne zmore tega, kar živa celica igraje dela: deli se namreč in iz ene nastaneta dve — to je množenje celic. In še več: celica je nekaka opeka za vse živo. Iz celic so grajene vse žive »hiše«. Dedna celica nosi v sebi celo načrt bodoče »hiše«, to je bitja: v njenem jedrn so kromosomi, najgenialnejša beležnica na svetu. Tako se ena sama celica tako namnoži, da iz nje nastane cela stavba, celo bitje, kajti načrt za to stavbo-bitje nosi začetna celica že v sebi. Pri obnavljanju poškodovanega tkiva se poškodovana stavba-bitje znova zaraste tako kot prej, popolnoma po načrtu. Ce npr. močeradu odrežemo nogo, mu zraste kmalu druga. In če črva prerežemo, odstranimo njegov prednji del, mu ta del znova zraste. Ali ne bi rekli, da v takih primerih celotni načrt lahko z roko primemo? Nekdo, ki je nad vsem, je moral tukaj načrtovati. Mi rečemo temu bitju BOG. LURD. - Dvajsetletno dekle Anica Tour-yuatil do 12. -decembra 1975 ni -hodiila, saj je bila od rojstva hroma. Tega dne je v Lurdu nenadoma ozdravela in začela normalno hoditi. Doma je blizu -Romana v severni -Franciji; družina je premožna, verna; hromo hčerko -so večkrat peljalli v Lurd. V domači župniji so javno zanjo molili, -zlasti mladina. ITALIJA. - Pred dvajsetimi leti je umri znani duhovnik d,on Gnocchi; med vojno je bil vojaški kaplan in je številnim umirajočim -rojakom v Rusiji obljubil, da bo skrbel so bili priznani strokovnjaki iz Ljubljane. Uradni zaključek seminarja je bil sprejem, ki ga je priredil v petek generalni konzul SFRJ Ivan Renko. Tečaj za zaročence v Bazovici Vsakoletni tečaj v pripravo na zakon se v Slomškovem domu v Bazovici dobro razvija: udeležencev je okrog 60 in sicer iz vseh vasi na Krasu in Bregu. Žal iz mesta ni nobenega. Dosedaj so predavali ga. Majda Musek, dr. Valter Dermota, prof. Alojz Rebula. Pri okrogli mizi o vsakdanjem zakonskem življenju sta sodelovala dva zakonska para Sergij Pahor z ženo Ličo in Franko Volpi z ženo Martino. Večerov je bilo že pet, sledili bodo še štirje in sioar: v tem tednu bo dvakrat predaval dr. Marijan Šef (v torek in petek); prihodnji teden, ki bo zaključni pa bo govoril p. Vita! Vidrih iz Maribora o temi: Kristus med varna; zadnji večer, v soboto 20. marca bo govoril najprej škofov vikar dr. Lojze Škerl, nato bo sv. maša na kraju predavanj. Po maši bodo razdeljena potrdila o udeležbi tečaja in še skupna zakuska. Razveseljivo je dejstvo, da se današnja mladina resno zanima za najvažnejše življenjsko vprašanje in s tem dokazuje, da hoče stopiti v zakon pripravljena. Bog daj blagoslov in uspeh! Ljudje Aleiks Peroša je te dni doktoriral iz medicine rta tržaški univerza. Elizabeta Lenardon, dijakinja III. razreda nižje srednje šole »Sv. Cirila in Metoda« s Katimare, je dosegla s svojim linorezom tretje mesto na likovnem tekmovanju med šolami naše dežele. Revija otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH ne bo zaradi obolelosti mnogih sodelujočih to nedeljo, ampak v nedeljo 28. marca ob 17. uri v Kultur, domu v Trstu. Koncert Slovenskega okteta V okviru abonmajskih koncertov Glasbene Matice je dne 24. februarja nastopil v Kulturnem domu Slovenski Oktet. Večer je predstavljal izredno umetniško doživetje, kot je v navadi za ta ansambel, ki praznuje letos 25-ietnico delovanja. Jubileja so se na koncertu spomnili s kratko slovesnostjo. Sporad je obsegal 22 pasmi: v prvem delu renesančne in umetne, v drugam delu pa ljudske pesmi, tako slovenske kot drugih narodov. Navdušeno občinstvo si je izprosilo še več dodatkov in pevci so se radi odzvali s svojimi