PRIMP Poštnina plačana v gotovini ^ .. Abb. postale I gruppo " L6D8 lir PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v O" \\ V XI DNEVNIK Leto XXIX. Št. 171 (8573) TRST, torek, 24. julija 1973 . PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* -mi «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDMINISTRSKI SESTANEK PRI PREDSEDNIKU VLADE RUMORJU Vlada bo na današnji seji sprejela ukrepe proti naraščajoči draginji Gre predvsem za zamrznitev in nadzorstvo cen najnujnejših živil in industrijskega blaga široke potrošnje, za zamrznitev stanarin in okrepitev nadzornih organov za cene RIM, 23. — Pod predsedstvom Rumorja je bil danes medministrski sestanek, na katerem so izoblikovali prve vladne zakonske odloke proti naraščajoči draginji in o katerih bo vlada sklepala na jutrišnji seji. Sestanka so se poleg predsednika vlade udeležili finančni minister Colombo, zakladni minister La Malfa, minister za proračun Gio-litti, minister za zunanjo trgovino Matteotti, minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi in pravosodni minister Zagari. Proučeni zakonski odloki se nanašajo na boj proti draginji in še posebno na vprašanje cen, medministrskega odbora za cene, stanarin in ustanove za gradnjo delavskih stanovanj GESCAL. Po današnjem sestanku so nekateri ministri dali kratke izjave, s katerimi seveda niso obrazložili podrobnosti zakonskih odlokov, ki jih bo vlada jutri sprejela. Tako je finančni minister Colombo poudaril važnost teh današnjih sklepov in dejal, da jih bo moral parlament iimprej proučiti. Hkrati pa je poudaril, da so stranke leve sredine pripravljene odločno podpreti te vladne pobude. Pravosodni minister Zagari pa je povedal, da so na sestanku v glavnem sestavili splošne obrise zakonskega odloka o stanarinah. Podrobnosti pa bodo izpopolnili jutri dopoldne. Zakonski odloki, ki Uh bo jutri SDrejela vlada, da zavre naraščaje življenjskih stroškov, se bodo nanašali: na določitev cen blaga široke potrošnje; na nadzorstvo oo trkov proizvodov velikih podjetij; na zamrznjenje stanarin in na zaposlitev novega osebja pri medmi ni sirskem odboru za cene in pokrajinskih odborih za cene. Vlada namerava baje zamrzniti in uvesti strogo nadzorstvo nad cenami kruha, govedine, mleka, sladkorja, riža, olivnega olja, sadja, povrtnin in masla. Hkrati pa se namerava obvezati, da bo poskrbela za dobavo zadostnih živil na trgu. Vlada bo baje zamrznila cene, ki Jo veliale do 30. junija letos za dobo 90 dni, tako v prodaji na de-bc'o kot-na drobm*- Nadzorstvo nad izvajanjem teh odlokov bo imel medministrski odbor za cone, v posameznih pokrajinah pa bodo za to skrbeli pokrajinski odbori za cene. Ker pa so ti nadzorni organi sedaj zelo skromni in nimajo na razpolago zadostnega števda osebja, bo vlada jutri SDrejela zakonski odlok o nhhovi o-krepitvi. Medministrski odbor za cene razpolaga sedaj samo s 15 funkcionarji. Z novimi nalogami, ki jih bo imel na osnevi jutri sprejeta zakonskih predlogov, pa bi j’h potreboval najmanj okrog 300. Glede stanarin pa bodo podaljšali do sedaj veljavna pravila in zamrznili vse do sedaj sklenjene najemninske pogodbe. To so prvi u; krepi proti draginji, ki jih bo jutri sp-eiela vlada. Pozno nocoj pa je bil sestanek na ministrstvu za proračun med predstavniki vlade in sidikalne federacije. Za vlado sta navzoča minister za proračun Gioliti in ministrski podtajnik Morlino, za sindikate pa: Lama, Boni, Bonaccim, pid6 in Scheda za CGIL; Stort.i, Macario in Reggio za CISL ter Vanni, Ravenna, Ravecca in Rutino za UIL Sestanek je bil posveten nadaljevanju obravnave predlogov, ki so jih že dali sindikati *a bolj učinkovito državno prora- čunsko politiko. Jutri dopoldne pa se začne v Ariccii seja izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, na kateri bodo sestavili dokončne predloge za ukrepe, ki naj bi jih vlada sprejela proti draginji, za zaščito kupne moči delavskih plač, za razvoj Juga, za večjo zaposlitev in za socialne reforme. Glavno poročilo bo imel tajnik CISL Storti. Medtem ko se vlada pripravlja, da sprejme prve odločne ukrepe proti naraščajoči draginji in ima danes že drugi sestanek s sindikalnimi predstavniki, v krogih Confindustrie obžalujejo, da se nova vlada ni posvetovala z nobenim njihovim predstavništvom. Confindustria zlasti meni, da vsebuje dokument, ki ga je poslala vladi 6. julija glede politike gospodar- skega načrtovanja, zadostno snov za t odnosu do skoraj vseh kotiranih neposredno srečanje med predstavniki valut na italijanskih borzah. Zna- Confindustrie in vlade v zvezi s temi važnimi vprašanji. Poleg tega Confindustria izraža »zaskrbljenost* za napovedane ukrepe o cenah in meni, da je vlada pri tem baje popolnoma ignorirala «pobude na področju cen živilske industrije*. Po mnenju Con-findustrie, bi splošna zamrznitev cen lahko povzročila navzdržen položaj na nekaterih proizvajalnih področjih zaradi nastajanja razlike v cenah med prodajo na domačem trgu in v tujini. Vrednost lire stalno pada RIM, 23. — Lira je še vedno na prepihu na domačem valutnem trgu. Škarje med «trgovsko» in »finančno* liro so se danes še bolj razširile. «Trgovska» lira je sicer za malenkost pridobila v odnosu do dolarja in funta šterlinga, izgubila pa je v odnosu do francoskega franka, švicarskega franka in za-hodnonemške marke. «Finančna» lira pa je izgubila na vrednosti v čilno je, da je dolar danes pri finančni menjavi ponovno dosegel 618 lir, zahodnonemška marka pa se je približala 268 liram. Brzojavka Bijcdica predsedniku Rumorju BEOGRAD, 23. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič 'je poslal predsedniku italijanske vlade Rumorju po izglasovanju zaupnice novi vladi v parlamentu brzojavko, v kateri mu izraža najboljše želje za plodno delo nove vla de in za nadaljevanje uspešnega sodelovanja med obema državama. RIM, 23. — Predsednik republike Leone je imel danes na Kvirinalu daljši pogovor s predsednikom vlade Rumorjem. Poleg tega je predsednik republike sprejel ločeno ministra ža državne udeležbe Gullottija, ministra za šolstvo Malfattija in novega predsednika demokristjanske senatne skupine Bartolomeja. PROSLAVA 30-LETNICE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA V ZAKRIŽU NAD CERKNIM Častno, toda odgovorno in težko nasledstvo Partizanskega dnevnika Partizanski dnevnik je bil glasnik boja za svobodo. Primorski dnevnik je njegov nadaljevalec boja za narodnostne pravice zamejskih Slovencev. Slavnostni govornik Mitja Gorjup o vlogi tiska v današnji socialistični družbi. Odkritje plošče na hiši, v kateri je začel izhajati Partizanski dnevnik, in plošče partizanski diviziji Garibaldi - Natisone. Pogled na del udeležencev nedeljske proslave v Zakrižu. Na odru Tržaški partizanski pevski zbor ."""..............................................ninun.................m.n,,,, GOVOR LIBIJSKEGA VODITELJA NA MNOŽIČNEM SHODU V BENGAZIJU —--------------------------■--------------—-------- Po pozivu egiptovskega predsednika Sadata polkovnik Sedali sklenil umakniti ostavko Sadatova realistična ocena položaja nir Bližnjem vzhodu - Še vedno nesoglasja med Kairom in Moskvo KAIRO, 23., — Libijski predsednik Gedafi je sklenil, da umakne ostavko, ki jo. je dal pred dnevi z uradno obrazložitvijo, da hoče s tem prispevati k čim hitrejši združitvi med Egiptom in Libijo. Gedafi, ki je danes govoril na množičnem shodu v Ben-gasiju, je sporočil, da bo ostal na oblasti vse dotlej, dokler ne bo uresničena združitev med Libijo in Egiptom. Sam egiptovski predsednik Sadat je danes javno pozval Gedafija, naj ostane na svojem mestu. V govoru, ki ga je imel na skupni seji centralnega komiteja Arabske socialistične unije in ljudske skupščine ob 21. obletnici revolucije 23. julija 1952, je Sadat dejal, da Gedafi ne sme odstopiti, pač pa mora prevzeti lastno odgovornost. «Tisti, s Katerimi smo dosegli sporazum o združitvi — je dejal egiptovski predsednik — morajo ostati na svojem mestu, da bi jamčili njegovo izvedbo*. Glede pohoda Libijcev do egiptovske meje, je Sadat dejal, da je bil «lepa stvar*, toda preveč «navdušena in hrupna*. Toda sedaj je vojni čas, zaradi česar so take manifestacije po Sadatovem mnenju neprimerne. Potem ko je izrekel priznanje libijskim voditeljem, je Sadat poudaril, da smatra libijsko ozemlje kot naravni podaljšek egiptovskega teritorija, libijski narod pa kot naravno razširitev egiptovskega ljudstva. Toda združitev med obema državama — je dejal Sadat — bi lahko pomenila šibkost, ko ne bi temeljila na trdnih političnih in gospodarskih strukturah na p'Xi3f} m m J Egiptovski predsednik Sadat "'"■•IIIIIIIIUII.11.im.I..111,1......................IIIIIII.i................ OGORČENJE ZARADI JEDRSKIH POSKUSOV NA PACIFIKU Protest tajnika OZN proti francoski bombi Peru je prekinil diplomatske odnose s Francijo DANES - a g|_ Vlada bo na danainji seji spredla nekaj zakonskih odlokov proti naraščajoči draginji. Gre pred-v*em za ukrepe, da se zavre na-raičanje cen najnujnejših živil in industrijskega blaga široke potrošnje. Z zakonskim odlokom bo vlada uvedla ostrejše nadzorstvo n*d cenami. V Zakrižu pri Cerknem je bila v nedeljo slovesnost ob 30. ob-letnici Izida prve številke »Partizanskega dnevnika*, katerega na-*'®dnik je «Primorski dnevnik*. tej priložnosti sta uredništvo ‘Primorskega dnevika* in Društvo kovinarjev Slovenije odkrila spominsko ploščo na domačiji »Pri P*tinarju» v Zakrižu, kjer je "Partizanski dnevnik* začel izhajati, ^a slovesnost je bila povezana * Proslavo 30. obletnice prve u-*Pešne partizanske akcije na karabinjersko postajo v Zakrižu in * odkritjem spominske plošče na '**i domačiji, kjer je bilo nekaj oasa nastanjeno poveljstvo divine Garibaldi - Natisone. Na svečanosti se je zbralo veliko bivših borcev, še posebno pa nekdanjih časnikarjev in dopisnikov "Partizanskega dnevnika*, stavcev, ku-r,rjev in kolporterjev. Mnogo jih i* prišlo tudi s Tržaškega in z Goriškega. Na slovesnosti sta go-v°rila glavni urednik «Dela» in i|an republiške konference SZDL Slovenije Mitja Gorjup ter urednik »Primorskega dnevnika* Jo-*• Koren. NEW YORK, 23. - Eksplozija francoske jedrske bombe na atolu Mururoa je sprožila pravi plaz protestov, katerim se je pridružil tudi generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim. Njegov glasnik je danes izjavil, da »generalni tajnik obžaluje jedrske poskuse ter poziva vse zarnte-resirane k spoštovanju resolucij generalne skupščine OZN o tem vprašanju*. Med vsemi vladami, ki so izrazile ogorčenje zaradi eksplozije, je najostreje reagiral Peru, ki je sklenil prekiniti diplomatske odnose s Francijo. Sporočilo o prekinitvi odnosov je dal perujski ministrski predsednik general Mercado Jarrin ob zaključku izredne vladne seje V Parizu so vest o perujskem sklepu sprejeli z razburjenjem: glasnik francoske vlade je izrazil upanje, da današnji sklep ne bo imel negativnih posledic za francosko -perujske odnose. Tudi v Franciji sami se množijo protesti proti jedrskim poskusom Kakih dvajset političnih -in sindikalnih organizacij je danes sklenilo prirediti množično demonstracijo ter pozvalo prebivalstvo Pariza, naj se prihodnjo sredo udeleži sprevodov, ki bodo krenili iz različnih predmestnih četrti ter se združili pred Elizejem, kjer je sedež predsedstva republike. Med pobudniki demonstracije so komunisti, obe socialistični stranki, zveza za človečanske pravice in pacifistične organizacije. Demontranti bodo zahtevali prekinitev serije poskusov, ki se je začela preteklo soboto z eksplozijo dokaj šobke bombe, medtem ko naj bi v prihodnjih dneh bile na vrsti bombe z znatno večjo jakostjo (en megaton). Prva taka eksplozija bi u-tegnila biti že jutri, čeprav je novozelandsko obrambno ministrstvo sporočilo, da ne pričakujejo novih poskusov v prihodnjih štirih dneh. Poleg bombe same pa vzbuja v Franciji ogorčenje ravnanje predstavnikov oblasti z nekaterimi nasprotniki jedrskih poskusov. Kot ka že, so francoske oblasti »ugrabile* enega od pobudnikov protesta, generala de la Bollardiere, ki so ga dale sprejeti v neko vojaško bolnišnico, češ da je bolan. General, ki je bil vkrcan na ladji «Fri», ki je križarila v bližini atola Mururoa, pa je še prejšnjo soboto sporočil domov, da se odlično oo^uti. Ge neral je v Franciji zelo znan: od likovan s častno legijo in bivši partizanski voditelj med drugo svetov no vojno, je izstopil iz vojske med alžirsko vojno iz protesta proti u-kazom o mučenju. znanstveni bazi. Sadat- je govoril tudi o splošnem položaju na Bližnjem vzhodu šest let po šestdnevni vojni: v tej zvezi je pozval arabski narod k razmišljanju o nadaljnji politični akciji «ob upoštevanju sedanjih razmer*. Egiptovski predsednik je obtožil ZDA, da nočejo miru na Bližnjem vzhodu in zaradi tega nudijo vojaško, politično in gospodarsko pomoč izraelski agresiji. Američani bi želeli spremeniti premirje ob Sueškem prekopu v nekaj stalnega, kar naj bi »zamrznilo« položaj