(JOVIČE
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
h
»
f
ŠTEV. 21
LETO I.
«oto meeto
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 24. NOV. 1956
Pred zasedanjem Zvezne ljudske skupščine
Izboljšanje življenjskega standarda
Zvezni svet in svet proizvajalcev Zvezne ljudske skupšči- pa eo se cene kmetijskih pridel-ne se bosta sestala 26. novembra k skupni seji, na kateri bo- kov povprečno povečale kar za 40
do razpravljali o družbenem planu za leto 1957.
29. nov. - rojstvo nove Jugoslavije
Le nekaj dni nas loči od 29. no- družbenega življenja. Obenem bo prihajala ljudska volja čim da-vembra, 13. obletnice zgodovinske- predstavlja 29. november uresnl- lje bolj do izraza. Seveda ne more ga zasedanja AVNOJ v Jajcu. Ta čenje teženj naših delovnih ljudi, vse to priti -naenkrat, čez noč, pač obletnica ni pomembna le zaradi ki so se zbrali pod zastavo KPJ pa postopoma, v skladu z zavestjo
V tej zvezi bodo obravna vali vrsto važnih vprašanj naše ekonomske politike, kakor na prime" enakomernejši gospodarski razvoj, in.
/“.oSTaSS ;t± »S*.„TLir ».».Sr .ti'T.'JX
odst. Gornje primerjave nam hkra- tega, ker so bile uzakonjene do- in tovariša Tita v borbi proti oku-ti potrjujejo, kako tesno je vpra- tedanje pridobitve narodnoosvobo- patorjem in domačim izdajalcem
in gibanjem življenjskih stroškov, ki se v statistiki izraža v indeksu
dar d a povezano z našim agrarnim so bili tedaj sprejeti sklepi, katerih razred in vse delovne ljudi Jugo-
ljudi in gospodarskim razvojem. Pri tem ne smemo prezreti zavest-za delavski ne politične sile — ZK in SZDL ki sta pri nas motor, gibalo
^r^litiklpo^ev^a kme- realnih plač f todeL realnm pTač vprašanjem produktivnosti dela. poln preobrat vsega javnega
vprašanjem, po drugi strani pa z uresničitev predstavlja za nas po- slavije tudi obračun z izkorlščeval- vsega. Razumljivo pa je, da igra
tijske proizvodnje, ukrepi za izboljšanje družbenega standarda, pro-
se je do 1954 vsako leto nekoliko dvigal. Leta 1952 je znašal 91 točk,
meta in naše plačilne bilance, vse naslednje leto 93, leta 1954 pa je to pa v skladu s smernicami naše s 105 točkami dosegel najvišje sta-
ekonomske politike.
nje. Nasprotno pa je lemi .a in-
Pričakujejo, da bo podpredsednik deks spet padel na 100 in je letos Zveznega izvršnega sveta Svetozar nekoliko popustil, kajti v oktobru Vukmanovič v svojem eikspozeju so bile realne plače za 2 odst. nlž-prikazal med drugim konkretne možnosti za zvišanje plač oziroma, v kakšnem obsegu se lahko pove- nih plač moramo iskati predvsem čajo tarifne postavke za posamezne kategorije delavcev in uslužbencev. Predvideni so ukrepi, ki naj zagotove ne le zvišanje plačnih
je kakor lani v Istem mesecu. Vzrok za to nazadovanje real-
v naraščanju cen kmetijskih pridelkov oziroma v spremenjenem razmerju med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov,
skladov, zlasti na račun omejitve kar je imelo za posledico, da se je
investicij, marveč tudi dejansko izboljšanje realnih plač in ne samo nominalnih. Med drugim je predvideno tudi povečanje deleža plač iz dobička.