najbolj znanimi pesmimi. Marijin dom v ul. Risorta, 3 V pustnem času smo letos imeli v našem domu dve prireditvi: v nedeljo 22. in 29. februarja. Na prvo nedeljo je Marijina družba pripravila »veselico« bolj za svoje članice. Na programu je bila veseloigra »Kaviar«, spevoigra »Tri starke« in srečolov. V nedeljo 29. februarja pa je družba stopaj s skavti prvikrat na našem odru uprizorila spevoigro »Kovačev študent« v treh slikah. Ponovili so tudi igro »Kaviar«. Ta dan so prišli v naš dom tudi drugi ljudje in ga napolnili. Vsi igralci in igralke so odlično izvršili svoje vloge. Ugajala je zlasti spevoigra »Kovačev študent«. Ne samo, da so solisti z zborom z gotovostjo odpeli svoje vloge, ampak so jih tudi spretno odigrali. Srečolov in ve^ sela glasba sta izpolnila kratke odmore. Po končani prireditvi so vsi zadovoljni in dobre volje odhajali. Nekateri so izrazili željo, da bi jo ponovili. Igro in spevoigri je režirala ga. Stana Gficija. Na praznik sv. Jožefa se bosta v našem domu ponovili spevoigri »Kovačev študent« in »Tri starke«. Tako ju bodo mogli videti in slišati tudi drugi, kii ju zadnjič niso mogli. Kraški pust Tudi letos je na pustno soboto 28. februarja krenil po Opčinah sprevod pustnih vozov, ki so jih pripravili po naših vaseh. Letošnji Kraški pust je bil že deseti zapovrstjo in je priklical zelo veliko število .radovednežev. Ti so prišli na svoj račun, saj so bili vozovi >res dobro izdelani. Žirija je izbrala tri najboljše. Prvo mesto je prisodila vozu od Ferlugov, ki je nosiil naslov »Zlorabljeni Kras« in se je obragal ob gradnjo počitniških hišic na Krasu. Na drugem mestu je bil voz, fci so ga pripravile vasi izpod Grmade, tretje mesto pa je zasedel voz iz Praproti. Z GORIŠKEGA Peč — Zlata poroka V medaljo 29. februarja sta slavila v pri jazni cerkvi na Peči zlato poroko Lojze Kovic in Štefanija roj. Gijan. Slavljenca bi morala ta svoj življenjski juibilej praznovati že lani v jeseni, vendar se je zaradi bolezni vsa slavnost prenesla v letošnje leto. V krščansko preživetem zakonu sta vzgojila tri otroke: Milana, Oskarja in Štefanijo. Na skupni življenjski poti sta doživela idobro in hudo, toda vera jima je pomagala sproti premagati težave. Lojze Kovic, ki je blizu in daleč poznan kot Mežnarjev Lojze ali mežnar s Peči, vzorno opravlja oerkovniško službo vsa lata po prvi svetovni vojni, prej pa je isto službo vršil njegov' oče. Kdor stopi v cerkev na Peči, takoj opazi, da je v skrbnih rokah. Lojze Kovic je bil pač vodno mežnar iz ljubezni, ne iz interesa. To vedo vsi vaščani in so mu za njegovo zavzetost tudi hvaležni. Zlatoporočencema želijo skupaj z družinskimi člani prijatelji in znanci še mnogo let skupnega življenja v zdravju in zadovoljstvu. Čestitkam se pridružuje tudi naš list. FLORIJAN DOLINAR ★ Njena zadnja maša ★ (8) Prvi naval groze se je počasi polegel. V prsih pa jo je težilo; prav počasi je hodila in se kakor omotična dotikala stene. Tako drag ji je bil vsak kotiček in rada foi se ustavila pri vsaki stvari in v veži je bilo toliko stvari, ki jih je tako malomarno prezrla. Slika očeta in matere z otroki jo je Pozdravljala, lonec z asparagusom, ki je strmel vanjo, majhna klop, ki jo je ob Poletnih večerih zanesla pred hišo za pomenek. Dišalo je po moki in dobroti kot diši v sitarih mlinih; po koruzni moki in aJdi in dobrem kruhu v mendergi in po Jabolkih, ki so rumenili na polici im po dobrih ljudeh. Vse se je zdaj ozrlo ma Zinko ,in ji voščilo dober večer. Se enkrat je pohitela k Mimiki, spat odprla vrata, da se je vsula svetloba v ve-in prišepnila sestri: »Minka, če me dalj časa ne bo nazaj, si ne beli glave. Kadar rdeči odidejo, se podvizaj z otroki k stričku in prebij noč pri njem. Zbogom!