na Bližnjem vzhodu ter omogočilo Izraelcem, da uvedejo spremembe na zasedenih ozemljih. Egipt je poslal svoje predstavnike na razpravo v varnostnem svetu OZN, da bi opozoril vse države sveta na tako stanje, ki je za Egipt smrtno nevarno. V svoji politični akciji mora E-gipt računati na tri elemente, je dejal Sadat: na notranjo moč Egipta, na mobilizacijo vse arabske moči in na vojaško in politično pomoč Sovjetske zveze. Glede notranjega položaja je predsednik poudaril napredke v vojaških pripravah, priznal pa je tudi vrsto pomanjkljivosti. Nato je spet govoril o potrebi po enotnosti vseh arabskih držav: »Ko bo prišel čas boja — je dejal — bomo potrebovali vse Arabce. V tej zvezi je govoril o odnosih z Libijo ter o znatnem izboljšanju sodelovanja s Sirijo. Omenil je tudi palestinsko vprašanje in z grenkobo ugotovil, da je več Palestincev padlo pod arabsko roko. kot pa pod izraelsko. Sadat ni skrival nesoglasij, ki še vedno obstajajo s Sovjetsko zvezo. Vsekakor gre za prijateljsko državo, je dejal egiptovski predsednik, obstajajo pa različni pogledi na obliko in na meje tega prijateljstva. Sadat je tudi dejal, da Egipt ni zadovoljen s sovjetskimi dobavami orožja, po drugi strani pa je poudaril, da je prav SZ v največji meri pripomogla k obnovitvi egiptovskih oboroženih sil po porazu leta 1967. V zvezi z zbližanjem med SZ in ZDA je Sadat priznal, da so se v Egiptu bali. da ne bi tak raz.voj škodoval Arabcem. Sedaj pa je Brežnjev zagotovil, da bo SZ še vedno podpirala arabske države. Nesoglasja, ki še obstajajo — je dejal Sadat — bodo torej nesoglasja med prijatelji. Končno je Sadat opravil še rahlo samokritiko, ko je dejal, da Egipčani v šestih letih po vojni niso uresničili svojih ciljev, ker niso znali razumeti sprememb v mednarodnih odnosih in se jim prilagoditi. V luči ameriško-sovjet-skega zbližanja, je dejal, bo treba sedaj skupno razmisliti, kako nadoknaditi zamude ter uresničiti mir, ki bi temeljil na pravičnosti ter bi nam omogočil rekonstrukcijo naše države. Tudi libijski predsednik Gedafi je v svojem govoru v Bengasiju izrazi) mnenje, da združenje Egipta in Libije ne bo učinkovito v boju proti Izraelu, če bodo njeni temelji šibki. Toda tako šibkost bi po Gedafijevem mnenju povzročal v prvi vrsti notranji položaj Egipta, ker egiptovski voditelji nočejo izvesti »kulturne revolucije* po libijskem vzorcu. «Kako naj bi Egipt vodil odločilen boj proti sovražniku — je dejal libijski predsednik — ko pa v njem vladajo korupcija, cenzura in birokracija.* Toda Egipt lahko odpravi tako stanje le z ljudsko revolucijo, ne pa s čistkami v Arabski socialistični uniji. Kot smo že omenili, je Gedafi tudi sporočil, da je umaknil ostavko do uresničitve združitve med Libijo in Egiptom. Ko pa bo do združitve prišlo, bo Gedafi preveril položaj in nato sklepal. «če se bodo stvari odvijale, kot želim — je med drugim dejal — bom še vedno nosil odgovornost skupaj z drugimi voditelji združene države, v nasprotnem primeru pa bom zavzel stališče, ki se mi bo zdelo najbolj pravilno.* RIM, 23. — Predsednik vlade Ru-mor je danes sprejel ločeno na vljudnostnem obisku veleposlanika ZDA v Rimu Johna Volpeja in veleposlanika Sovjetske zveze Nikito Rijova. Z obema veleposlanikoma se je Rumor zadržal v prijateljskem razgovoru. Odkritje spominskih plošč na hiši, kjer je začel izhajati »Partizanski dnevnik* tn kjer je bil sedež poveljstva divizije Garibaldi - Natisone iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiHiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV EGS V KOPENHAGNU IN BRUSLJU POLITIČNO SODELOVANJE Z ZDA POGAJANJA 0 SVETOVNI TRGOVINI KOPENHAGEN, 23. - Tukaj so se danes sestali zunanji ministri devetih d-žav Evropske gospodarske skupnosti in razpravljali o odnosih z ZDA na osnovi poročila o političnem sodelovanju, ki ga je sestavil politični odbor gospodarske skupnosti. Italijansko delegacijo je vodil zunanji minister Moro. Sestanek se je začel z izmenjavo mnenj med devetimi zunanjimi ministri o dialogu z Washing-tooorn. Zahodnonemški in francoski zunanji minister sta poročala o svojih pogovorih v ZDA. Tudi minister Moro je poročal o srečanjih, ki sta jih imela italijanska veleposlanika Gaja in Dueti nedavno v AVashingtonu. Med razpravo so obravnavali predvsem odno6e gospodarske skupnosti z ZDA, zlasti v pogledu napovedanega Nixono-vega obiska v Evropi prihodnje jeseni. Italijanski zunanji minister Moro je poudaril važnost konference o evropski varnosti v splošnem mednarodnem političnem življenju in poudaril, da je treba v tem okviru iskati tudi srečanje z zunanjo politiko ZDA in potrebami za timvečjo utrditev evropske e-notnosti. Moro je menil, da so dobri odnosi z ZDA koristni za Evropo, da pa morajo biti takšni, na političnem, gospodarskem, tr- zu. Francija meni, da »divje* raz- govskem in denarnem področju. Poudaril je potrebo po čimprejšnji ureditvi mednarodne denarne menjave. Zunanji ministri so na sestanku odobrili poročilo o zunanji politiki EGS. Poročilo vsebuje predvsem predloge za izboljšanje in utrditev političnega sodelovanja in ga bodo kmalu predložili posameznim vladam v proučitev. Merili so se in umirali zase, za svoje drage, za svoje ljudi, za idejo o boljšem, pravičnejšem svetu. Zmagali in ostali so ljudje. Tem ljudem, ki so ustvarili zgodovino kjerkoli so se že borili, upali in hrepeneli, veljajo naše misli. Zakriž je eden od centrov te zgodovine. Slovensko zgodovino, je še pripomnil tov. Gorjup, so delali njeni ljudje, goloroki in raztrgani, bosi in lačni v slovenskih go zdovih, v slovenskih vaseh, v vseh neštetih slovenskih Zakritih. Pri tem je navedel primer komisarke I (Nadaljevanje na 6. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK 24. julija 1972 IZVRŠNI ODBOR SKOZ OB PR06RAMU NOVI VLADC POTREBNI SO NADALJNJI NAPORI ZA GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO s Upravičeno nezadovoljstvo slovenske narodnostne skupnosti, ker v vladnem progruh mu ni konkretnih obvez za Slovence - Potek pogajanj za sestavo deželnega odbora Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je pretežni del svoje sinočnje seje poavetil razpravi o programu nove levosredinske vlade in parlamentarni razpravi o njem. Po poročilu, ki ga je podal predsednik Boris Race. je izvršni odbor izrazil svoje razočaranje nad dejstvom, da ni v vladnem programu nobene konkretne obveze glede rešitve vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v I-teliji. Izvršni odbor je sicer ugotovil, da so v razpravi o vladnem programu ugledni predstavniki vladne koalicije in opozicije opozorili na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ki da je trMia upoštevati njene upravičene zahteve oziroma pristopiti k reševanju problemov, kot jih ta skupnost postavlja, in menil, da je to sicer napredek, vendar pa je moral ugotoviti, da ta opozorila niso prišla v obvezujoči formulaciji do izraza v povzetku predsednika Rumorja. Dejstvo. da je Rumor izjavil, da si bo vso, kar je bilo rečenega o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti zabeležil, slovenska narodnostna skupnost sicer sprejema na znanje, ne more pa ta njegova izjava predstavljati nadomestila za njena pričakovanja. Izvršni odbor je izčrpno razpravljal e teh vprašanjih in se je zlasti zadržal pri izjavi, ki jo je dal v po stenski zbornici De Martino, ki je dsijal. da je vprašanje slovenske manjšina za socialiste »stvar, ki jih posebej zanima* in zaključil, da je treba slovenski manjšini priznati pravice, ki asi jih ona želi*. Odbor je bil mnenja, da gre pri tem za priznanje vloge slovenske manjšine v njenih naporih za lastne zahteva in je tudi v tej zve-ai podčrtal nujnoat nadaljnjih nastopov slovenske narodnostne skupnosti za doaego globalnega zaščitnega zakona. Izvršni odbor se je nato po poročilu načelnika referata za krajevne uprave Boga Samse seznanil z dosedanjim potekom pogajanj za sestavo novega deželnega odbora in svojo raz pravo usmeril predvsem na to. kako bodo v programu nove deželne vlade postavljena vprašanja, ki jih je nakazala slovenska narodnostna skupnost. V tej zvezi Je izvršni odbor podčrtal pričakovanje vse slovenske javnosti, da bodo upravičene zahteve in pričakovanja Slovencev upoštevane tako v splošnem političnem delu sporazuma med strankami leve sredine, kot tudi v drugem delu. kjer bo govor o konkretnih obvezah deželne uprave za reševanje gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. Izvršni odbor je na koncu razpravljal še o raznih tekočih vprašanjih in poaebej še o prazniku beneških Slo vencev na Kamenici, ki bo v nedeljo 29. t.m., ter izrazil željo, da bi se tega praznika udeležili tudi tržaški in gonški Slovenci. • Ustanova za razvoj obrtništva ESA bo tudi letos sodelovala na pordenon-skem velesejmu z lastnim paviljonom. Ustanova obvešča podjetja, ki se nameravajo udeležiti te prireditve, da morajo do 13. avgusta vložiti ustrezno prošnjo, da bodo deležna posebnih deželnih prispevkov. Stavka os«bja geofizičnega centra Osebje tržaškega geofizičnega observatorija bo danes stavkalo. To o-dločitev pogojuje zadržanje uprave observatorija v odnosu do problemov njenih uslužbencev, ki so večkrat iz. razili zahteve po izboljšanju delovnih pogojev, a so vselej naleteli na gluha ušesa. Stavka se bo nadaljevala dokler ne bo uprava pokazala jasne volje za reševanje številnih problemov. V četrtek antifašistična manifestacija pri Sv. Jakobu V četrtek ob 20. uri bo na Trgu sv. Jakoba protifašistična manifestacija ob 30. obletnici padca fašizma, ki jo prireja enotni antifašistični odbor. Na manifestaciji bodo govorili predstavniki odbora, nato pa bodo predvajali film s tematiko odporništva »Tutti a časa*. PO NOČNIH ATENTATIH NA TRŽAŠKI VOJAŠNICI Zgražanje nad provokacijskimi dejanji katerimi skušajo ustvarjati napetost Policijske oblasti so izvedle vrsto hišnih preiskav na sedežih levičarskih izvenparlamentarnih skupin, ki so odločno protestirale Vzdušje napetosti je spet zajelo Trst po nedeljskem nočnem atentatu na dve vojašnici. V noči med soboto in nedeljo so namreč neznanci odvrgli «molotovko» na dvorišče vojašnice polka «Torino» v Ul. Cumano na Montebellu, pol ure kasneje pa so dve podobni molotovki odvrgli na dvorišče vojašnice gojencev javne varnosti pri Sv. Ivanu. V prvem primeru se je vnetljiva tekočina v odvrženi steklenici piva vžgala, vendar ni povzročila škode in so požar takoj pogasili, od dveh odvrženih zažigal-nih steklenic v vojašnico pri Sv. Ivanu pa se je le ena vžgala, medtem ko se je druga steklenica razbila in se tekočina (najbrž je šlo za navaden bencin) ni vnela. Nekaj minut po drugem atentatu — bilo je okrog ene ure ponoči — je nekdo telefoniral na kvestu- •HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiirmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiniiiiiiimitiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJŠNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA BREZ REZULTATA Deželni svet bo prihodnji ponedeljek verjetno izvolil predsednika in odbor Colli (KPI) je zahteval, da se takoj voli, ker je treba cimprej pričeti reševati važna vprašanja - Živahna razprava v zvezi s pravilnikom - Nadaljevanje pogajanj med strankami leve sredine Včeraj popoldne se je sestal deželni svet, ki je na predlog strank leve »"edine odložil razpravo in volitve predsednika, dvanajstih odbornikov in dveh namestnikov na prihodnjo sejo, ki bo v ponedeljek prav tako ob 16. uri. Odložitev seje je predlagal v imenu strank leve sredine in na o-snovi člena 70 pravilnika dežele predstavnik PSI Pittoni. Po zapleteni razpravi o pravilniku so za predlog glasovali svetovalci leve sredine, proti svetovalci MSI in PLI, vzdržali pa so se (oziroma se glasovanja niso udeležili) svetovalci KPI, svetovalec Slovenske skupnosti Štoka in svetovalca Furlanskega gibanja. To je bila prva seja deželnega sveta, ki ji je predsedoval Berzan-ti, ki je bil izvoljen pred sedemnajstimi dnevi na prvi seji deželnega sveta. Po uvodnih formalnostih je predstavnik KPI Bara-cetti predlagal razpravo o številnih primerih kazenskih pregonov, ki jih je videmsko državno prav- MmtiiiiiitiititiiMtMiHHiMMiitumtitmiiiiiHHiimniiHiiiiiiiiiimimiHmniMiHiimiiiiimMiiiN NA SIN DCiELNl TJfmm KOMISIJI ODOBRENA JAVNA DELA V TRŽAŠKI OBČINI Gradnja košarkarskega igrišča na Proseku V preteklih dneh se je na izrednem zasedanju sestal deželni tehnični odbor za tržaško pokrajino, ki je odobril več javnih del. Ob zaključku seje se je predsednik odbora odbornik Masutto zahvalil vsem članom za njihovo sodelovanje. Na tej seji so med drugim odobrili deželne prispevke za tri pomembne gradnje v tržaški občini. Na predlog ACEGAT. ki ga je dostavila tržaška občina, so odobrili postavitev cevi za dobavo metana pod pritiskom. Izkazalo se je namreč, da je zlasti v zimskih mesecih padel pritisk v Rocolu In pri Sv. Ivanu, ker gre za okraja. ki sto oddaljena od razdelje-valne