Naš gospodarski razvoj spričo sprememb v razdelitvi narodnega
zadnja leta dvigala življenjska raven kmetijskega prebivalstva na škodo mestnega. Kako močno so se v letu 1952 odprle te škarje v korist kmeta, nam zgovorno priča gibanje indeksov cen proizvajalcev, ki jih objavlja Zvezni zavod za
dohodka in zlasti spričo zmanjša- statistiko. Razvoj teh indeksov lam
nja investicij sedaj omogoča in ce. lo terja povečanje kupne moči. Za uresničenje teh načrtov pa je seveda treba v skladu s povečanjem kupne moči zagotoviti tudi ustrezno zvišanje blagovnih skladov. Industrijska proizvodnja potrošnega blaga se bo prihodnje leto verjetno povečala za okrog 13 odst. Ce še dodamo uvoz industrijskega blaga iz inozemstva, ki bo še večji kakor letos, bo trg nedvomno do-
kaže, da so od leta 1952 do septembra t. 1. narasle cene industrijskih izdelkov le za 7,5 odst., zato
skim družbenim redom.
Z uresničenjem sklepov II. zasedanja AVNOJ so nastale pri poleg tega, da je bilo rešeno na-
pri tem glavno vlogo pripravljenost in iniciativa širokih ljudskih nas množic.
Uspehi, ki smo jih že dosegli, so
clonalno vprašanje itd., še tri važ- oprijemljivi in vidni so že temelji
ne spremembe. Prva je ta, da je prešla oblast v ljudske roke, kar pomeni, da so postale težnje ši-
bodoče družbene ureditve. Prav zaradi tega in zaradi svoje doslednosti je dosegla nova Jugosla-
rokih ljudskih množic, z delavskim vij a ugled, kakršnega ni dosegla razredom na čelu, nositelj vsega nobena druga država, zlasti pa ne
dogajanja v državi; drugič — z odvzemom premoženja narodnim
majhna.
Ce se ob teh ugotovitvah samo
izdajalcem in bivšim izkorlščeval- bežno ozremo na dogodke na Ma-cem se je ustvaril socialistični sek- džarskem, nam postane jasno, zakaj je ’prišlo tam do tega, kar se dogaja. Spoznamo, da je bila pot, ki jo je izbralo naše vodstvo že
tor, ki je postal močna opora nadaljnjemu gospodarskemu razvoju; in tretjič — pripravljenost in-močna volja ljudskih množic zaustvar- leta 1948, edino pravilna, ki za-janje in graditev je postala gibalo nesi ji vo pelje v socializem. Pri tem vsega. Spričo tega je razumljivo, se nehote vzradostimo, zakaj spo-da so bili doseženi taki uspehi le znamo, da smo mi, ki smo ostali s poletom, kakršnega so pokazali zvesti socialističnim načelom, po-svobodni ljudje FLRJ v pogojih kazali izhod iz zagate, v katero so
Močan žerjav pomaga graditi
Občna zbora Društva rezervnih oficirjev v Kočevju in Ribnici
Rezervni oficirji morajo slediti razvoju vojne tehnike
Minulo nedeljo so imeli člani	ki so odšli iz vrst JLA že pred	primer priredil več predavanj Po-
_	Združenja rezervnih oficirjev red-	leti ali celo že ob osvoboditvi.	hvaliti je treba tudi rez. oficirje v
volj založen s tem blagom	za širo- ni letni občni zbor za področje Ob-	Občinski odbor ima več podod-	Fari. Ker predstavlja nadaljnje
finskega LO Kočevje. Iz poročila, borov, in sicer: Livold z Mozljem, Yz0-.._- rez. oficirjev ki stanu-j-	-	ki ga je podal sekretar Jože Ma-	Kočevska Reka, Fara in Kostel,	jejo v Koprivniku in v drugih od-
ver, je razvidno, da je bilo delo te	Osilnica in Stara cerkev s Starim	daljenih krajih, resen problem, je
organizacije plodno. Vanjo je vklju-	logom, Smukom in Polomom. Za	bilo na občnem zboru sklenjeno,
čenih 232 članov; letos je organi-	delo pododborov se občinski odbor	da se bodo ti individualno učili po
nove družbene stvarnosti, katera plod NOB in 29. novembra.
Ko govorimo o pridobitvah, ne moremo iti mimo naše nadaljnje graditve in poglabljanja socialistične demokracije, saj prav ti elementi povzročajo sproščanje iniciative širokih ljudskih množic do največje mere, kar je potrebno za
zašle komunistične partije nekaterih dežel zaradi tega, ker so se izneverile svojemu ljudstvu.