« Sestra je planila k njej, a Zinka je že zaprla vrata in jih zaklenila. Saj ima iz hiše drugi izhod... »Tukaj Marija Skalar.« Dva oboroženca sta jo obstopila. V rokah sta držala brzostrelke. Iz ozadja so pristopili še štirje in šestero senc se je premaknilo, ko je vodnik odločil. »Marš.« Gaz je bila precej široka in izgubljala se je strmo nad mlinom med snežene kope, pod katerimi je spalo robidovje in črni trn. Luna je bila to noč velika in Zinka je potegnila ruto čez obraz, da bi je kdo ne prepoznal. Mislila je ma prerokbo tiste stare po-tovke. Ali se bo »maševanje« pričelo zares tako zgodaj? Lansko leto je prepevala »Zori, noč vesela« — in letos? Sveži sneg in njegov enakomerni čiv, čiv in škrtanje novih gumijevih škornjev jo je pomerjalo in imelo jo je, da bi začela pogovor s svojimi spremljevalci. Sta- re simpatije do gibanja, v katerega kolesa so vpleteni ti čudni možje, so vstajale .nekje v globinah dna. Morda se bo izdala čez uro ali dve, ko bo sestra na varnem. Nič se ji ne bo zgodilo. Sama ise jim ponudi za bolničarko, kot sita se menila s Tonetom. Teren-ka... ji je na pol v šali, na pol žugajoč šepnil kaplan iz Potoka. čutila je .prijetno zavesit človeka, ki je storil dobro delo. Ponos ji je začel rasti in pričela je mrmrati stihe iz Julija Cezarja. Pri tisti tragediji je bila glavna še-patalka in je znala Mark Antonijev govor na pamet. Tone in Tine sta bila pri Slovenskih fantih in, organizacija je zaigrala dramo, da napolni izpraznjeno blagajno. Igrala sta Brata im Kašlja. Recitirala je tiho im z zanosom besede pri njunem odhodu na bojišče: Če vidiva se spet, se nasmehijava, če ne pa prav, da vzela sva slcn'o... Padel je Bruit in padel je Kasij v bratomorni bitki; Cezarjeve čete pod Rimom je vodil Maric Antonij. Zavijali so zmeraj bolj v levo in Zinka je pričela čutiti utrujenost. Smeli so jo pač sredi napornega študija. Večerja je še čakala nedotaknjena. Ali naj jim pove, da bi nekoliko postali? Usta ‘So se ji sama razlezla v nasmeh. Pravijo, da je večkrat ta pojav znamenje utrujenosti živčevja. Bila je duša pogovorov in iimala je dobre volje na pretek. Morda pa je bil vzrok tega nastrojen j a spomin, ko so si šitudenti ta študentke nagajali in drug drugemu odpevaii: Kako ti bom odpirala, saj nisem Se večerjala nocoj, fantič moj... Kar legla hi in zaspala! Vem, živci so bili prenapeti in zdaj prehitro popuščajo, zato pritiska spanec na oči. Pankrat je klecnila. Eden spremljevalcev je repetiral s puško, pa se ije vzdramila, kot se je včasih v cerkvi, kadar je proti volji zadremala im jo je krepko stresanje zvončkov pred oltarjem priklicalo nazaj v resničnost. »Kaj le hočejo od mene? Ubili me bodo, ubili, če ne povem, kdo pravzaprav sam!« To je vedela. Otožnost, pomešana s strahom jo je z železno roko spet pričela stiskati okrog srca. Rada bi zakričala, pa ni imela moči, samo neke vnste grgranje ji je dosegalo ustnice. Reber je bila strma. Se ima čas. Spustila bi se navzdol na levo. Puške bi pokale, a vedela je, da le malokatera krogla zadane v takem dremju. A tudi gležnji je niso več ubogali. Zmanjkovalo ji je sape, srce ji je zastajalo, rok in nog skoro ni čutila; hlad ji je počasi lezel prek udov in se selil v život; pričelo jo je tresti. »Gospod, dn ti molčiš, zakaj tako kruto molčiš? Tvoj otrok joka k tebi, a ti mu ne odgovoriš v tej uri, ko te tako potrebuje!