kabine v Ul. Broletto. Zaradi tega bodo postavili jekleno dovodno cev s premerom 300 milimetrov to dolgo 5.500 metrov, ki bo dovajala plin od dekompresijske postaje v Ricmanjih do Rocola to Sv. Ivana. Ob cevi bodo poetovih nove dekompresijske postaje. Načri predvideva izdatek v viStol 291 milijonov lir. Odobrili sc tudi načrt tržaške občine, da zgradi napravo za čiščenje tekočin, ki Jo bodo postavili piri občinski klavnici pri Sv. Soboti. Na tok način bodo očistili umazano vodo, ki prihaja iz klavnice. Končno so odobrili načrt, ki pred videva izdatek 339 milijonov lir In drugi del za 160 milijonov lir, za gradnjo vsedržavnega košarkarskega centra na Proseku. S prvim dalom ao uredili igrišče, drugi pa •e nanaša na tribune s 1.470 sedeži, lokal za prvo pomoč, higienika naprave za občinstvo in atlete, bar to skladišče. V SOBOTO V MEDJI VASI Pogovor z županom V aoboto zvečer se je župan de vinsko - nabrežinske občine dr. Dragomir Legiša srečal z vaščani Medje vasi. Sestanek je bi) v va-ikem šolskem poslopju in se ga ja udeležilo precejšnje število ljudi. V »vojem pozdravnem govoru je tupan kratko obrazložil delovanje občinske uprava, med katero spadajo tudi občasni neposredni stiki Z občani posameznih vasi. V Živah nem razgovoru so prisotni navedli vrsto potreb, ki Jih občutijo v vati, med drugim dokončno ureditev vaških cest, okrepitev javne razsvetljave. ureditev poljskih poti to razne druge manjše probleme. Govor je bil tudi o spremembi regulacijskega načrta, pri čemer je župan poudaril, da za slovenske kra-ške vasi velja koncept, da se predvideva le tolikšna razširitev zazidalnih zemljišč, kolikor ustreza naravnim potrebam domačega prebivalstva. Priznati je treba, da so se s tem konceptom vsi strinjali, kar je tem bolj pomembno, ker so v Medji vasi številni kmetovalci in zato imajo veliko svojih zemljišč. Na koncu so vaščani izrazili željo, da bi prišlo še lo podobnih srečanj. L. K. Včeraj začetek tečaja o delovnem pravu Včeraj je rektor tržaške univerze prof. de Ferra v prisotnosti župana Spaccinija, predsednika pokrajine Za-nettija in drugih predstavnikov oblasti odprl 11. tečaj o delovnem pravu. K besedi so se oglasili tudi prof. Tro-clet z bruseljske univerze, prof. Lion — Caen s pariške Sorbone, prof. Aaron (kalifornijska univerza), direktor šole o delovnem pravu prof. Origone in ravnatelj pravne fakultete prof. Balzarini. Letošnjega tečaja, ki se bo zaključil 11. avgusta, se bo udeležilo kakih 100 izvedencev s treh celin. Bazovica in Padriče včeraj brez vode Bazovica in Padriče so včeraj popoldne nepričakovano ostale brez pitne vode. Vzrok tega nenavadnega pojava, ki je tako presenetil prebivalce obeh vasi. je dokaj preprost. Med kopanjem kanala za namestitev podzemskih telefonskih ka blov med Padričami in Bazovico je velika zobčasto lopata buldožer ja prebila vodovodno cev, da je začela voda na vso moč uhajati na cesto Osebje Acegata je bilo zato prisiljeno zapreti vodni rezervoar in od tu nenadno nepriielno presenečenje vaščanov. Vodovodno cev uo začeli takoj popravljati, a delo se je zavleklo tudi čez noč. Osebje občinske ustanove Acegat je v večernih urah sporočilo, da bodo okvaro popravili šele danes zjutraj to bo toko skozi vodne pipe lahko spet pritekla pitna voda. dništvo sprožilo proti občinam, ki So odobrile finančno pomoč za vietnamsko ljudstvo. V tej zvezi je bilo vloženih že več niterpe-ladj. Baracetti je v svojem kratkem govoru podčrtal, da gre za nezaslišan primer, do katerega je prišlo na pobudo neofašistov. Ber-zanti je to diskusijo prekinil, ker ni bila na dnevnem redu in je zagotovil, da se bodo o načinu raz-P’ave dogovorili na prvi seji načelnikov skupin. Sledil je predlog Pittoni j a o odložitvi volitev predsednika in odbornikov, kar je Pittoni obrazložil, češ da so pogajanja nujno zapletena in da je treba poglobiti razna vprašanja. Predlagal je, da se deželni svet sestane ponovno v ponedeljek, ko pričakuje, da bodo pogajanja zaključena. Načelnik skupine KPI Colli je protestiral proti odložitvi in dejal, da se levi center poslužuje člena 70 pravilnika kot pretveze in da je treba strogo spoštovati statut deželne uprave, katerega 34 člen določa volitve v roku 15 dni po prvi seji deželnega sveta. Colli je nadaljeval, da gre za bistveno vprašanje, saj sedaj prav gotovo ni čas za odlaganja, temveč mora deželni svet sprejeti ustrezne u-krepe v zvezi z naraščanjem draginje, kritičnega gospodarskega položaja itd. Deželni svet mora tudi odgovoriti na nekatera osnovna vprašanja demokracije, kot je vprašanje pravic slovenske manjšine in to še zlasti sedaj, ko vlada ni sprejela obveze o globalni zakonski zaščiti Slovencev. Colli je končno obžaloval, da se vrše tajna pogajanja, ko bi se moralo razpravljati v deželnem svetu, ki se tako pretvarja v nekako »resonančno posodo*. Sledila je nato razprava o členu 61 pravilnika, ki se nanaša na postopek razprave o členu 70. V tej zvezi je Cuffaro (KPI) dejal, da večina daje vtis, da se hoče izogniti odgovorom na bistvena vprašanja, ki pa so politična. Del Gobbo pa je bil mnenja, da je razprava utemeljena, ker člen 70 omogoča zahtevo, da se razprava odloži o vsakem predmetu in torej ne samo o nekem zakonu, temveč tudi o izvolitvi predsednika in odbora. Z glasovi leve sredine je bil nato sprejet sklep, da se lahko razpravlja in sklepa o odložitvi. Sledila je ponovna razprava, v kateri je načelnik demokristjanske skupine Del Gobbo dejal, da je treba ugotoviti, da večina obstaja že sedaj in da se večina ni po-služila nobenih pretvez, temveč se je podredila zahtevam statuta in pravilnika. Na osnovi statuta je prišlo do seje deželnega sveta in sedaj večina na osnovi pravilnika predlaga, da se razprava o volitvah predsednika in odbora odloži za en teden. Del Gobbo je dejal, da je obstoj strank predviden v ustavi to da je logično, da se stranke pogajajo o zavezništvih. Moschioni (KPI) pa je ugotovil, da se gre po zelo nevarni poti, ker se skuša izkoriščati člen 70 pravilnika za odlaganje važnih sklepov. Po tej logiki lahko stari deželni odbor vlada leto, ker se lahko odlaga izvolitev novega v nedogled. Pravilno bi bilo, da se v deželnem svetu v glasovanju izkaže večina in manjšina, da se z glasovanji odloči, če obstajajo možnosti za izvolitev predsednika. Zaradi tega je predlagal, da se seja prekine in da predsednik Ber-zanti skliče načelnike skupin. Tudi ta predlog je Berzanti zavrnil in dejal, da je skupščina suverena in da bo z glasovanjem odločila o načinu dela. Pogajanja o sestavi deželnega odbora se bodo danes dopoldne nadaljevala to to ponovno na sedežu deželnega odbora. Včeraj so se na seji deželnega sveta čula predvidevanja, da bodo pogajanja zaključili še to teden do sobote, ko bodo sklepala deželna vodstva strank leve sredine. V ponedeljek bo — predvidoma — glasovanje in izvolitev, nato pa v prihodnjih dneh izjava novoizvoljenega predsednika, razprava o programu in razprava o nekaterih nujnih upravnih vprašanjih, tako da se bo delo deželnega sveta predvidoma zaključilo v soboto, 4. avgusta. PROSILCI ZA POVERJENA MESTA Prednostne lestvice deset dni na vpogled Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 20. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1973-74. Lestvice bodo na vpogled deset dni« vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »Fr. Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1. • Tržaška federacija KPI je poslala vsedržavnemu vodstvu partije telegram, v katerem izraža sožalje slovenskih in italijanskih komunistov ob nenadni smrti partizanskega borca Lampredija. Podoben telegram je v imenu deželnega tajništva poslal tudi Cuffaro. OBVESTILO Uprava Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu obvešča vse dijake, ki so se vpisali v tečaj za popravne izpite, da se bo ta pričel v ponedeljek, 30. t.m. ob 8. uri. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 28. julija. Tajništvo KZ ro, da je videl nekaj ljudi, ki so odvrgli proti vojašnici bombe, vendar svojega imena ni povedal. Policija in orožniki so takoj uvedli preiskavo, ki se je nadaljevala tudi včeraj z raznimi hišnimi preiskavami na sedežih nekaterih političnih izvenparlamentarnih skupin ter v stanovanjih posameznikov. Hišne preiskave je odredil namestnik državnega pravdnika dr. Brenči. Orožniki so v jutranjih urah najprej pregledali stanovanje člana radikalne stranke Giulia Erco-lessija ter sedež stranke, pri čemer so zaplenili nekaj propagandnega materiala ter tri stekleničke hrane za tropske ribice. Orožniki in agenti so obenem pregledali tudi sedeže levičarske izvenparla-mentame skupine «Lotta Continua*, anarhistične skupine »Germinal*, fašistične organizacije »Avanguar-dia Nazionale* ter kakih deset stanovanj. Tako atentat kot hišne preiskave so izzvale ogorčenje demokratične javnosti ter protest radikalne stranke, ki je v posebnem sporočilu obsodila ta ponovni provokacijski poskus ustvarjanja vzdušja napetosti, ki naj bi omogočil dobro znanim političnim silam, da bi preprečile antimilitarističen pohod, ki je na programu od 25. julija do 4. avgusta od Trsta do Aviana. V poročilu je med drugim rečeno, da so skupine fašističnih pretepačev skušale že lani preprečiti pohod, a brez uspeha, kar dokazuje veljavnost principov, na katerih sloni ta pobuda. V zvezi s temi dogodki je radikalna stranka včeraj spet priredila v Rimu tiskovno konferenco, med katero so sporočili, da bodo iz protesta nad provokacijskim atentatom v Trstu podaljšali antimi-litaristični pohod za en dan in se zato ne bodo ustavili v Avianu temveč bodo nadaljevali do Pe-schiere. Obenem je glasnik stranke Marco Pannella izjavil, da se iz protesta v prvih dveh dneh pohoda ne bodo držali vseh navodil organov javne varnosti. V primeru, da bi oblasti prepovedale pohod, pa bodo priredili v Rimu mogočno antifašistično manifestacijo. Protestno izjavo je izdalo tudi tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI, ki ugotavlja, da nosita bombna atentata na tržaški vojašnici jasen fašistični pečat. Neofašistične sile, je rečeno ^'izjavi, skušajo izkoristiti antimiUtoristično pobudo radikalne stranke, da bi lahko izvedle svoje pretepaške namere in se s tem oklicale za branitelje italijanske vojske, ki so jo pred trideset in več leti same pahnile v prepad. Čeprav se ne strinjajo z metodami in nameni antimilitarističnega pohoda, je na koncu rečeno, tržaški komunisti želijo, da bi se pohod odvijal v najboljšem redu, obenem pa pozivajo vse demokrate in antifašiste naj bodo budni v teh dneh, ko se proslavlja 30. obletnica padca fašizma. Zgražanje nad nedeljskimi provokacijskimi dejanji je izrazila tudi izvenparlamentarna skupina cLotta Continua* ter pokrajinsko vodstvo republikanske mladinske federacije, ki je med drugim izrekla solidarnost z radikalno stranko. Lola Falana in Bramieri drevi na Gradu sv. Justa Na Gradu sv. Justa bo drevi na sporedu prva glasbeno - zabavna predstava, na kateri se bo tržaškim ljubiteljem varieteja predstavila cela vrsta italijanskih u-metnikov, ki so širši javnosti sicer zelo znani iz raznih televizijskih zabavnih oddaj. Med vsemi velja omeniti predvsem očarljivo plesalko Lolo Falano, znanega komika Gina Bramierija in pevko Marcello, ki lahko zadržijo občinstvo ure in ure v prijetnem razpoloženju. Predstava, ki jo prireja tržaška avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova, se bo začela ob 21.30. Jutri bo ob isti uri na sporedu druga glasbeno -zabavna predstava, na kateri bosta med drugimi nastopila Milva in Nicola Di Bari. Vstopnice za obe predstavi so na razpolago pri o-srednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (tel. 36372) ter PO 19.30 pred vhodom v tržaški grad. Delavec ranjen pri silovitem trčenju Ljudem, ki so bili sinoči okrog 19.30 pred kopališčem «Excelsior» v Miramarskem drevoredu, je zastal dih ob pogledu na skrotovičeno pločevino furgona vrste 200 B, ki je z glušljivim hrupom malo prej treščil ob cementen drog razsvetljave ter se zaradi silovitosti trčenja dobesedno ovil okrog droga. Marsikdo je v prvem trenutku pomislil, da se v tem primeru trčenja voznik ni mogel izogniti smrti. In vendar se je voznik, 54-letni delavec Angelo Pettirosso iz Ria Spinoleta 9 rešil brez hujših posledic. Zaradi udarcev in odrgnin po raznih delih telesa in predvsem zaradi hudega udarca v stegnenico, so ga sicer nemudoma odpeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v splošno bolnišnico, vendar bo Pettirosso o-kreval v slabem mesecu dni, razen če ne nastopijo komplikacije. V NEDELJO IN VČERAJ V RICMANJIH Dobro vino in domače jedi privabile goste na šagro Nastop domače godbe, zbora p. d. Slavec in zbora Društva upokojencev iz Kranja V nedeljo in včeraj So v Ricmanjih priredili šagro, iz preteklosti ohranjen običaj, ki so ga v primorskih vaseh prirejali na čast vaškega patroma, vendar vedno tako, da praznik ra bil v dveh vaseh istočasno. Po vojni