Tudi mi v kočevskem okraju se v polni meri zavedamo zgodovinskega pomena 29. novembra in lahko rečemo, da smo že mnogo storili. Vemo pa tudi, da moramo biti še naprej aktivni. Zlasti mo-
uspešno ustvarjanje boljših pogo- ramo storiti vse za nadaljnjo gra-jev za življenje. Komunalna uredi- ditev in za poglabljanje socialistič-tev z delavskimi sveti in ostalimi nih odnosov na vseh področjih na-organi družbenega upravljanja pa še dejavnosti.
predstavlja zanesljivo poroštvo, da
Rudolf Mohar
voljene vse potrebe glede na povečanje kupne moči. Zlasti važno pa je v tej zvezi tudi povečanje razpoložljivih skladov kmetijskih pridelkov za domači trg. Zato ob pri-	zacija zabeležila precejšen porast,	doslej ni dovolj zanimal zaradi ob-	programu, ki je obvezen za člane
""	ker je dobila 59 novih članov. Ce-	jektlvnih težav. Glavni vzrok sla-	Združenja rez. oficirjev. Ob
je ta organizacija številčno	bega dela je nedvomno oddaljenost	ključku so izvolili člane sekreta-	novih držav v članstvo Združenih	številni	atentati na pripadnike
močna,^ je kljub temu v občini Ko-	teh rezervnih oficirjev od sredi-	riata Občinskega odbora Združe-	narodov	začelo v sicer napetem	francoskih oboroženih sil. Ti aten-
precej rezervnih	šča. Nekateri od teh pododborov	nja rez. oficirjev ln delegate za	vzdušju	— ponovno so odložili	tati so	vedno bolj pogosti in prl-
niso njeni člani,	pa so bili kljub vsemu delavni;	okrajno konferenco, ki bo v krat-	sprejem	Kitajske v članstvo te or-	družuje	se jim večina prebivalstva
Prav zato bo treba storiti vse, da pododbor v Kočevski Reki je na kem.	■	-	—	.........-
se bodo tudi ti vključili vanjo.
Ena od najpomembnejših nalog
čakovani povprečni letini lahko računamo, da bomo prihodnje leto ravno začasno zmanjšali izvoz kmetij skih pridelkov (kakor mesa, jajc čevje še vedno itd.), hkrati pa bomo skrbeli za ne- oficirjev, ki še moteno preskrbo z osnovnimi živili, to je z moko, mastjo in sladkorjem iz uvoza.
Kako so vprašanja, o katerih bo vseh rezervnih" oficirjev je spozna^ razpravljala Zvezna ljudska skup- vanje vojne tehnike in sodobnih ščina, že dozorela za temeljitejše metod na vojaškem polju. V zvezi reševanje občuti zdaj prav vsak s tem je Združenje priredilo sedem
Zasedanje Generalne skupščine v svobodo in v vsem Alžiru so zad-New Yorku je s sprejemom treh nje dni začeli novi hudi boji in
ZBOR V RIBNICI
delavec in uslužbenec. Najnovejši predavanj, ki so bila dobro ob-podatkl Zveznega zavoda za stati- iskana, in dve poučni ekskurziti v
cHlrrt nn ryi --------,	.	.	.	_	____i_____ tt e ,...	_____
ganlzacije — vendar pa je že na- s stalnimi stavkami. Alžirsko vpra-daljevanje zasedanja pokazalo, da Sanje so Združeni narodi sprejeli je Generalna skupščina v vsakem na dnevni red sedanjega zasedanja oziru trdno odločena nadaljevati s Generalne skupščine, politiko miru in pomirjevanja v Zaradi vojaškega neuspeha fran-.	,	, , „	, , , .	.	svetu. Le nekatere zahodne drža- coske politike v Alžiru in zaradi
4 novembra je bil v Ribnici let- li so vrsto poljudno strokovnih ve vedno znova skušajo z obrav- velikih finančnih izdatkov, ki jih ni	občni	zbor	Združenja	rezervnih	predavanj iz vojaških ved, katerih	navo primera Madžarske odvrniti	imajo Francozi s to vojno so ved-