« Njeni trije nečaki zdaj spijo. Ko bi vedela njena mama, kako ji gre, ko bi mogla zaupati očku, kako ji je hudo; tam doli za mažo vasjo... gledala je, pa je ni ugledala; so bili že predaleč. Ali naj zapoje možem, ki jo spremljajo? Poskočne ne bi zmogla več. Tisto žalostno bi pa lahko, ki so jo peli na koru na veliki četrtek: Večerja zadnja je minila... (Drugič naprej) Seja goriškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti V torek 9. marca zvečer se je na svojem sedežu -sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Goriško. Predsedujoči dr. Andrej Bratuž se je v uvodu spomnil preminulega prof. Jožeta Peterlina, kd je tudi alktivno posegel v življenje Sioven-ske skupnosti. Politični tajnik dr. Damjan Paulin je obširno poročal o široki akciji za uvedbo slovenskega jezika v vse izvoljene svete in zlasti je pni tem poudaril veliko težo, ki jo nosi naša stranka, ki je prva v tem velikem boju. Ugotovil je, da so se v glavnem izvedle vse tiste akaije, o katerih je bilo govora na zadnjih sejah sveta in tajništva stranke. S tem problemom je jasno povezan tudi pouk slovenščine v Ukvah, ki so ga videmske šolske oblasti prepovedale. Poročal je nato o sestanku Komitakitmega odbora deželnega vodstva Slovanske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev, fci je bil prav tako prejšnjo soboto v Ukvah in so predstavniki tega skupnega odbora izrazili vso podporo župniku Mariu Gariupu za njegov veliki in pravični boj. Svet je nadalje razpravljal o problemih Briške gorske i&kupnosti in zavzel nekatera stališča, kd jih bodo v tej Skupnosti iznesli naši predstavniki. Simon Komjanc je s tem v zvezi poročal o potekih dosedanjih sej širšega sveta in odbora skupnosti same. Konkretne predloge so zlasti formulirali člani sveta M. Gradnik, C. Terpin in drugi. Široka razprava 9e je razvila o problemih goriške občane, zlasti kar zadeva vprašanje namestitve dvojezičnih tabel v slovenske zaselke. V debati, v katero so posegli zlasti M. Marušič, B. Tabaj, M. Terpin, im K. Brešan je svet izdelal dokončno stališče, ki ga bosta zastopala v občinskem svetu naša dva svetovalca. Ob koncu je tekla beseda še o organizaciji stranke. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki naj omogočijo zlasti bolj uspešno dalo tajništva in drugih strankinih organov'. S tem v zvezi gre omeniti posebno prispevke, ki so jih doprinesti člani sveta M. Brajnik, R. Di Battisita dn Branko Cemic. Na povabilo SKD »Hrast« iz Doberdoba bo v soboto 13. marca ob 20. uri uprizorila dramska skupina PD »Štandrež« v župnijski dvorani v Doberdobu komedijo Branislava Nušiča SUMLJIVA OSEBA Režija: Mira Štrukljeva Nov doktor Na fakulteti za ekonomske vede v Trstu je 26. februarja z uspehom zaključil svoj študij Jožko Perkom. Branil je tezo: Obmejna trgovinska izmenjava. Novemu doktorju čestitajo prijatelji in znanci. Občinska seja v Sovodnjah Bila je v petek 5. marca. Na njej sta bili soglasno odobrena dve resoluciji. Prvo so .poslali na občinsko upravo svetovalci Slovenske skupnosti, ki predstavljajo manjšino, drugo pa so predložili svetovalci večine. V prvi se obsoja prepoved rabe slovenščine v izvoljenih svetih, v drugi pa se izraža ogorčenost zaradi prekinitve pošoi&kega pouka slovenščine v Ukvah. Obenem sta svetovalca večine v zvezi s item seznanila občinski svet, da bo v petek 12. marca predaval v Kulturnem domu v Sovodnjah Boris Race iz Trsta o pravicah naše manjšine v zvezi z nedavno sklenjenim sporazumom v Osimu. Med poročili je župan Jože čaščut seznanil svetovalce o sestanku, fci je bil na sedežu goriške