so v nekaterih vaseh zanemarili to kulturno dediščino, zadnja leta pa so pričeli šagro zopet oživljati, le da sedanje spominjajo na stare samo po obliki, kajti današnje se organizirajo predvsem v turistične namene. Tudi namen ricmanjske šagre je predvsem v tem, da se privabi čim več gostov, kajti izkupiček prireditve dobi prosvetno društvo, ki je prireditelj, to pa za vaščana pomeni korak bljiže k novemu Kulturnemu domu. Stori prostori iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiHiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiJiiiiiiiiHi V POZNIH NOČNIH URAH V UL MARTIRI DELLA LIBERTA Požar popolnoma uničil gostilno «Ex Londra» Vzrok požara je bil kratek stik na električni napeljavi, ki ga je najbrž povzročila strela • Škoda znaša okrog pet milijonov lir Neurje, ki je v noči med nedeljo in ponedeljkom zajelo tudi naše mesto in okolico, je povzročilo precej škode v raznih pritličnih stanovanjih in trgovinah. Tržaški gasilci so morali namreč poseči v več primerih, kjer je voda zalila kleti to stanovanja. Najzahtevnejši poseg v tej viharni noči pa so imeli gasilci v gostilni «ex Londra*, v Ul. Martiri del-la Liberta, kjer pa vzrok posega ni bila voda, temveč požar, ki je nenadoma izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Kratek stik pa je najbrž povzročila strela, ki je med neurjem švignila v bližini. Gostilna «ex Londra*, ki je šele pred dvema tednoma zamenjala upravitelja, je bila ob tisti nočni uri (nekaj minut čez polnoč) že zaprta in njen upravitelj Angelo Rossa je bil že doma. Dim, ki je uhajal skozi špranje zaprtih oken in vrat je opazila neka stanovalka, ki prebiva v istem poslopju, kjer je v pritličju tudi gostilna, ter o tem obvestila najprej gasilce in nato še agente leteče- ga oddelka. Gasilci, ki so pridrveli z brizgalno pod vodstvom podčastnika Ceccolinija, so se morali precej truditi, da so ukrotili plamene, ki so zajeli vse gostilniško pohištvo ter popolnoma uničili točilno mizo .avtomatično napravo za kavo, razne stekle niče vina in likerjev, ki so popadale s polic, vrata, okna in zavese, telefonsko napeljavo ter neonske luči. O požaru so obvestili upravitelja, ki pa ni mogel oceniti celotne škode, ker še ni poznal dejanske vrednosti vseh uničenih stvari. Gasilci pa menijo, da znaša škoda od štirih do petih milijonov lir. Na pogorišču so gasilci po opravljenem delu našli tudi zoglenelega papagaja. Žival, ki se je zaradi dima zadušila, je bila privezana z verižico ob točilni mizi. Med drugim je bil papagaj vrste, ki se priučili go-vorenju in je bil zato zelo dragocen. Manjši požar je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil tudi pri Korošcih, kjer se je vnel les v mizarski delavnici. Tudi pri tem požaru, ki so ga gasilci kmalu ukrotili, je poginilo nekaj ži vali. ki ao bile v delavnici zaprte. domačega društva ne ustrezajo potrebam in željam vaščanov, ki si zlasti želijo dvorane, kjer bi prirejali kulturno - zabavne prireditve. Šagra se je v nedeljo pričela s sprevodom parterjev in parteric, ki so oblečeni v narodne noše, katerih vloga pa ni več enaka tisti, ki so jo imeli njihovi dedje in očetje. Nekoč je namreč skupina mladeničev na lastno pest priredila šagro, dobiček pa je šel v njihov žep. Vendar morajo parterji tudi danes urediti plesišče, ki ga še vedno pripravljajo na star način, in sicer iz teptanega lapomatega peska, ki ga kopljejo ob vznožju skalnatih sten nad vasjo. Parterje je na poti z vaške-ga trga na prireditveni prostor spremljala godba na pihala, pridružili pa so se tudi domačini in gostje. Na prireditvi je poleg domače godbe to zbora p.d. »Slavec* nastopil tudi pevski zbor Društva upokojencev iz Kranja, ki je bil gost prosvetnega društva. Domačini so članom kranjskega zbora razkazali okolico njihovega kraja, ki jih je zelo navdušila, ti pa so povabili gostitelje, naj obiščejo njihovo mesto. Po končanem kulturnem programu je bil na sporedu ples, žal pa je zvečer pričelo deževati, zaradi česar je veliko gostov predčasno odšlo iz Ricmanj. Tudi včeraj so odprli kioske že zgodaj popoldne, zvečer pa je bil ples. Jasno nebo, dobro vino in domača kuhinja je privabila številne obiskovalce, tako da je bil zvečer prireditveni prostor povsem zaseden. ikrlpčevje žerjava stisnilo delavcu roko Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so včeraj v zgodnjih popoldanskih urah sprejeli na zdravljenje 31-letnega delavca Micheleja Eaelleja iz Ul. Cumano 16, ki se je ponesrečil na delovišču podjetja za predelovanje marmorja »Marmista Triestina*. Ko je z nekaterimi delovnimi tovariši popravljal žerjav je nehote položil desno roko med škripčevje. Zaradi globoke rane v zapestju z verjetnimi kostnimi poškodbami se bo moral zdraviti pri bližno dvajset dni. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da danes, 24. t.m. zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, II. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da danes, 24. t.m. zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega Uceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da danes, 24. t.m. ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da danes 24. t.m. ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da danes. 24. t.m. zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole «Krun Erjavec* sporoča, da danes, 24. t.m. zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 • 1974. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da danes, 24. t.m. zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ciril ln Metod* v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da danes, 24. t.m. zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole «S. Kosovel* na Opčinah sporoča, da se zaključi vpisovanje za šolsko leto 1973-74 danes, 24. t.m. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* iz Trsta sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago maturitetne diplome za sledeča šolska leta: klasični oddelek 1968/69, 1969/70, 1970/71; znanstveni oddelek 1968/69, 1969/70. Absolventi lahko dvignejo diplome v tajništvu šole vsak dan od 10. do 12. ure. Prinesti morajo kolek za 500 lir in nadomestno potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu. Včeraj-danes Danes, TOREK, 24. julija KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 — Dolžina dneva 15.04 — Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.34 Jutri, SREDA, 25. julija JAKOB • Vreme včeraj: naj višja temperatura 27,5 stopinje, najnižja 18, ob 19. uri 25,3, zračni pritisk 1008,3 pada, veter 7 km/h, zahodnik, vlaga 63 odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje, dežja je padlo 13,6 mm. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. in 23: julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: Bl-letna Clementina Pilastra por. Zacchigna, 90-Ietna Anna Micaz vd. Cociancich, 83-letna Antonia Kersovan vd. Bencina, 52-letna Liliana Bosutti por. Muran, 69-let-ni Antonio Barzi, 76-letni Antonio Altin, 68-letni Santo Zottich, 75-letni Renato Srazzolo, 56-letni Giovanni Lubiana, 77-letni Ermanno D»’hf>rto, 78-letna Caterina Zetko vd. Gregoretti, 92-let-na Rosa Stepancich vd. Fregnan, 73-letni Giovanni Abbš, 75-letna Adele Colautti por. Cavrini, 83-letna Fran-cesca Obersnel vd. Cossi, 88-letna Giuliana Tomšič, 92-letni Riccardo Dalberto, 93-letna Maria Dolgan vd. Slivar, 1 dan stara Diletta De Pascali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEscnlprio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Mia Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari • Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana I. Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLI TEAMA ROSSETTI V četrtek, 26. t.m. ob 21. uri bo prva predstava Leharjeve operete »Kačji pastir*. Režijo in koreografijo je sprejel Gino Landi, orkester na bo vodil Guido Cergoli. V glavnih vlogah bodo nastopili Daniela Meneghini — Mazzuccato, Ugo Benelli. Aurora Ban-fi, Sandro Massimini, Adriana Inno-centi, Pietro Nuti, Giorgio Valletta, Gianfranco Saletta, Renato Leban in Giorgio Pieri. Prva baletka bo Rosa-ria Ralli. Scene so po zamisli Sandra DelTOrca pripravili v scenski delavnici gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, telefon 36-372. Kino MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* Danes počitek. Nazionale 16.00 «L’abominevole dott. Phibes*. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 14. letom. Excclsior 16.00 »Nell’anno del signo-re». Barvni film. Igrajo Nino Manfredi, Enrico Maria Salerno, Clau-dia Cardinale. Grattacielo 16.30 «Mani che stritola-no». Barvni kitajski film. Mojstri kung fuja in kara*"--" razkrili tajnost skrivnostnih udarcev. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Eden Zaprto zaradi počitnic. Ritz 16.30 «Lo chiamavano Tresette... giocava sempre col morto*. Barvni vvestern film. Igra George Hilton. Aurora 16.30 «Frogs*. Igra Ray Mi-lond. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «11 tuo vizio č una stan-za chiusa ed io solo ne ho la chia-ve». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 16.30 »Mare blu, morte bian-ca». Barvni dokumentarec o morskih psih. Cristallo 16.00 »...e poi lo chiamarono il Magnifico*. Barvni vvestern film. Igra Terence Hill. Filodranimatico 16.30 »Le demone*. Barvni film. Igra Anne Libert. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »I cospiratori*. Barvni film. Vittorio Vencto 16.30 Serija grozljivk: «La časa delle ombre maledette*. Barvni film. Ahbazia 16.30 »Brivido nella notte*. Igra Clint Eastvvood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «11 diavolo nel cervello*. Barvni film. Ideale 1G.30 »Giuseppe venduto dai fratelli*. Igrata Geoffrey Home in Belinda Lee. Razstave V Kraški galeriji v Repnu razstava Avrelija Lukežiča. V galeriji »Tergeste* razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo-občinstvu na ogled do 28. t. m. V Mestni galeriji, Piran razstavlja znam slovenski slikar Ivan Seljak — Čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m. V občinski galeriji je odprl razstavo svojih del slikar George Abraham Žogo, ki je po rodu iz Kameruna. Izleti SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadlal do 1. avgusta. SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, Ul. Geppa 9. PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Jezersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure. Tradicionalni izlet v Trnovski gozd (koča na Čavnu), ki ga organizira Zveza pa rt banov Opčine, bo 29. julija. Nadaljuje se vpisovanje samo za udeležence z osebnimi avtomobili pri »Pohištvu Renar*. Proseška ulica št. 3, Opčine. Vsakdo naj prinese s seboj «porcijo». Prosveta V Slomškovem domu v Bazovici je v večernih urah odprta razstava starih razglednic in slik iz Bazovice in okolice. Mali oglasi ISCLMU UlSivU 1'oMUCiVlCU za nekaj ur dnevno. Telefonirati okoli 9. ure zjutraj na številko 790-156. Prispevki V počastitev spomina pok. Jakoba Švare daruje žena Ana 3000 Ur za PD »Slavec* v Ricmanjih. Dne 22. t.m. je nenadoma preminil naš dragi ANTON MARC Po pogrebu naznanjajo žalostno vest hči Mirna In Karlo, nečakinja Maruška c možem Remiglom In malim F'abiom. ter drugi sorodniki. Bazovica, 24. juUja 1973 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame in none MARIJE PERT0T vd. PEČAR sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam biU ob strani, spremljali pokojnico k zadnjemu počitku ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči hčeri Meri ln Nadja z družinama Bdjunec, Trst, 24. julija 1973 V NEDELJO, KUUB SLABEMU VREMENU, USPEL IZLET Mani in Konlovelci z Godbenim Mn zborom V. Mirk in Amaterskim odrom v Brežicah Počastitev spomina padlih in polaganje vencev - Odlično razpoloženje - Čestitke Josipu Čuku ob 80-letnici OB PRILIKI DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Prosvetno društvo Prosek . Kon-tovel je v sodelovanju s pevskim zborom Vasilij Mirk, Godbenim društvom s Proseka in Amaterskim odrom organiziralo v nedeljo, 22. julija 1972 množični izlet v Brežice. Izleta se je udeležilo nad dvesto ljudi. Proseško - kontovelski prosvetarji so v soglasju s kulturnimi delavci iz Brežic izbrali 22. julij, ker prav ta dan praznuje slovenski narod dan vstaje proti tujemu in domačemu zatiralcu. Že zgodaj zjutraj so se vaščani Proseka in Kontovela s štirimi avtobusi odpeljali na precej dolgo pot proti Brežicam. En avtobus je zasedel pevski zbor, enega godbeno društvo, dva pa izletniki. Čeprav vreme ni bilo naklonjeno, saj je med vožnjo proti Postojni deževalo, so vendar srečno prispeli na kraj snidenja s predstavniki iz Brežic, ki je bilo na avtocesti pri motelu v bližini Brežic. Od tod so v koloni odšli proti mestu, kjer jih je pričakovala pred tamkajšnjo šolo gasilska godba in predstavniki iz Brežic. Dekleta so vsakemu izletniku poklonila nagelj, nakar je predsednik delavsko - prosvetnega društva »Svoboda* bratov Milavcev Ludvik Metelko pozdravil vse udeležence izleta ter jim želel, da bi se počutili v Brežicah kar najbolje, predsedniku prosvetnega društva pa je izročil darilo, ki naj bi spominjalo na to srečanje. Od tod je sprevod krenil proti spomeniku. Na čelu sta bili godbi, ki sta izmenoma igrali koračnice in partizanske pesmi. Pri spomeniku pa se je pričel uradni del proslave. Najprej je gasilska godba iz Brežic zaigrala jugoslovansko himno, nakar je bilo polaganje vencev. Venec so položili tudi predstavniki s Proseka Kontove'a. Nato je prevzel besedo sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije tov. Franc škinder V svojem govoru je poudaril pomen narodnoosvobodilne borbe ter velik de lež, ki so ga prispevali primorski Slovenci. Sledil je nastop pevskega zbora iz Brežic, ki je zapel dve pesmi in sicer »Bohor je vstal* m «Puntarsko». Nadalje je godba iz Brežic zaigrala nekaj skladb, nakar sta člana Amaterskega odra s Proseka - Kontovela Nadja Štoka in Darij Tence, prikazala borbo tržaških Slovencev proti fašizmu in nacizmu. Program je nadaljeval pevski zbor Vasilij Mirk, ki je zapel »Smrt v Brdih* in »Naša vojska*. Nato so oba zbora in proseška godba izvajali partizansko pesem »Hej brigade*, ki je žela največ aplavza. Sledil je nastop proseške godbe, za zaključek pa sta zbora skupaj zapela »Triglav*. S tem je bila proslava zaključena. Nato so se vsi Udeleženci podali na tržnico, kjer je bila že pripravljena malica, ro kratkem odmoru so se ponovno podali v avtobuse ter se skupno s brežiškimi tovariši odpeljali na Svete gore. To je kraj približno 21) kilometrov oddaljen od Brežic. Na vrhu hriba je krasna romanska cerkev in je zelo lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Od tod se tudi vidi Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Ker so gostitelji pred-videvali, da bo deževalo so najeli veliko loco, kjer je bilo prostora za vse. Toda vreme se je izboljšalo in tu pa tam je posijalo tudi sonce. Brežiške tovarišice so tu Pripravile partizanski golaž za vse udeležence in tudi za njihove člane. Razpoloženje je bilo odlično. Godbe so igrale, zhori so prepevali m tu pa tam se je kak par tudi zavrtel. Po kosilu je predsednik Ludvik Metelko naznanil vsem prisot-uirn, da Josip Čuk s Proseka praznuje prav 22. julija rojstni dan. Letos praznuje 80-letnico rojstva. V znak priznanja za njegovo delo-Vanje na kulturnem področju nnu je izročil primerno darilo in šo’)ek cvetja. Ganjen do solz se je Čuk zahvalil vsem prisotnim za izražene čestitke, nakar sta mu zbora zapela priložnostno pesem. Tudi god b' sta mu v priznanje zaigrali neba j skladb. Medtem pa so Brešani že prinravljali ražnjiče in po-hovno je bilo treba sesti k mizi ln se gostiti. Toda bližala se je ura odhoda. Po pozdravih in P° °bljubi, da se bodo prihodnje leto Ponovno srečali na takem prazniku. so izletniki stopili v avtobuse ter se odpravili proti domu. Po krajšem postanku na Otočcu so nadaljevali pot proti Proseku. Vsi brez izjeme so izrazili željo, da bi tudi prihodnje leto prosvetno društvo Prosek - Kontovel orgariziralo podobno srečanje, katerega naj bi se udeležilo še več vaščanov. P. m. isovo Mitnico in Novo mesto. Njen Predsednik je naslovil na župana in na odbornike za urbanistiko pismo, v katerem izraža negativno mnenje do tega načita. Portišenje poslopja nasprotuje interesom prebivalstva mestnega središča, saj bi poslopje in vrt bila izredno primerna za ureditev socialnega središča za omenjeni mestni četrti. Poleg tega, nadaljuje pismo predsednika Filograne, je stavba zelo lepa in bi j c moral zavarovati takojšen poseg spomeniškega varstva. Podobno innen.ir so izrazili tudi predstavniki rajonske .umzulte za Greto, Barkovlje n Bojan m zato mora župan poseči pri odgovornih oblasteh, da se prepreči rušenje poslopja, ki je zelo zanimivo in ki utegne imeti velik socialni pomen za skupnost. Rajonski konzulti proti rušenju stare žel. postaje Brž ko se je razširila vest, da namerava dežela podreti nekdanjo železniško postajo v Miramarskem drevoredu 21, se je oglasila konzulta za inimMiiiiiiHMMiiiiiiiMMiMHiiMMHHHMMMMuiMimMiiiiiMiiHMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMUHiiiHmim NA POBUDO TRŽAŠKEGA ZDRAVNIŠKEGA ZDRUŽENJA V začetku septembra v Trstu XXVII. zdravniško zasedanje Zdravniških dnevov, ki jim bo predsedoval prof. Pietro VaJdooii, se bo udeležilo okrog 200 znanstvenikov iz raznih krajev sveta Tržaški univerzitetni in zdravstveni krogi že v teh dneh z zanimanjem spremljajo priprave na XXVH. zdravniške dneve, ki bodo v Trstu od 6. do 8. septembra. Pričakovanje na to pomembno znanstveno manifestacijo je še posebno občutno, če upoštevamo da bodo letršnji zdravniški dnevi obravnavali eno najpomembnejših vej sodobne medicine kot je gastroente-lologija, ki proučuje obolenja prebavnih organov. Znano je, da se sodobni človek zaradi tempa in načina današnjega življenja najpogosteje sooča ravno s tovrstnimi obo jenj. amid' česar bi lahko trdili, da ima ta veja medic ne že pravi soi ,alm zr.ačaj. Zanimanje za znanstvene izsledke na tem področju ter za nove tehnike kir tršk h posegov je zato precej razs rjeno med prtl.i> a'K\om, zaradi česar je tali pobuda tržaških zdravnikov, tržaškega zc-ivniskega združenja ter medanske in kirurške fakul ete tržaške utvverze toliko polj dobrodošla Spored XXVII. zdravniških dnevov je včeraj zjutraj orisal tržaškim novinarjem na posebni tiskovni konferenci v glavni oolnišnici predsednik pripravljalnega odbora Zdravniških dni prof. Enrico Taglia-ferro. Med konferenco je posebej poudaril, da je glavni namen pobude seznaniti širšo javnost z novimi, učinkovitimi načini zdravljenja obolenj na prebavilih, obenem pa o-pozoriti javnost na določene nevarnosti, ki jih predstavlja za zdravje človeka nenadzorovana uporaba določene prehrane, alkoholnih pijač, tobaka in drugih sredstev. Pomemuen namen pobude je tudi v tem, je dejal prof. Tagliaferro, da bi si razni priznani zdravniki in znanstveniki izmenjali na tem znanstvenem zasedanju izkušnje in i/. sledke, ki so jih opravili pri svojem znanstvenem delu. V ta namen je priredlteljski odbor povabil na zasedanje dvesto znanstvenikov, ki bodo lahko z vzajemno izmenjavo mnenj in izkušenj bistveno pripomogli k razširitvi znanstvenega obzorja na področju gastro-enterologije, ali vede. ki proučuje delovanje in obolenja prebavil. Poleg številnih italijanskih kirurgov se bodo letošnjih Zdravniških dnevov udeležili tudi znanstveniki iz Francije, Velike Britanije, Japonske, Zvezne republike Nemčije, Švice in Romunije. Obenem pa bo letos prisotna tudi veččlanska delegacija zdravnikov iz Ljubljane in Zagreba, ki bodo posegli v razpravo o številnih vprašanjih, častni predsednik zasedanja bo znameniti italijanski kirurg prof. Pietro Val-doni. Odprtje zasedanja in vsa predavanja. ki jih bodo dopolnjevale okrogle mize in predvajanja filmov, bo v mali dvorani gledališča Ros-setti v Ul. Crispi. Uvodni govor, pred katerim bodo slovesno pode- PATRONAT |N A C 3 im Tp«I. lil. ('Irenine 8/h OBVKSTII.A Telef. 62785 ,.vPr.: imam ženo, ki je pred krat-?ln» zbolela za tuberkulozo. Kao 0 Plačal stroške za bolnišnico. Odg.: V jirimeru, da delavec ali J®Rovi družinski člani zbolijo M ^..ifkulozo, imajo pravico vl°' l11.1, prošnjo na INPS. da jim “ *r,je vse stroške. Zavarovanec P , °ra biti vsai dve leti obvezno za-,v®rovan nri INPS v zadnjih petih ‘etih. inps nudi zavarovancu tuai Jevnico, k' se bolniku izplačuje 5® dve leti potem, ko je bil odpu-®eh iz bnlniee. , *e na bolnik ni bil zavarovan ®?j dve leti v zadnjih petih letin P.r,' INPS mu vse stroške krije INam. vojaški rok ■N POKOJNINA . VPr.: Od leta /969 prejemam po-fffino od INPS. Rad bi vedel, če uveljavim 18 mescev vo]q-k*9a roka. . udg.: Pri določjtvi zneska po-°jnine se upošteva tudi vojaški °k. V Vašem primeru bi lahko u-veljavil 18 mesecev vojaškega ro- ka že takrat, ko ste vložili prošnjo za pokojnino. Sedaj boste moral spet vložiti prošnjo za povišek pokojnine in ji dostaviti vojaško potrdilo. • • • OBVESTILO JUGOSLOVANSKIM UPOKOJENCEM Ponovno obveščamo vse jugoslovanske upokojence, ki uživajo jugoslovanske pokojnine, da bo 1. avgusta zapadel rok za prijavo Skupnostim pokojninskih in invalidskih zavarovanj v Jugoslaviji, da ste pri življenju in da niste v delovnem razmerju. D* boste lahko pravočasno vložili prijavo, Vas opozarjamo, da se čimprej zglasite v našem uradu. • • • Za vsa pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat INAC, Ulica Cicerone 8/b pritličje, tel. 62785. Urnik za stranke je naslednji: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. lili nagrade Italijanske zveze za boj proti boleznim ožilja, bo imel sam častni predsednik prof. Pietro Val-doni. Prvi dan zasedanja bo posvečen vprašanju kirurških posegov v požiralniku in želodcu. Zanimivi bosta pri tem predavanji ravnatelja kirurške klinike »Carol Devila* iz Bukarešte prof. Gavriliuja ter prof. Belseya iz Bristola, ki bosta vsak iz svojega zornega kota orisala izkušnje pri kirurških presaditvah raznih prebavnih organov. Na prvem dnevu zasedanja bo govoril o svojih izkušnjah tudi ravnatelj kirurške klinike tržaške univerze prof. Monti. Obravnaval bo kirurški poseg pri zamenjavi želodca. Iz raznih drugih zornih kotov bodo ta problem obravnavali še rimski zdravniki prof. Biocca, prof. Tor-soli, prof. Alessandrini ter prof. Stipa ter tržaški zdravniki prof. Dalla Palma, prof. Baccarini in prof. Belsasso. Drugi dan bo posvečen endoskopski diagnozi črevesja ali z drugimi besedami vprašanju, kako lahko s pomočjo umestitve raznih sond ugotavljamo obolenja prebavnih organov. Pri tem gre za nadvse zanimive in učinkovite znanstvene izsledke, ki so velike važnosti za zdravljenje bolezni požiralnika, želodca in črevesja. Posebno zanimive bodo izkušnje, ki jih bo o svojem delu na tem področju orisal japonski znanstvenik Yioshio Hara. O tem bodo spregovorili tudi nemški kirurg prof. Koch, francoski znanstvenik iz Nancyja prof. Vicary ter londonska znanstvenika prof. Booth in prof. Ellis. Na tretjem dnevu zasedanja bodo razpravljali o rakastih obolenjih črevesja ter o možnostih in načinih njihovega ugotavljanja in zdravljenja. Razpravo bo vodil prof. Tonelli, ravnatelj kirurške klinike univerze v Firencah. O biologiji raka na črevesju bo govoril prof. Sir-tori iz Genove, o njegovi patološki anatomiji prof. Giarelii iz Trsta, o njegovih kliničnih aspektih prof. De Sandre iz Trsta, o endoskopski diagnozi prof. Deyhle iz Zuericha ter prof. Hernandez iz Pariza, o kirurški terapiji pa londonski prof. Todd. Celoten spored zasedanja bodo dopolnjevale, kot rečeno, okrogle mize in predvajanja filmov o raznih kirurških posegih. Ladja «Eftychian» bo danes lahko odplula Ciprska ladja «Eftychian», ki je onesnažila morje pri Pancanu, ko se je zalagala z gorivom, bo danes lahko spet odplula. Dovoljenje je izdal pretor iz Tržiča dr. Fi-nazzer Flori, ki je pred dnevi odredil tudi njeno zaplembo. Do o-nesnaženja je prišlo, ker je nepričakovano počila ena od dovodnih cevi, iz katere je nato uhajal petrolej ter se v kratkem raztegnil za več sto kvadratnih metrov naokrog. Gorivo je med drugim bolj ali manj poškodovalo nad sto čolnov, ki so bili ob pomolu. Na poziv tržiških oblasti je iz Trsta priplula posebna ladja z nalogo, da očisti onesnaženo morje. Brodarska družba ciprske ladje je morala plačati pet milijonov lir kavcije. Ta denar bo v glavnem služil za izpla Čanje stroškov od čiščenja morja Komandant ladje Vasilakis pa se bo moral še zagovarjati pred tržiškim pretorjem. Plačajte naročnino za radio in televizijo! Finančna intendanca sporoča vsote, ki jih morajo radijski in televi zijski naročniki plačati, do 31. julija, kol plačilo drugega šestmesečnega obroka ali tretjega trimesečnega obroka. Za radijsko naročnino v drugem šestmesečju je trp(ja plačati 1250 lir. za trpi.it tliniespčjji obrok 650 lir. za tpjevjzijah naročnino je treba plačati 6 125 lir za fjrjjgj šestmesečni oh°lu za tretji trimespepi obrp|< Ra 3.19(1 lir. Tah° z<* avtoradio lahji.0 plačate na poštnih upadih ali na izterjeval-nicah ACI. Množična udeležba Slovencev z Goriškega na prijateljskem srečanju v Železnikih Člani SPI, društev «Oton Župančič» in «Sovodnje» so se udeležili tudi jutranje spominske svečanosti v Dražgošah Štandrežci, Sovodenjci in Podgorci so se v nedeljo množično udeležili 2. srečanja z domačini Železnikih v Selški dolini. Srečanje, ki je bilo že lani, je letos zavzelo še širši obseg in po zamisli prirediteljev s te in z druge strani državne meje naj bi taka srečanja postala tradicionalna. Stiki med tukajšnjimi Slovenci in tistimi iz raznih krajev matične domovine prispevajo k medsebojnemu spoznavanju, k navezovanju prijateljskih stikov in pomenijo za nas, Slovence v zamejstvu, trdno podporo pri naših prizadevanjih za enakopravnost. Prav bi bilo, da bi naša društva povabila