...	~	—------—~ ------------------------------------   ah	ji	v	oficirjev.	Iz	poročil	je	bilo	razvid-	se je članstvo udeleževalo v lepem	nozomost sveta od s volih nakle-	no boli oosostf klasovi da 1p q tn
na£ gosmdarsTvo^edaH j(Lna t*6	T1 dVe eka" 7; da 7 7° delo rezervnih ofi- številu Na zboru so napravili na- pov na Bližnjem vzhodu. Anglo- vojno treba prenehati.'Politiki via-
?7lg0Sp07rStV0 čedalJe bolj sta- kurzi ji sta dali članom organizacl- clrjev med letom zelo plodno. Ime- črt predavanj za prihodnje leto; francoske čete namreč kljub skle- de so se zadnje dni začeli upirati
predavanja bodo redno enkrat me-	pU Združenih narodov, da morajo	celo nekateri socialistični voditelji,
se no. Kakor do sedaj bodo tudi	njihove in izraelske čete takoj za-	čeprav je vodja francoske vlade
zanaprej predavali predavatelji iz	pustiti teritorij Egipta, še vedno	socialist. Ti voditelji zahtevajo iz-
A ribn^e garnizijet ki za-	držijo pod okupacijo luko Port	redni kongres socialistične stranke
s užijo vso pohvalo za dosedanje s aid ob vhodu v Sueški prekop. Francije, na katerem bi obravna-uspešno delo in pomoč Združenju čete Združenih narodov, med ka- vali poleg Egipta tudi vprašanje rezervnih oficirjev v Ribnici. Na	terlml so na željo Egipta tudi na-	Alžira. Francija je — to je vsak
ZDoru so sklenili, da bodo vabili	Se ge prihajajo v Egipt in se raz-	dan bolj očitno — izgubila vse sim-
a nfMnila,Va^a rezervne^ oficirje in	vrščajo ob prekopu, da bi prepre-	patije v Severni Afriki in ji preti
n m mo .moo-,,	čile nove spopade in vodile delo resna nevarnost, da bo morala že
na čiščenju prekopa.
bilizira, vendar se cene ustavljajo na že prej doseženi višji ravni.
je priliko, da so spoznali novo sodobno orožje naše armade. Ker je
Indeks življenjskih stroškov štiri- učenje in spoznavanje vojne teh-članske delavske družine je bil le- nike eno najbolj aktualnih vpra-tos v oktobru 104. nasproti 102 v Sanj, so sklenili, da bo v bodoče lanskem oktobru in 91 v oktobru še več kvalitetnih predavanj. K te-1954. V dveh letih so torej živ- mu bodo precej pripomogli upoko-ljenjski stroški narasli za 14 odst. jeni rezervni oficirji, ki so pred V primerjavi z lanskim oktobrom kratkim prišli iz vrst JLA. Prakso ostali stroški prehrane, obleke sa je pokazala, da so to ljudje, ki
in obutve sicer v povprečju nespremenjeni, narasle pa so cene
so dobro seznanjeni z vsemi sodobnimi vojnimi metodami in da
storitev za 8 odst. in v manjši bodo lahko precej pripomogli k izmeri tudi cene za kurjavo in za obrazbi tistih rezervnih oficirjev,
Zakaj ni potrošniških svetov v Kočevju?
ki je ukazal nabiti plakate, voditi delo še naprej. A videti je, da je nabite plakate, ki so pozivali po- bila akcija zanj z nabijanjem pla-trošnike na sestanek, na katerem katov končana.
Gotovo je že kakih 5 mesecev, kar smo videli na raznih mestih
bi se domenili o ustanovitvi potrošniških svetov, ki v nekaterih krajih že obstoje.
Prvi sestanek, ki smo ga imeli v večernih urah v osnovni šoli, Je bil bolj slabo obiskan in smo se zato udeleženci dogovorili, naj bo čez teden dni ponovni sestanek, h kateremu naj vsak udeleženec pritegne še par znancev.