pokrajine z drugimi predstavniki občin ter slovenskih šal v zvezi s popoldanskim poukom na nižji srednji šoli »I. Trinko« v Gorici. Zupan je dejal, da je bila zadeva povoljno rešena. Pouk naj bi trajal od 8.30 do 13.50. Ni pa še rešen problem prevoza dijakov domov po končanem pouku. Težave so predvsem birokratskega značaja, ker bo treba spremeniti vozni ned avtobusov. Pri točki, ki se je nanašala na pritožbe k splošnemu regulacijskemu načrtu, se je obravnavala pritožba župnika iz Gabrij v zveza z nekaterimi zemljišči, fci so v Gabrjah. Odobren je bil predlog, naj se arhitektu Jožetu Ceju poveri naloga za izdelavo podrobnega načrta za telovadnico. Pri tem je svetovalec SSk dodal, da bi morala občinska uprava svojo namero že prej objaviti, ko je bil načrt še v začetni fazi. Pa tudi sedaj bi bilo primarno, da se načrt o telovadnici objavi v časopisju, da bodo tako vsa občani seznanjeni, kakšna bo bodoča telovadnica. Sklenjeno je bilo tudi, naj se smetarska služba raztegne na Vrh; zaradi birokratskih formalnosti pa bo začela delovati šele jeseni. Tarifa bo za vsak kv. meter 108 ilir, trgovci in lastniki javnih lokalov pa bodo morali plačati več. Župan je tudi poročal o konzorciju za manj razvite osebe. Občinski svet je soglasno. sprejel sklep, naj se pristopi h goriškemu pokrajinskemu konzorciju, a le pod pogojem, da bo tudi slovenski oddelek za tri slovenske občine. Pri slučajnostih je bilo zastavljeno vprašanje o izplačilu odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli lastniki zemljišč zaradi razširitve cest. Župan je dejal, da je občina denar že nakazala, od davčnega urada pa za visi, kdaj bo izplačan. Svetovalec večine Dominik Juren z Vrha je omenil, naj občinski svetovalci, ko čistijo meje pri cestah, bolj skrbno počistijo na ovinkih cest. Oglasil se je tudi podžupan prof. Venceslav Devetak ter povedal svoje mnenje glede popoldanskega pouka na nižji šoli v Gorici, o stanju prevoza dijakov po pouku domov ter o odškodnini lastnikom zemljišč ob cesti Vuh-Poljane. DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: N. N., Opčine, 8.800; družina Zini v spomin msgr. Ivana Omersa 10.000; N. N. 5.000; K. Cu-pin v spomin Antona Tula 5.000; družina Saksida v spomin Ludvika Pirc 5.000; Vinko Levstik, Rim, 10.000 lir. Za Zavod sv. Družine: N. N. v spomin na s. Jolando 5.000; M. F. 20.000; družina Leopoli v spomin pok. Jožeta Simčič 30.000 lir. V spomin s. Jolande darujejo sestre in nečakinje za Zavod sv. Družine 31.000 ter za sklad Katol. glasa 5.000; sestra in 'nečaki iz Gorice za Zavod sv. Družine 10.000 ter za sklad Katol. glasa 20.000 in za slovensko duh-ovnijo 13.000 lir. N. N. družbenica v spomin svojih rajnih: za Katoliški glas 10.000, za slovensko župnijo v Gorici, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine in za cerkev na Sv. gori po 5.000 lir. Za SKAD: N. N. 5.000 lir. V spomin prof. Jožeta Peterlina: K. Cu- pin za lačne po svetu 5.000; Mladinski krožek iz Zgonika za revijo Mladika 20.000; Ivanka in Ivo Sosič za Finžgarjev dom in za Mladiko po 5.000; družina Beidčič za Finžgarjev dom 20.000; družina Artač za Marijanišče 5.000; Josip Škabar za Finžgarjev dom 10.000; za obnovitev cerkve na Opčinah Jakomina Pahor 3.000; družini Dolenc sen. in jun. 10.000; Josip Škabar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob prof. Jožeta Peterlina so na sedežu Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3 plemeniti darovalci ob vpisu svojih sožalij v žalno knjigo darovali: za Mladiko: Andrejina in Jože Perčič, družina Zlobec-Vodfc po 20.000 lir; Julka Štrancar, Ivan Brecelj, Marij Pertot po 10.000 lir; Tončka Curk, Franc Jeza, Jože Kresevič po 5.000 lir; Eleonora Knesevič 2.000 ilir; Ema Pertot 1.000 lir; za Slovensko prosveto: dr. Bogo Senčar 20.000 lir; Lilijana Furlan, Anton Sandalj, Edvard Žerjal po 10.000 lir; Pavla Kravos in Ivo Kralj po 5.000 lir; za bolnega Marija Ivašič: Olga in Anton Pertot 5.000 'lir. Vsem plemenitim darovalcem in vsem, ki so .kakorkoli počastili pokojnikov spomin, se Slovenska prosveta iskreno zahvaljuje. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: družina prof. Seražina v spomin pok. Marije Mavla iz Bazovice 10.000; cerkveni pevci pri Sv. Ivanu 10.000; Angela Skilan v spomin pok. Marije Navedli 5.000; Marija Bizjak v spomin pok. Marije Novelli 5.000; M. C. 25.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: N. N. v spomin pok. Jožeta Peterlina 5.000 lir. Za Marijanišče: družina Bernard Sosič v spomin Matije Sluga 5.000 lir. Za Slomškov dom v Bazovici: Alojzija Podgornik, Gorica, 5.000; Ivanka Knez, Barkovlje, 5.000; Katja Grgič, Padriče, 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Josip Podobnik ob hčerini poroki 100,000; Tomsič-Riccoban v spomin Frank Ota 6.000; N. N. v spomin Viktorja Brišček 5.000; družina Klarič ob krstu sinčka Maksimilijana 5.000; družina Di Stanislao ob krstu sinčka Simona 10.000 lir. Za cerkev na Ferlugah: Lilijana Ferluga 2.000 lir. Za popravilo cerkve v Mačkoljah: dr. Lojze Škerl v spomin Antctna Tula 10.000; družina Luin iz Doline v spomin Valerije Pangerc 10.000 lir. Za misijone: K. B., Trst, 5.000 lir. Za lačne po svetu: N. N. v spomin Angele Pahor 5.000; isti v spomin Ludvika Pirc 5.000 'lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Šport Olympia - AGI 3 : 1 (15 : 12, 15 : 8, 12 : 15, 15 : 7) Sobotni dvoboj med goriški-ma predstavnikoma 1. moške divizije odbojkarske lige je imed svoj pomen: obe moštvi sta namreč doslej kopičili le poraze in sta zasedali zadnje mesto na lestvici. Sicer je bila 01ympia na boljšem po številu osvojenih satov, toda le po neposrednem spopadu je bilo moč vedeti, katero moštvo ima še vedno možnost obstanka v ligi. No, zasluženo je zmagala Oljmpia, fci ni v loku celotne tekme nikoli postavila v dvom prepričanja, da je zmožna odpraviti nasprotnika. Naši so takoj osvojiti prva dva seta; v tretjem .je trener hotel preizkusiti vse razpoložljive igralce in tako so se na igrišču znašli vsi mlajši člani. Začeli so dobro, saj so povedli do 9: 4, čeprav je bilo čutiti neuravnovešenost v napadu. Prav .zato niso mogili prenesti povratnega odpora nasprotnikov in niso šili preko 12. točke. V zadnjem setu je spet stopila na igrišče standardna postava, ki je zaključila tekmo. V letošnjem prvenstvu je bila to nekako druga uspešna tekma goriške Glympi-je. Bomo videti, če so naši na dobri poti. Tekma z AGI ni pokazala novega, bila pa je -potrebna, ker bo ta zmaga nedvomno pripomogla našim predstavnikom do večje samozavesti. Zdaj jih čakajo -težke preizkušnje. Prva je na sporedu že prihodnjo soboto 13. marca, ko -se bodo morati spoprijeti doma s solidnim tržaškim Inter-jem. Za Qlympijo so igrati: Nardin, M. dn Š. Gotič, Devetak, Černič, Kuštrin, Lavrenčič, Soban in Matič. - p. t. O 8 VESTI l A Postni govori. Nadaljujejo se na Radio Trst A: v torek 16. marca ob 13. uri bo govoril župnik Albin Grmek o Jezusovi obsodbi, v petek 19. marca pa dr. Jože Prešeren o Jezusovem bičanju in kronanju. Prav tako se nadaljujejo postni govori v Gorici v cerkvi sv. Ivana. Vsak petek po maši ob 19.30 sledi