prebivalce Železnikov in drugih krajev na obisk naših vasi. To se bo zgodilo že 4. avgusta, ko bo v Štandrež, kot gost prosvetnega društva »Oton Župančič*, prišla folklorna skupina iz Preddvora, ki je nastopila na nedeljskem slavju v Železnikih. Do množičnega izleta naših rojakov v Železnike je prišlo ob priliki dneva vstaje slovenskega ljudstva. Dva avtobusa polna Stan-drežcev in Sovodenjcev sta dospela v Selško dolino že zjutraj. Ob dnevu vstaje so domačini imeli svečanost v Dražgošah, majhni vasici nad Železniki, ki so jo Nemci med vojno opustošili. Domačini so tu imeli spominsko svečanost, ki so se je udeležili tudi gostje iz zamejstva. Poleg predstavnika domačinov je spregovoril tudi predsednik p-osvetnega društva «Oton Župenčič* Danilo Nanut, štandreš-ki zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, domači recitatorji ter Goričani (Grazijela Zavadlav, Vesna Cargnel, Miloš Tabaj, 'Rudi Pavšič in Wily Prinčič) so recitirali nekaj priložnostnih pesmi. Igrala je še godba na pihala, zapel je domači zbor, nato je sledilo polaganje vencev pred spomenik domačim padlim. Topel sprejem domačega prebivalstva v Železnikih je sledil popoldne. Domačini so tej prireditvi dali naziv «2. srečanje z zamejskimi Slovenci iz Italije v Železnikih*. Na prireditev je prišlo precej ljudi tudi iz drugih krajev in ob napovedani uri se je, kljub dežju, zbralo na široki ploščadi pred starim, ohranjenim plavžem sredi Železnikov, veliko ljudi. Avtobusoma k štandreža in iz Sovodenj se je medtem pridružil še avtobus, ki ga je organizirala zveza bivših partizanov iz Podgore (zaradi majhne cestne nesreče v Poljanski dolini je avtobus nekaj časa zakasnil). V tem avtobusu so bili tudi nekateri bivši garibal-dinci, ki so se med vojno borili v slovenskih gorah in gozdovih in ki so se predpoldne udeležili proslave v Zakrižu pri Cerknem. Ko so goriški avtobusi dospeli v Železnike, so jih dokačali domačini. Dekleta v narodnih nošah so gostom pripenjala na prsni rdeče nageljne ter ponujala domačo pijačo. Godba pa je med tem igrala vesele slovenske pesmi. Na odru je prireditev napovedoval radijski in TV napovedovalec Borut Mencinger. V počastitev gostov je folklorna skupma iz Preddvora zaplesala nekaj gorenjskih plesov. Zatem so prireditelji pozdravili v svoji sredi člane prosvetnih društev »Oton Župančič* ter »Sovodnje* in bivše partizane iz Podgore, podpresed-nika Slovenske prosvetne zveze Sa-verija Rožiča, podpredsednika go-riške pokrajine Marka VValtritscha, predsednika p.d. »Otan Župančič* Danila Nanuta, predsednika p.d. »Sovodnje* Janka Cotiča, tajnika Slovenske prosvetne zveze Edmun-da Košuta, predsednika borcev iz Podgore Ivana Breganta, ter neka tere bivše slovenske partizane, ki so se med vojno borili v bližini Železnikov. Sledil je kratek nagovor predsednika krajevne skupnosti Železniki Lojzeta žumerja, ki je izrazil željo, da bi taka srečanja postala tradicija. Nato je v imenu SPZ govoril Saverij Rožič: »Zamejci smo počaščeni, da skupno z rojaki v matični domovini počastimo slavnostno obletnico vstaje slovenskega ljudstva,* je dejal Rožič in nadaljeval: »Današnji prisrčni sprejem nas je, čeprav smo ga pričakovali, prijetno presenetil. Zato upam, da se bodo naše prijateljske vezi tu in za mejo še utrdile. V zamejstvu se z demokratičnimi metodami in sredstvi še vnaprej borimo za uveljavljanje naših človeških in narodnostnih pravic.* Za njim je topli pozdrav Stan-drežcev in vseh drugih udeležencev prinesel še Danilo Nanut. »Globoko smo ganjeni ob izrazu tolikšne topline, ki v duhu obsega idealen, tesno sklenjen objem med ljudmi istega življa iz zamejstva in brati v matični domovini,* je dejal Nanut. Posebno se je še zahvalil bratom Arnol, ki so bili prvi pobudniki naših srečanj in vsem drugim, ki so dali svoj prispevek pri organizaciji srečanja. Pod taktirko povevodje Cirila Siliča so nato pevci zbora »Oton Župančič* zapeli nekaj pesmi, sledile so recitacije članov istega društva Rudija Pavšiča, Miloša Ta-baja, Vesne Cargnel in Gracijele Zavadlav, nato je nastopila še fol klorna skupina iz Sovodenj, ki jo vodi Nada Križmančičeva. Zamejce so nato domačini povabili na odpd zajijmiyp muzejske zbirke v Pevčevi hiši, kjer je prikazana zgodovina rudarskega kraja- Zvečer je sledil zabavni program s plesom. Igral je domači orkester bratov Arnol s svojimi solisti, pela je Marta Stare, dekleta pa so kar norela okrog mladega in priljubljenega pevca Janka Ropreta. Med programom je svoje humoreske pripovedoval Vanč Brežnikov. Goričani, Štandrežci, Sovodenjci in Podgorci (razen z avtobusi so mnogi prišli v Železnike z osebnimi avtomobili, tako da je tu kar mrgolelo avtomobilov z goriš-ko registracijo), so se z domačini veselili do pozne ure. Taka srečanja so vsekakor pozitivna. Mnoga naša društva so jih že v preteklosti uvedla v svoje redno delovanje, potrebno pa bi jih bilo še več. Odkritje plošče Podgornikom v Čepovanu V Čepovanu so v nedeljo dopoldne odkrili spominsko ploščo dr. Karlu Podgorniku, Francu Podgorniku in inž. Antonu Podgorniku. Za svečanost je poskrbel Klub starih goriških študentov. Na odkritju, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, sta govorila ravnatelj goriškega muzeja Branko Marušič in dr. Joža Vilfan. Zaradi pomanjkanja prostora bomo več o proslavi poročali v jutrišnji številki. Dekleta v gorenjskih narodnih nošah so pripenjala rdeče nageljne na prsi lamejcev niimmi.il..II. ....m....iMi.iini.iini.imni.iiimi.il mini ...m PO PODRAŽITVAH V VIDMU IN V TRSTU Tudi v Gorici skodelica kave 90 lir V nedeljo so se podražile vse pijače v kavarnah in gostilnah - Trgovci utemeljujejo poviške s povečanimi stroški tudi režijskega značaja Teden dni po podražitvi kruha i mamo nove podražitve: tokrat v kavarnah in gostilnah. V nedeljo zjutraj so se gostje barov in kavarn nenadoma znašli pred višjimi cenami. Skodelica kave stane odslej 90 lir, t. j. deset lir več kot prej. Vzporedno s ceno Kave so se povišale cene vseh pijač v kavarnah. Mali kapucin stane 100 lir (prej 90), veliki 120 (100), čaj 120 (100), bela kava 150 (120), malo pivo 150 (130-140), brezalkoholni a-peritiv 200 (180-200), alko iolni ape ritiv 220 (200), čaša domačega konjaka 250 ( 200). Za kozarec dobrega vina je treba odšteti od 90 do 120 lir. Zvišale so se tudi cene oranžade, kokakole in podobnih pijač in sicer od 170 na 200 lir. Prav tako cene kozarčka uvoženega wiskyja od 400 na 450. Združenje trgovcev utemeljuje te poviške cen s povišanimi nabavnimi cenami in tudi s poviški plač ter s povečanjem vseh drugih režijskih stroškov. Nabavne cene so se zares povišale, nekatere že pred nekaj meseci, druge pa sedaj. Navadna steklenica domačega konjaka ali aperitiva stane na debelo od 200 do 400 lir več kot prej. cena kave se je povišala za nekaj sto lir pri kilogramu. Skoro vse cene so se povišale tudi zaradi novega davka IVA že od 1. januarja letos. V zadnjih šestih mesecih so se dvakrai občutno povišali stroški za osebje zaradi zvišanja draginjske doklade in novo povišanje se o>,eta v avgustu. Poleg tega je treba tudi urejati zapleteno vodenje knjig v zvezi z davkom IVA (to opravljajo v glavnem trgovci sami in porabilo za to več ur, v nekaterih primerih pa dajo to nalogo d rušim o-sebam in jih morajo seveda plačati). deklico C. D. S. iz Gorice, ki je dne 20. junija letos okrog 17. ure čakala pred vhodom v cirkus na neko žensko, ki bi jo morala spremljati k predstavi. Tam v bližini, točneje v Ul. Borsi pred hišo štev. 9, pa je imel svoj cirkuški spalni voz obtoženi Pagnini. Ko je opazil dekletce samo, se ji je približal, jo povabil najprej naj se pelje tam v bližini z njegovim kolesom, nato pa jo je povabil v svoj spalni voz in jo tam skušal posiliti. Dekletova mati je obvestila kvesturo, ki je poslala policijo na mesto. Pagnina, ki je dejanje tudi priznal, so aretirali. Kot rečeno je bil v petek proces za zaprtimi vrati in sodišče je Pagnina. ki je doma iz Tufa v pokrajini Avellino, ter je bil že večkrat kaznovan zaradi podobnih prestopkov, obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Obtoženca sta zagovarjala odv. Maniacco in Primožič. I. M. Avgusta v Dijaškem domu tečaj za popravne izpite V slovenskem Dijaškem domu bo avgusta tečaj za popravne izpite. Urad sprejema prijave do 25. julija vsak delavnik od 10. do 12. ure na Svetogorski cesti (Ulica Montesanto) 82-84, tel. 83495. OKROŽNO SODIŠČE V GORICI 40 mesecev zapora za poskus posilstva Komaj mesec dni po aretaciji obtoženca je okrožno sodišče v Gorici 20. t.m. obravnavalo za zaprtimi vrati primer 56-letnega šoferja pri cirkusu Orfei Enza Pagninija, ki je bil obtožen. da je pohujševal komaj 8-letno Dve nesreči na naših cestah V nedeljo zvečer ob 20.45 se je v Ulici Manzani ponesrečila 39-letna gospodinja Maria Grazia Kuštrin por. Cecede iz Ulice Torriani 2, ki se je peljala v avtomobilu, ki ga je upravljal 27-letni Gianpaolo Lo Presti iz Gorice, Ulica Čile 13. Lo Presti je policiji povedal, da ga je neki avtomobil, ki ga je prehitel in nato zbežal, stisnil na desno tako, da je on trčil v parkiran avtomobil, taunus GO 42530, last 22-let-nega Biagia Cubisina. Pri trčenju, kot smo povedali, se je ranila sopotnica Lo Prestija, ki so jo v bolnišnici pridržali na zdravljenju 3 dni zaradi lažjega možganskega pretresa. Druga nesreča se je pripetila vedno v nedeljo 43-letnemu delavcu Antonu Komjcu iz Ulice Toscanini 9. Komic je zvečer vozil po Ulici Brigata Casaie. Nenadoma pa so, zaradi nevihte, ugasnile luči na cesti in voznik avta je trčil v druga dva parkirana avtomobila. To se je pripe tilo, ker je Komic imel kratke luči in ni videl pred sabo avtomobila, dva fiata 850. V bolnišnici so ponesrečencu ugotovili lažji možganski pretres, zaradi česar se bo zdravil 5 dni. Ob 13.05 so morali v palačo v Ulici Ristori 33, kjer je neka oseba ostala v dvigalu. Po polurnem delu so končno rešili «zapornika». V palačo v Ulici Ristori 33 so mo rali še enkrat in sicer v četrto nadstropje, kjer so odprli vhodna vrata stanovanja Marije čičigoj. ženska je namreč odšla iz stanovanja in pustila odprta vrata. Prepih pa je vrata zaprl in gosjaodinja je tako ostala na stopnišču. IZGUBLJENO, NAJDENO Na sedežu mestnih redarjev v Ulici Mazzini so na razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti: torba za dokumente, ženska zapestna ura, moški dežnik, kolo «graziella», tri ženska kolesa, moško kolo, tri dovoljenja za mopede, moped, tri pari naočnikov, denarnica z vsoto denarja, tri vsote denarja, nedragocena zapestnica, ženska majca, razni šopi ključev. Kdorkoli lahko dokaže, da je eden od navedenih predmetov njegova last, ga lahko dvigne. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja In učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da danes, 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Veneto 74, sporoča, da danes, 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 197374. Ravnateljstvo nižje srednje šole »I-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da danes, 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 197374. IzlelT" * Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo. 5. avgusta družinski izlet v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vpisovanje in vsa potrebna pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak delavnik od 9.30 do 12.30 do torka, 31. julija. Prosvetno društvo »Briški grič* iz števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanju sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. »Hrt.. IM .