Cez teden dni smo se zopet se-
Ustanovitev potrošniškega sveta je za nas potrošnike, katerim sme marsikdo nekaznovano segati v žep, nujna potreba, je neke vrste silobran in samozaščita, in če razni forumi tu nočejo ukrepati, je razumljivo, da moramo potrošniki to storiti sami.
Upam, da bodo te vrste zganile one, ki so pred 5 meseci nabili plakate, da izpeljejo to koristno in
Posebnosti današnje tevilke
Govor, ki ga je imel predsednik republike tov. Tito v Pulju, je posebne važnosti za razumevanje političnih dogodkov doma in po svetu, zato smo ga v celoti ponatisnili In ga na posebni prilogi priložili tej številki.
*
Na 7. strani objavljamo prvo nagradno anketo. Prosimo vse naročnike in bralce, da nam na anketo odgovore!
podoficirje iz vsega področja ribniške občine. Izvolili so tudi posebno komisijo za rezervne podoficirje, katerim bo sedaj posvečeno več skrbi za njihovo strokovno izobraževanje. Izvoljen je
v bližnji prihodnosti sneti zasta-Boji v ALŽIRU	vo v sv0!01 severnoafriških lukah.
Ugrabitev alžirskih voditeljev iz DeS'SenfTavske marokanskega letala, ter napad Partlje Poljake ln vladna delega_
stali. Res nas je bilo nekoliko več, važno zadevo do uspešnega kon-
ca, Dajo nam naj nasvete in navodila, naprej pa se bo že za potrošniške interese pobrigal zgoraj
B. K.
toda ni bild zastopnika mestne občine, ki bi tudi moral pjiti k sestanku, da navzočim tolmači pomen in namen ter naloge potroš- omenjeni izvoljeni odbor, niškega sveta. Zato je prevzel eden navzočih to nalogo in nam na kratko poročal o tem.
Približno smo razumeli. Nato so nas udeleženci sestanka štiri izvolili v odbor, ki bi naj pripravili
SEJA MLADINSKEGA KOMITEJA OBČINE DRAGA — LOŠKI POTOK
V nedeljo 11. nov. je bila sklicana seja mladinskega komiteja Draga-Loški potok. Govorilo se je zlasti o ustanovitvi osnovnih organizacij po vaseh in o pripravah za nove volitve.
Razvitje prapora v Sodražici
Kakor v drugih krajih bo tudi Sodražici 29. novembra na praz-
teren za bodoče delo. Rekli so nam nik rojstva naše republike lepa tudi, da dobimo (namreč izvoljeni svečanost. Na svečanosti, ki bo v odbor) od mestne občine v krat- domu Partizana, bo organizacija kem navodilu, kakšno bo naše de- Zveze borcev razvila svoj prapor;
lo. Nato smo se razšli.
Poteklo je nekaj tednov, a od nikoder ni bilo poziva za informativni sestanek odbora.
Mnenja sem, da bi moral tisti,
tako bo v Sodražici tretja v Sloveniji in prva v kočevskm okraju, ki ima svoj prapor. Prapor, ki je zelo lepo izdelan in je stal 35.000 din, bo organizaciji ZB in vsem
prebivalcem sodraške občine res lahko v ponos. Naj s tega mesta izrečemo zahvalo podjetjem, ki so omogočila nabavo prapora, tako »Galanteriji«, Stolarni, ObLO Sodražica in drugim. 29. novembra se bomo torej zbrali v domu Partizana k omenjenemu slovesnemu razvitju prapora. Po slovesnem delu proslave bo ljudsko rajanje.
-žem
...	letala.	_____________^
bil nov odbor, kateremu želimo francoskih čet na Egipt sta še „.7" p“ ,7.. najlepfie uspehe pri delu. Or. M, pcdig.1. .Utok« borce k, Zjeffi	™
tridnevnih razgovorih podpisali resolucijo, v kateri izražata obe vladi in partiji svojo pripravljenost, da bosta urejali vse medsebojne odnose na temelju enakopravnosti obeh držav ln v skladu s koristmi teh držav. Poljski voditelj Gomul-ka je v svoji zdravici ob zaključku obiska poudaril pomen takšne ureditve odnosov med obema državama, ker dajejo taki odnosi vse možnosti za tesno sodelovanje med državama in ljudstvi. To pa je življenjski Interes predvsem Poljske, ker njene zahodne meje še vedno niso mednarodno priznane in Nemci še vedno zahtevajo popravek te meje na škodo Poljske.