postni govor, fci jih ima letos župnik Jože Jurak. Tematika govorov je posvečena apostolatu laikov, zato te govore vsem toplo priporočamo. Nabirka za naše zavode bo pri sv. mašah to ali prihodnjo nedeljo. Dušne pastirje prosimo, da jo oznanijo i-n priporočijo. Bog povrni vsem! četrti abonmajski koncert letošnje glasbene sezone bo v Katoliškem domu v Gorici v četrtek 11. marca. Nastopil bo orkester Glasbene Matice iz Trsta, kot gost pa bo sodeloval violinist Miha Pogačnik. Izvajali bodo dva Bachova i-n en Haydnov koncert za violino in orkester. Začetek ob 20.30. »Potovanje po Dolenjski« je naslov predavanja, ki ga prireja SKPD »Mirko Fi-laj« v Gorici in bo v sredo 17. marca ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Rudi Hom iz Nove Gorice bo z barvnimi diapozitivi prikazal etnografske, kulturne, prirodne dn zgodovinske zanimivosti od Iške do Kolpe in Kostanjevice na Krki. Sedmi abonmajski koncert Glasbene Matice - Trst bo v petek 12. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopi orkester Glasbene Matice, solist Miha Pogačnik, violina. Rezervacije vstopnic po telefonu 418605. Prva premiera v peti sezoni Slovenskega amaterskega gledališča -v, Trs-tu bo v četrtek 18. marca ob 20.30 v dvorani PD »I. Cankar«, ul. -Munteoohi 6. Prvič bo v slovenščini izvajano delo italijanskega dramatika Darija Foja »Burkaški misterij« (Mistaro buffo). Ponovitev igre bo v soboto 20. mairca ob 20.30 in v nedeljo 21. marca ob 18. uri. Na praznik sv. Jožefa v Ricmanjih bo služba božja: ob 9. uri prva sv. maša z mladinskim petjem; ob 1-1. uri slovesna peta sv. maša; ob 15. uri litanije z govorom -in blagoslovom; ob 17. uri večerna sv. maša z ljudskim petjem. Priložnost za velikonočno spoved! ^ Mo Trstu Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.-15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 -uri. Spored od 14. do 20. marca 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 A. Borodin: Godalni kvartet. 11.15 Mladinski oder: »Zakladi kraljeviča Veselka«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vara in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 Nepreklicni konec maratonskega tekača. Drama. 18.20 Operetna fantazija. 1-9.00 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna in lahka glasba. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poislu-šavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 13.00 Postni govor. 17.00 Za mlade po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncar-t. 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva v -naši deželi. 19.25 Za najmlajše. 20.35 A. Bolto: »Neron«, opera. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade posilušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.15 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Glasba. četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Slovenski znanstveniki na univerzi. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Afera«, drama. 22.10 Glasba. Petek: 9.00 S-v. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Schubert: Trio v b-du-ru. 10.20 Praznično jutro. 11.00 Mladinski oder: »Aleš se potepa«. 11.35 Opoldne z vami. 13.00 Postni govor. 15.45 »Prošnja«, drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncer-ti-st-i naše dežele. 19.10 Poezija Brune Pertot«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.40 Glasba za lahko noč. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. -18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 18.50 Glasbene -diagonale. 