■■III1I....II...I1M I...MM4.5-1973 v Ffj HIŠI It ZAČEL IZ«*,iAT! 26 N0VEH8AA 1943 r Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, je bilo v nedeljo opoldne v Zakrižu pri Cerknem slavje, na katerem so se slavile tri obletnice: 30. obletnica izida prve številke »Partizanskega dnevnika«, 30. obletnica prve večje partizanske akcije na Cerkljanskem in 29. obletnica ustanovitve italijanske partizanske divizije Garibaldi-Natisone. Zgoraj plošča v Zakrižu, ki spominja na začetek izhajanja »Partizanskega dnevnika«. Ploščo je izdelal in vzidal kamnoseški mojster Stanislav Zidarič iz Prečnika France Vreg - Mile, prvi urednik »Partizanskega dnevnika«, Giovanni Padoan - Vanni, komisar ital. partizanske divizije, Franc Prezelj, predsednik združenja borcev Ravne - Zakriž, poslanec Franc Kosmač in naš urednik Jože Koren, ki so odkrili spominski plošči. (Od leve proti desni) Tržaški in goriški taborniki, ki so prihiteli na proslavo bi držali častno stražo pred spominskima ploščama Tržaški partizanski pevski zbor, ki je sodeloval pri proslavi, je množica z navdušenjem sprejela so se udeležile delegacije bližnjih združenj borcev s svojimi prapori, ruui pion.rj. so pr.su s PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. Julija 1973 ATLETIKA PRVI DAN SREČANJA V MINSKU Sovjetinje že nedosegljive Položaj med moškimi izenačen Izreden podvig Ozoline - Poraz sovjetske štafete z Borzovom - Melnikova gospodari v metu diska MINSK, 23. — Prvi dan atletskega dvoboja leta med SZ in ZDA se je zaključil s premočjo Sovjetov. Najzanimivejša tekma prvega dne je bil tek moške štafete 4x100 m, ker sta se v zadnjih sto metrih srečala Williams, trenutno najboljši sprinter todisi na 100 kot na 200 m in Valerij Borzov, zmagovalec v MUnchnu na obeh razdaljah. Ob zadnji predaji je ioiela SZ meter prednosti, Williams M Je z neverjetno lahkoto prehitel Borzova, ki letos še ni startal na m. Izredno zanimiv je bil tek na J®® m ženske, kjer sta tekmovala Wohl-outer in Aržanov, nesrečna srebrna kolajna iz MUnchna. Tempo je bil Precej počasen, 200 m pred koncem P® je Američan začel sprintati. Aržanov mu je sledil, ga kmalu prehitel ter dospel na cilj z dvema desetinkama sekunde prednosti. Čes zma-Sovalca je poprečen: 149''2. Na 10.000 *o so Sovjeti slavili dvojno zmago, oadrankov je prav na cilju prehitel °arafudinova v krasnem finišu. Wil-liams je na 100 m premagal Washing-tona z odličnim časom 10'T. V teku 400 m so Američani delno razo-oarali, saj jim je Kočer pobral dru-8o mesto. Al Feuerbach je po pred Vdevanjih zmagal z 20,69 m v metu krogle. Pn Ženskah so Sovjetine popolnoma Prevladale. Najprej so zasedle obe Prvi mesti v teku na 100 m, kjer je omagala Besfamilnaja s časom 11'4. Najboljši rezultat je dosegla dvaintridesetletna Ozolina. Ta tekmovalka doživlja novo pomlad, saj je žela naj-^ečje uspehe pred več kot desetimi leti, ko je zmagala v kopju na olimpijskih igrah v Rimu. Sedaj pa je Postavila nov sovjetski rekord in obe-Pem najboljši met letošnje sezone na 8vetu: 63,96 m daleč. Zanimiv je bil tek na 400 m, kjer je Kolesnikova 2omagala brez težav s časom 51”9, kar le le za desetinko sekunde slabše ^ najboljšega letošnjega dosežka, “ragina je zmagala na 1500 m z ve-kko lahkoto. V skoku v višino je Pilatova preskočila 1.83 m. Faina Mel-P*k je v zadnjem poskusu vrgla disk ®'>®4 m daleč, kar je drugi rezultat vseh časov (rekord 67,58 m). Rezultati prvega dne Skok v višino ženske: 1- Filatova (SZ) 1,83 m, 2. La-*®reva (SZ) 1,77 m, 3. Moller .(Zt>A) 1,71 m, 4. Wilson (ZDA) m. 400 m ženske: J. Kolesnikova (SZ) 51”9, 2. Kukova (SZ) 53”2, 3. Carpenter «®A) M". 4. Hammond i*tih moških in sedmih ženskih J*ciplinah Sovjeti s 118 — 71. Pri ?#*kih je rezultat 65:51 za SZ, pri Goskah pa 53:20. Ocana zmagovito prispel v Pariz Španski kolesar se je uveljavil tudi v zadnjem dnevu - Thevenet zasluženo na drugem mestu PARIZ, 23. — Luis Ocana je v nedeljo v Parizu dokončno oblekel rumeno majico, znamenje najboljšega na naporni kolesarski dirki po Franciji. Španski kolesar, za katerega je bilo že pred časom znano, da bo končni zmagovalec na «Touru», je v zadnjem dnevu tekmovanja zopet zmagal in tako prav v zadnjem trenutku še povečal svoj naskok pred drugouvrščenim francoskim prvakom Thevene-tom. Ta je zmagal v kratki popoldanski etapi, ki je pisano karavano, ki se je tri tedne podila po francoskih cestah, privedla na končni cilj v Pariz. V zadnjem dnevu sta torej zmagala dva izmed največjih protagonistov letošnje 60. etapne dirke po Franciji. Medtem ko je Ocana, ki je bil med največjimi favoriti za končno zmago popolnoma zadovoljil, so vsi ostali razočarali. Stari francoski kolesar Poulidor je moral zaradi padca odstopiti, toda bil je že izven boja za prva mesta. Thevenet je vsaj delno zadovoljil z drugim mestom, toda naskok O-cane je prevelik, da bi našli opravičilo za zaostanek tega in vseh drugih kolesarjev. Zoetemelk je odpovedal, potem ko je bil v zadnjih letih vedno na častnih mestih na končni lestvici «Toura». Še najbolj je zadovoljil Fuente, ki ni pripraven za take etapne dirke, saj je preizrazit gorski vozač in zgublja pozicijo po ravnini. Vsi ostali udeleženci letošnje dirke pa so ostali v popolni senci in niso bili nikdar ne varni za prvo peterico na lestvici (polurna razlika med Ocano in pe-touvrščen;m Van Impejem!). V jutranji etapi na kronometer je Ocana zmagal s 25 sekundam^ prednosti pred Thevenetom. Popoldne pa je zmagal v sprintu francoski prvak, ki se je vsaj tako delno oddolžil za vsa razočaranja v teh tednih hude pripeke in napor- ne vožnje po Alpah in po Pirenejih. Rezultati poletape na kronometer (16 km): 1. Ocana (Šp.) 20’57” 2. Thevenet (Fr.) 21'22" 3. Zoetemelk (Niz.) 21.38” 4. Agostmho (Port.) 21.47” 5. Van Impe (Bel.) 21.5Q" Rezultati druge poletape (89 km): 1. Thevenet (Fr.) 2.21'22” 2. Godefroot (Bel.) 2.21’27” 3. Krekels (Niz.) Sledi glavnina s časom Godefroo- KONČNA LESTVICA: 1. Luis Ocana (Špan.) 122.25’24” 2. Bernard Thevenet (Fran.) zaost. 15’51” 3. Jose Fuente (Špan.) 17’15" 4- Joop Zoetemelk (Niz.) 26'22” 5. Van Impe (Bel.) 31’10” DAVISOV POKAL Italija odpravila Španijo s 3:2 TORINO, 23. — Italijani so premagali Španijo v teniškem srečanju za Davisov pokal in bodo v naslednjem kolu srečali Češkoslovaško v Pragi. Zmago jim je zagotovil mladi Corrado Barazutti, ki je brez težav odpravil Španca Hi-guerasa v treh nizih. Po tem srečanju sta igrala še Santana in Zu-garelli, toda ker je bil rezultat že odločen, sta nasprotnika igrala zgolj za zabavo občinstva. Zato je bilo srečanje zelo zanimivo, zmagal pa je Španec Santana. Zmaga nad Španijo je za Italijo izreden u^peh, v Pragi pa jih bo čakala precej trda naloga. REZULTATI TRETJEGA DNE: Barazutti (It.) — Higueras Špan.) 6:4, 6:3, 6:1 Santana (Špan.) — Zugarelli (It.) 2:6, 6:3, 6:3, 6:2 KONČNI REZULTAT: Italija — Španija 3:2 «TOUR BODOČNOSTI« G.6. Baronchelli prepričljivo zmagal PARIZ, 23. — Giambattista Baronchelli, ki ni star niti dvajset let, je veliki up italijanskega kolesarstva. V stilu pravega asa je zmagal «Tour bodočnosti* in zadel drugouvrščenemu kar 5 minut zaostanka. Vodil je tako rekoč od začetka do konca, med »Tourom* pa ni bil nikoli v nevarnosti, da bi zgubil prvo mesto. Nejhujše trenutke je doživel po hudem padcu, ko so se celo bali, da bo moral odstopiti. Vse, tudi bolečine, je premagal in zasluženo zmagal. V zadnji etapi je bil prvi Švicar Kirchen. Na cilju je premagal Italijana Flaminija. Končna lestvica je naslednja: TENIŠKI TURNIR DE GALEA Poraz Jugoslavije v Mariboru 1. Baronchelli (It.) 2. Steinmayer (Avstr.) 3. Bourreau (Fran.) 4. Schmid (Švica) 5. Bodier (Fran.) 41.11’55" 41.16’53” 41.17’41” 41.18’51” 41.21’05” MARIBOR, 23. — Jugoslovani so v fnalnem dvoboju teniškega izločilnega turnirja za pokal De Galca v Mariboru gladko klonili Mehiki. Mehikanci so štirikrat zmagali, edino zmago za domače barve pa je dosegel Tomovič, ki je po ogorčenem boju premagal Lopeza. Edino opravičilo za Jugoslovane je odsotnost najboljšega mladega predstavnika Košaka. REZULTATI: Mehika — Jugoslavija 4:1 Montano — Nikolovski 6:3, 6:0; Martinez — Suča 6:0, 6:1; Marti -nez, Montano — Tomovič, Tončič 6:3, 6:4, 6:0; Schon - Tončič 6:3, 6:3; Lopez — Tomovič 1:6, 8:10. ŠPORT NA TV RIM, 23. — Italijanska televizija bo jutri z začetkom ob 22.45 prenašala po prvem programu košarkarsko srečanje Italija - SZ, ki je veljavno za evropsko prvenstvo kadetov. ce, Ivančiča, Vukomanoviča in drugih. Slovenski atleti so se kar dobro držali. Breda Pergar se je uvrstila v teku na 1.500 metrov takoj za Ni-količevo in si zagotovila mesto v državni reprezentanci. Njena zmaga nad Sušnjarjevo je precejšnje presenečenje. Mariborčanka Ronuti je nato presenetljivo premagala Pap-lerjevo v metu diska. Rekorderka Stojkovičeva je bila v zelo slabem dnevu in je močno zaostala. Do manjšega incidenta je prišlo po teku na 100 metrov. Jasno je bil prvi Kocuvan iz Celja, sodniki pa so zmago prisodili Vincijanoviču. Komaj po pritožbi Kladivarja so spremenili vrstni red in popravili očitno krivico. REZULTATI: (prvouvrščeni in najboljši iz Slovenije): 100 m moški: 1. Kocuvan (Kladivar Celje) 10”4 disk ženske: 1. Ronuti (Maribor) 46,04 m 1500 m ženske: 1. Nikolič 20”4; 2. Pegar (Branik MB) 4.24”4 110 m ovire: 1. Pisič 14”4; 5. Stru-ger (Maribor) 15”6 100 m ženske: L Pavličič 11”7. Gazvoda je izpadla v polfinalu, kopje: 1. Vukimirovič 74,88 m; 5 Bezjak (Kladivar) 66,58 m 1500 m: 1. Vukomanovič 3.45"9; 7. Svet (Kladivar) 3 53” 10.000 m: 1. Korica 30.39”8; 9. Podpečan (Kladivar) 32.26”6 višina moški: 1. Temin 206 cm; 2. Vivod (Kladivar) 206 cm krogla: 1. Ivančič 17,79 m; 3. Šti-mec (Olimpija LJ) 15,99 m 400 m ženske: 1. Avdibašič 55’'6 daljina ženske: 1. Fočič 6,54 m; 3. Babošek (Maribor) 5,88 m 400 m moški: 1. Sušanj 45”9 100 m ovire ženske: 1. Fočič 13”6 (drž. rekord); 3. Babošek (Maribor) 14 ”2 daljina moški: 1. Stekič 7,96 m; 4. Makarovič (Nova Gorica) 7,39 m 4x100 m ženske: 1. Mladost Zagreb 47”9; 5. Kladivar Celje 49”3 4x100 m moški: 1. Crvena zvezda 41”1; 3. Kladivar Celje 42”6 Drugi dan ni prinesel tako dobrih dosevkov. Vsekakor je bil opazen juriš atletov iz slovenskih klubov. Najprej je treba omeniti veterana Leška. kateremu je uspelo doseči, da so ljudje pozabili na slab položaj v skoku s palico. Po uspešnem skoku 470 cm je Lešek celo naskakoval nov dtžaVfii'rekord 492 cm. 491 cm je Lešek preskočil leta 1964! Do zmage je priSeL Ljutjijančan Penca na 400 m ž ovirami. Dober pa je bil tudi mladinec Guhak, važen jugoslovanski adut za EP mladincev v Duisburgu. Nataša Urbančič seveda ni imela nobenih težav za dosego državnega naslova, še enkrat pa je metala odlično le malo manj od 60 metrov. Za presenečenje je poskrbela nato Danica Urankar v teku na 800 metrov. Bila je druga, slabše pa je šlo na tej progi mladi Sušnjarjevi. Za zmago Kocuvana na 200 metrov tokrat ni bilo treba pritožb. Čas je bil dober: 21”. Razočaral je metale diska Pečar, ki je od predvidene velikanske prednosti spravil pod streho Ie 6 cm. Korica je v teku na 5000 m zmagal po stari oportun;stič-ni navadi. Skakalke v višino so po naskoku 176 cm obetale več, kot je pokazal končni rezultat. Prava svetla točka pa je Celjan Peter Svet z zmago v teku na 3000 metrov z zaprekami. Samo v zadnjih dneh pred prvenstvom je zasebno preskusil sam to progo na domačem stadionu in baje dosegel 9 minut-V Zagreb je prišel s trdnim prepričanjem, da si pridobi mesto v državni reprezentanci za tekmovanje na evropskem pokalu. Na drugih progah mu je pot zaprl Korica. S pogumnim tekom je že po polovici proge začel pridobivati meter za metrom in res premočno zmagal z zelo dobrim časom 8.40”6. Rekord Špana iz leta 1964 je sedaj v veliki nevarnosti. Svet potrebuje v glavnem le vadbo na ovirah. REZULTATI: 400 m ovire: 1. Penca (Olimpija LJ) 52”3 3000 m ženske: 1. Rajher 9.34”6; 4. Kuzman (Kladivar) 10.40’ ’4 800 m moški: 1. Sušanj 1.47”9; 3. Kavčič (Triglav KR) 1.50”5 kopje ženske: 1. Urbančič (Kladivar Celje) 59,74 m kladivo: 1. Stiglič 66,74 m; 5. Pristovnik (Kladivar) 56,84 m 800 m ženske: 1. Nikolič 2.3"4; 2. Urankar (Kladivar) 2.7”4 troskok 1. Spasojevič 16,21 m; 6. Košir (Maribor) 14,75 m 200 m ženske: 1. Pavličič 23”8; 6. Dermol (Kladivar) 26” krogla: 1. Mrinjek 13,50 m 300 m zapreke: 1. Svet (Kladivar) 8.40”6 200 m moški: 1. Kocuvan (Kladivar) 21” višina ženske: 1. Hrepevnik 179 cm; 2. Lovše in Babošek (obe Maribor) 176 cm disk moški: 1. Pečar (Kladivar 52,60 m 5000 m: 1. Korica 14.13”6; 11. Fer- fila (Ljubljana) 14.35”2 4x400 m ženske: 1. Dinamo Zagreb 3.47”7 4x400 m moški: 1. Spartak Subotica 3.16”6 palica: 1. Lešek (Kladivar) 4,70 m K. B. Nerealen vrstni red • Mladinci tekmovali v Miljah KOŠARKA SUMMONTE, 23. — Danes so košarkarske raprezentance mladincev, ki nastopajo na 2. evropskem košarkarskem prvenstvu, počivale. Po nedeljskem kolu vodita v skupini, ki igra v Summonteju, SZ in Ita lija. V Angriju pa sta v vodstvu Jugoslavija in Španija, ki prav tako nista še izgubili nobene tekme. Vendar pa ne bi smela Španija delati preglavic Jugoslaviji, saj so v nekaj tekmah komaj zmagali, medtem ko so Jugoslovani le »trenirali* proti svojim nasprotnikom. Pretekla nedelja je bila neuspešna za kolesarje lonjerskega kluba Adria. Veterani so nastopali v A-iellu in se slabo uvrstili, kljub o-gromnemu delu, ki so ga opravili med desetimi krogi tekmovanja (92 km). Mladinci pa so tekmovali po cestah tržaške pokrajine in se u-vrstili v drugo polovico lestvice. V Aiellu je zmagal italijanski prvak Selvino Selvatico, ki je v zadnjih metrih po 2 urah in 14 minutah tekmovanja premagal Milančana Bragadinija. Na tretje mesto se je uvrstil predstavnik iz Bologne Roda, ki je pred dvema tednoma zmagal na dirki v Boljuncu. Lonjerski kolesarji pa so v nedeljski dirki doživeli pravo razočaranje. Potem ko so bili stalno v vodstvu, so bili poraženi prav v zadnjem krogu. Najprej je ušel Maver, ki je bil pobudnik prvega bega dneva. Vodil je dober krog in pol. nato pa se je prerinil v o-spredje Bonano, ki je skupno z Michelottom vodil vse do četrtega kroga. Kolesarji, bilo jih je preko šestdeset iz vseh krajev Italije in celo en Švicar; so nato nekaj časa vozili složno. V šestem krogu je skupno z drugima dvema tovarišema ušel Macarol, vendar je bil preveč znan, da bi ga glavnina mirno pustila ubežati. Kljub visoki hitrosti (končna poprečna hitrost 41.190 km na uro) so ga kmalu u-jeli, nakar sta ušla Roda in Mi-chelotto. V zadnjem krogu pa je stari lisjak Selvatico silovito potegnil in sam nevtraliziral dvemi-nutno prednost obeh ubežnikov. Ko ju je prehitel, je brez težav nadaljeval do cilja, kjer je zmagal s kolesom prednosti pred Braga-dfnom. Po krivdi sodnikov pa je vrstni red po prvih petih nesprejemljiv. Posebno sodnik na cilju je povsem zamešal številke kolesarjev, tako 1 da je bil Macarol, ki je prispel pred Bergamascom, s katerim se je boril za osvojitev najboljšega mesta med Tržačani, uvrščen na zadnja mesta, Scagnol pa, ki je prispel med dvajsetim in tridesetim, pa se je od srca nasmejal, ko je videl svoje ime na štirinajstem mestu. Spremljevalci Adrie so takoj protestirali pri sodnem zboru in ob pričevanju športnega Bergamasca dosegli, da vrstni red vsaj delno odgovarja resnici. Maver in Bonano pa sta imela še večjo smolo. Potem ko je Bonano pripravljal pot svojemu starejšemu klubskemu tovarišu za končni sprint, se je Maver skoraj zaletel v nepravilno parkiran avto nekaj metrov pred ciljem. Moral se je u-staviti, s čimer si je zapravil uvrstitev med prvimi desetimi. Na mladinski dirki v Trstu pa je zmagal furlanski kolesar Ivano Ursella, ki je bil najboljši v zelo hudi konkurenci. Kolesar Adrie Sergij čok pa se je uvrstil na 57. mesto z lažjo zamudo. Radi 3. — — 1. Taglieto 2. Uskub — 1. Arlesega 2. Zandonai 1. Oreco 2. Rio d’Oro 1. Vixen 2. Druento 1. Long John 2. Serchio 1. Neutrone 2. Hertz KVOTE: 12 - 15.472.400 lir 11 - 442.000 lir 10 - 32.800 lir 5. — 6. X 1 2 2 2 2 X 2 2 X 1 1 iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmiiiiHinnnnnnmumumnnnmm^ ŠPORT NA ZNAMKAH NAMIZNI TENIS Namizni tenis še nima dolge tradicije, saj je star šele 100 let. Prednosti te športne panoge so predvsem v tem, da zanjo ni potrebno velikih objektov, saj rabimo le mizo, mrežico, loparje in žogice Seveda j«i»4b le zelo poenostavljena oblika prikazovanja tega nemu prvenstvu v bezbolu tiskala i ko je bilo prvenstvo v Ljubljani, dve znamki z namiznoteniško te-' je Jugoslavija izdala dve zanimivi športa, vendar ^^^vs|enq o.s^ne dejstvo, da se _ _ ukvarjati z namiznim tenisom v zelo skromnem prostoru. Namizni tenis je razvit predvsem na Kitajskem, Japonskem in v Sovjetski zvezi. V Evropi so med najboljšimi državami Švedska, Velika Britanija in Jugoslavija, kar je dokazalo tudi letošnje svetovno prvenstvo v Sarajevu. Italija ne igra v svetovnem merilu v tej panogi še nobene vloge. Kljub temu pa se lahko naš zamejski šport ponaša s tem, da je dal italijanskemu športu kvalitetne igralce. Najboljše u-spehe so do sedaj dosegli brata E-di in Boris Košuta, Sonja Milič in Silvana Vesnaver, ki so postali državni prvaki. matiko: v vrednosti 60 c za navadno pošto, in za 3 c za letalsko pošto. Obe znamki sta bili izdani kasneje tudi v posebnih blokih po 4 znamke. Nikaragua je vključila namizni tenis v svojo olimpijsko serijo tudi leta 1963. Temu Zgledu so ob priliki olimpijskih iger sledile še dinge države in sicer teta 1956 cMdboarrte) "Jugoslavija (70 din), leta 1964 (Tokio) Jordanija (4 fi) ter republika Jemen (1/3 B). Svetovno prvenstvo pa so proslavili: leta 1353 je Romunija (2 znamki); leta 1956 Japonska (1); leta 1959 Kitajska z dvema znamkama, ki sta posvečeni zmagovalcu iz Dortmunda Jung Kuo-Tuanu. Najdaljšo serijo pa je izdala Kitajska (leta 1961) ob 26. prvenstvu v Pekingu (4 znamke in blok). Kitajska je izdala 2 znamki tudi ob svetovnem prvenstvu v Pragi leta 1963. Istega leta pa je znamko iz- Kar se tiče namiznega tenisa v filateliji bi omenili, da je do sedaj približno 20 držav izdalo nekaj več kot 50 znamk na to temo. Zanimivo je dejstvo, da so nekatere države vključile namizni tenis tudi v svojo olimpijsko serijo, posebno še pred tokijskimi olimpijskimi i-grami. Zgledalo je namreč, da bo ta panoga doživela v Tokiu svoj olimpijski krst. Toda upi mnogih športnikov se niso uresničili: med volitvami v MOK je bilo namreč pristašev namiznega tenisa za glas premalo. Izdelovale: maket niso do danes prikazali velike iznajdljivosti, saj so skoro na vseh znamkah prikazani le igralci v raznih akcijah, ali pa nujni rekviziti tega športa. Država, ki je prva upodobila namizni tenis na svojih znamkah, je Nikaragua, ki je leta 1949 v serijah znamk posvečenih 10. svetov- znamki: prvič je bil na znamkah prikazan tekmovalec - levičar. I-stega leta je tudi Kitajska izdala blok. Leta 1967 je izdala Švedska ž. Severna Koreja pa 3 znamke. Letos pa je Jugoslavija izdala še eno znamko, ki pa ni med najbolj posrečenimi. Znamke so tiskali ob raznih namiznoteniških turnirjih in prvenstvih. Tako je Japonska leta 1954 izdala 2 znamki, Madžarska leta 1958 2 (evropsko prvenstvo), leta 1959 Kitajska 1, leta 1961 Severna Koreja 1, leta 1962 Macao 1, Indonezija 1 ter Egipt 3 v čast prvega afriškega prvenstva. Leta 1963 in 1966 je ponovno Kitajska izdala dve znamki, ki sta posvečeni o-trokom. Leta 1966 so bile na sporedu igre GANEFO (o katerih bomo š« govorili) in Severna Koreja je izdala znamko. Leta 1938 pa je dala tudi Češkoslovaška. Leta 1 .<65. I nir Sredruc-rteja. Egipt I nir Si z znamko pozdravil prvi tur* T"p tF** 1 M 4 ■v ‘C V; •ssessasfess i ssritsi j ^ I // p* Priložnostna nalepka, Izdana prvi dan svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Sarajevu leta 1972 Partizanski Dr. Aleksander ®o/a - Peter Z^VniK 120. Dnini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Kasno popoldne smo pripeljali v gozdnato pobočje nad ^>lake še ranjence. Tam so že biill lahki ranjenci z oseb-Jem. Zvedel sem, da med njimi ni dr. Sokolova. Izgubil se je v neznano še na Skriljah. Nikoli več nisem slišal zanj. Tako nas je g^j kakih 100 ranjencev in okoli 50 članov o-?*bja. Razen nas je bilo tu še dosti drugih ljudi, ki so se prav «Lko umaknili iz Vipavske doline na goro. Doli na Otlici in po Pobočju Golakov je balo kot na semnju. Vse je bilo v gibanju, Vsi so nekam hiteli. Izbral sem prostor v majhni dolini za robom v pobočju tlakov od koder se je zemljišče spuščalo proti senožetim in J^lko posejanim hišam, ki jih Je bilo videti precej niže proti Od spodnjih hiš smo bili oddaljeni kakih sto metrov zrač-črte. V primeru napada na Otlico se bo treba seveda tudi od umakniti globlje v Golake. Lažji rajnenci so si postlali z listjem ali pa legli na odeje, fhigi so hodili sem in tja, se glasno pogovarjali med seboj 10 zbijali šale na račun položaja, v katerem so se znašli. Vsi bili vznemirjeni in zaskrbljeni, kaj bo. Svoj nemir so sku-jkU odgnati kakor so vedeli in znali; nekdo s šalo, drugi kako arUgače. Oblečeni so bili lahko, kot so bili doli v Vipavi. Redki 80 imeli kaj toplejšega na sebi. Sonce se je že močno nagnilo čez Čaven. Postalo je hlad-b°. Ljudi, ki so bili vajeni milega podnebja v dolini, je pričelo zebsti, že se je tu pa tam pojavil kakšen ogenj. Okoli njega so se gnetli najbolj občutljivi. Nekateri, ki so bili brez jopiča, so se pokrili kar z odejo čez glavo in čepeli pod drevesi ter čakali, kaj bo prinesla prihodnost. Med opremo, ki smo Jo pripeljali s seboj iz doline, je bil tudi velik bolniški šotor, zložen v več velikih in težkih zavitkov. Milko ga je staknil nekje in spravil, da ga uporabimo, kadar bo sila. še preden smo prišli s težkimi ranjenci, so ga razvili, vendar ga nihče ni znal postaviti. Sam takega šotora še nikoli nisem videl. Dr. Anton je takoj priskočil na pomoč in s pomočjo nekaj ljudi je bil šotor do noči postavljen. Zunaj je bil temno modre barve, notranje stene pa so bile iz belega platna. Bil je tolikšen, da smo podenj spravili kakih 15—20 postelj s težkimi ranjenci. Med njimi je bilo tudi nekaj bolnikov. Drugi so sl morali pomagati, kakor so vedeli in znali. Večina lahkih ranjencev je sedela ofo-rsi ognjev. Ogrnjeni so bili z odejami. 2e tisto noč smo imeli prvo žrtev. Umrla je neka žena, ki se Je z drugimi vred umaknila pred Nemci na Predmejo. Zvečer ji je postalo nenadoma slabo. Pripeljali so jo k nam v bolnico, kjer je kmalu podlegla, verjetno zaradi srčne kapi. Njeni niso mogli verjeti, kako je mogla sicer še mlada žena tako naglo umreti. Naslednji dan se Je vreme spremenilo. Postalo je oblačno, pripravljalo se je na dež. Vedel sem, da bolnioa tu ne bo mogla ostati dolgo časa. Vse okoli nas so bile partizanske enote. Sestavljali so jih ljudje, ki Jih nisem poznal. Bili so sami novi borci. Vprašal sem, kje je štab. Nihče ni vedel, kje Je, ali pa ni hotel povedati. Oboroženi partizani so se spuščali mimo bolnice proti Otlici, drugi so hodili v nasprotno smer, tretji spet v svojo. Vladala je prava zmešnjava in nihče ni ničesar vedel, razen da nas bodo zdaj zdaj napadle močne sovražne sile. V daljavi so regljale strojnice ln slišati je bilo zamolkle eksplozije bomb. Nekje za hribi so bile borbe. Ni bilo mogoče ugotoviti, kaj se dogaja okoli nas. Nikogar ni bilo, da bi ga lahko povprašal, kakšen je položaj, kdaj in kam naj se umakne bolnica. Izkušena partizana žagarja in Tarzana sem poslal v patrolo po gozdnih poteh okoli bolnice z nalogo, da poizvesta pri štabu partizanske enote, na katero bosta naletela, kakšen je vojaški položaj. Dodelil sem jim po enega mlajšega partizana. Patrole so tako krožile po gozdu in proti Predmeji ln ml sporočaie, da niso naletele na nikogar, ki bd natančneje vedel, kakšen je položaj. Nemci da prodirajo od Lokev prek Male Lažne In po cesti prek Slokarjev proti Predmeji. Kasneje se Je pojavil nad nami še sovražni avion. Spustil se je nizko nad gozd In povzročil še večjo zmedo. Oba avtomobila, s katerima smo pripeljali ranjenoe, sta čakala na gozdni poti blizu bolnice. Sklenil sem, da ranjenoe spravimo od tod dalje v gozd. Ranjenci, ki so se lahko gibali, so me že kmalu po prihodu na Otlico, ko jim je bilo jasno, kaj se pripravlja, nagovarjali, naj jih odpustim. Sami se bodo prebili po gozdu nazaj proti Vipavski dolini. Večina je bila brez prave obleke in s slabo, za te kraje in ta čas neprimerno obutvijo. Nisem se mogel takoj odločiti, da Jih odpustim. Upal sem, da nas prevzame katera od enot in nas odpelje kam globlje v Trnovski gozd, kjer bi bili varnejši, čez noč so mnogi, ne da bi vprašali, odšli. Tistim, ki so ostali do drugega dne, smo naročili naj se umikajo po gozdu za Čavnom in naj se šele nekje nad Šempasom spustijo v dolino. Kasneje sem izvedel, da so se res prebijali v tisto smer in se vsi srečno dokopali do doline. Tam so se razkropili na svoje domove. Minila je druga dolga noč. Takoj zjutraj Je začelo močno deževati. Doli pod nami proti Predmeji in za Čavnom je močno pokalo. Trušč težkih vozil, najbrž so bili tanki, se je mešal z eksplozijami min, vmes pa so regljale strojnice Ni bilo več kaj razmišljati Naložil! smo 'je r^ >i' ■? v sp"ifl,*tni avtomobil in jih odp?M»H nap. , -n’s,h 30U ru ..»v d<*Hei je bilo še kaj poti. Bili smo v Kozjih stenah, prav pod vrhom Golakov. S prvega kamiona smo razložili opremo in hrano, med drugim dva velika hlebca parmezana, in vse spravili v nahitro pripravljeno skrivališče med skale. Sir je ostal tam prav do zime, ko so ga ljudje kljub globokemu snegu spet našli in tako pripravili kasneje centralni vojni bolnici nekaj dragocene hrane. Dež je neprenehoma padal. Vsi smo bili premočeni kljub šotorskim krilom, ki smo jih poveznili čez glavo. Avtomobil z ranjenci je stal na strmi, z ostrim kamenjem posuti cesti. V njem se je tiščalo nekaj ranjencev, med njimi Julij (J. Gorjan), Danilo (D. Danev), Mirko (dr. M. Cibdc) in Ludvik (L Vižintin). Tu je bil še Majko (A. Gregorčič) iz Podnanosa. Bilo je še nekaj ranjencev, ki se niso mogli premikati, niso pa biM težko ranjeni. V avtomobilu Je bilo prostora samo za ranjence. Vsi drugi smo morali ostati zunaj na dežju in čakati, kaj bo prinesel naslednji trenutek, Mimo nas so še vedno hodili oboroženi partizani podobno kot prej, ko smo bili še niže v dodni. Nihče se ni zmenil za nas. Kogarkoli sem vprašal, kje je štab ali kakšna enota, ki bi nam pomagala iz zagate, ni nihče vedel odgovoriti nič določenega. Že se je spuščala noč. Doli pod nami proti Otlici je streljanje ponehalo. Ranjencem smo razdelili nekaj hrane, sami pa si skušali poiskati zaklonišče med skalami ob cesti, kjer bomo pričakali dneva. Nikjer ni bilo mogoče dobiti primerna ga zaklona, kamor bi človek lahko vsaj pošteno sedel. Kamorkoli si se naslonil, vse je bilo mokro, hladno, neprijetno. Ita lijanski bolničarji so zlezli pod kamion. Polegli so na deske, ld so jih po naključju našli na kamionu. Dr. Anton je bil v kabini poleg voznika. Z Žagarjem sva se spravila pod sanitetni avtomobil. Bilo je ravno toliko prostora, da sem se lahko po trebuhu splazil pod avto ln legel na šotorsko krilo. (Nadaljevanje sledi) , t < RIM, 23. — V Rim je prispela vdova po bivšem ameriškem predsedniku L. B. Johnsonu, Claudia Alta Johnson.