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Srečanje v Kalabriji«. 21.30 Vaše popevke in lahka glasba. Sožalje Ob težki izgubi ustanovitelja in dolgoletnega sodelavca Slovenskeka kulturnega kluba prof. Jožeta Peterlina izreka odbor vsem svojcem najgloblje sožalje. * * * Skavtinje in skavti izrekajo globoko sožalje članici Anki Peterlin in družini ob izgubi dragega očeta. Ljubljanska TV Spored cd 14. do 20. marca 1976 Nedelja: 10.40 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 15.40 Balkansko smučarsko prvenstvo. 16.40 Košarka Željezničar: Industromontaža. 18.25 Hišica v preriji. 20.00 Kapelski kresovi. 21.35 Šport. Ponedeljek: 17.15 Lutke. 18.10 Sodobna medicina. 20.00 »Soba -s petimi stenami«, drama. 21.10 Kulturne diagonale. 21.40 Kratki filmi. Torek: 17.30 Mihec iz Lonneberga. 18.45 Narodna glasba. 20.00 Brkinci včeraj, danes, jutri. 21.05 »Fetifcs in Otilija«. Sreda: 17.30 Mojstri stare japonske obrti. 18.10 Po sledeh napredka. 18.45 Glasbeni amaterji. 20.00 »Zakaj te očka pušča samo«, film. 22.05 Nogomet PSV : Hajduk. Četrtek: 16.40 Pravljica. 16.55 Hokej Italija : Jugoslavija. 20,10 V živo. Petek: 17.20 Pisani svet. 18.45 Kako vidijo živali. 19.10 Kako uporabljamo s-Iovar slovenskega jezika. 20.05 Mati oglasi. 20.50 Bolivija. 21.40 Šerif v New Yomku. 23.15 Hokej Švica : Jugoslavija. Sobota: 15.10 Nogomet Partizan: Rad-nioki. 18.25 Potop. 20.00 »Vodnikova smrt«, film. 22.45 Smučarski skoki v Planici. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo V nedeljo 14. marca ob 16. uri bo gostovalo v Katol. domu v Gorici v priredbi SSG iz Trsta, ZSKP in SPZ ter ustanove EMAC iz Gorice slovensko narodno gledališče iz Maribora s komedijo Tone-ta Partljiča ŠČUKE PA NI Režija: Jože Babič t S. JOLANDA KRISTANČIČ Pokopali smo jo v sredo 3. marca. Za njo žalujejo -sestre (ne sesibra kot je pisano v prejšnji številki Katol. glasa), nečakinje 'in -nečaki, ki se obenem želijo posebej zahvaliti' -duhovnikom tostran im on-stran meje za udeležbo na pogrebu. ' t Nenadoma je preminul prof. JOŽE PETERLIN dolgoletni član društva »Slovensko gledališče« in član upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Svojcem izrekamo globoko sožalje. Stalno slovensko gledališče + Licej »France Prešeren« v Trstu sporoča v globoki žalosti, da je 4. marca 1976 nenadoma umri prof. Jože Peterlin Mladini naše šole je dolga leta posvečal vso svojo 'ljubezen in strokovno znanje, svojim kolegom pa je bi,! drag prijatelj. Njegov spomin bo živel v -srou vseh, ki so ga poznali. Trst, 5. marca 1976 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi sina, moža in očeta i-n ki so na kakršenkoli -način počastili spomin prof. Jožeta Peterlina Posebno se zahvaljujemo -openskemu župniku Viljemu Žerjalu in vsem duhovnikom za verske obrede in spremstvo pri pogrebu, županu inž. Spaccimiju in predstavnikom oblasti za izraze sožalja, govornikom, ki so na žalni seji, po radiu in pri pogrebu tako prizadeto osvetlili pokojnikov lik, pevcem, Slovenski prosveti, dijakom, profesorjem in ravnateljem tržaških slovenskih šol, Radijskemu odru, Slovenskemu gledališču, Duhovski zvezi, Slovenski skupnosti, športnim društvom, prijateljem z Goriške, iz Kanalske doline in z onstran meje ter vsem organizacijam in posameznikom, ki so prinesli cvetje ali so darovali v dobrodelne namene in s tem pokazali, kako so pokojnika cenili in imeli radi. Žalujoči: mati Frančiška, žena Lojzka, sin Ivan, hčerka Anka, hčeri Matejka in Lučka z družinama, sestre, bratje in drugi sorodniki Opčine - Bela cerkev - Kranj - Celje, 8. marca 1976