Madžarska vlada Janosa Radarja se močno trudi, da bi v deželi čimprej zagotovila nemoteno proizvodnjo in življenje in da bi zatem uredila s sovjetsko vlado medsebojne odnose, kj so v zadnjem času toliko škodovali ugledu Sovjetske zveze v svetu. Na Madžarskem je sedaj v glavnem mirno, delavci se počasi vračajo na delo, ponekod pa je že pričel zopet pouk v šolah.
ODMEV NA GOVOR Govor maršala Tita v Pulju je v svetu naletel na Izreden odmev. Vse radijske postaje ln ves svetovni tisk je posvečal obširne oddaje.
Za dan republike 29. november čestitajo vsem prebivalcem našega okraja
Okrajni ljudski odbor Kočevje
Okrajni komite ZK Okrajni odbor SZDL Okrajni komite LMS Okrajni sindikalni svet Okrajni odbor ZB
Uprava za gozdarstvo pri OLO Uprava za ceste pri OLO Uredništvo in uprava Novic
Za naše kmetovalce
Živinorejci! Metljavost vam uničuje živino
10-let rasti in razvoja »Ključavničarstva" v Kočevju
Takoj po osvoboditvi Kočevja se št vemo okovje in popravljati kole- Podjetje je ves čas skrbelo tudi je pokazala velika potreba po kiju- sa, dokler ni sredi leta začela z de- za usposabljanje kadrov kovinske čavničaraki delavnici.	lom tudi brusilnica in galvanizaci- stroke. V 10 letih je z uspehom
Septembra 1946 se je osnovalo ja. Leta 1951 je ostalo približno
blata bo v tem da tisto jutro, ko tavljali šele takrat,
(Nadaljevanje in konec)
Ko dospe zabubljena ličinka s travo, senom ali z vodo v goveje želodce, ji želodčni sok prežre trdo ovojnico, ličinka se sprosti, se zarije v steno črevesja in od tam jo kri odnese v jetra. Zgodi se tudi,
da ličinka prevrta črevesno steno bodo potrdili, da je zbiralec in pride naravnost v jetra. Skozi vzel vzorce od vseh živali, jetra potujejo ličinke 6—8 tednov, Ko bodo preiskani vsi vzorci bla-pridejo v žolčevode, kjer dorastejo ta in bomo vedeli, koliko živali so v zrele metljaje in cela pesem se že napadli metljaji^ bomo začeli z ponavlja.	zdravljenjem. Kako* bo zdravljenje
Ker živi v eni sami živali lahko potekalo, koliko bo stalo in koliko na stotine metljajev, je jasno, da bo zanj moral plačati lastnik sam, povzročijo lahko veliko škodo. Iz- koliko pa bo prispevala družba računali so, da lahko. metljaji sa- (okrajni ljudski odbor, republika, mo pri eni kravi povzročijo letno občina, zadruga), bomo lahko uigo-'za 25.000 din in več izgube pri mesu in mleku, če že ne uničijo 1 cele živali. Metljave krave so rade tudi jalove. Ker lahko posamezni metljaj zleže po več sto ti-
ho javljeno, da pride zbiralec v koliko živali bo zdravljenja po-hlev, ne bodo skidali kravjekov, ta- trebno.
ko, da bo lahko dobiti od vsake Upam, da sem dovolj razložil
kovinsko podjetje, sestavljeno iz dveh delavnic: ključavničarstva in ko bo znano, kleparstva. Obe delavnici sta de-
lali skoro v istih prostorih vse do leta 1953, ko sta se ločili.
Ključavničarska delavnica je v
na starem, v maju 1952 pa je bil odprt nov obrat — kolesarska delavnica.
Brusilnica in galvanizacija sta odslej delali še intenzivneje, naraščalo je tudi povpraševanje po
živali vzorec. Poleg tega bodo mo- namen in pomen bližnje akcije, in glavnem popravljala in izdelovala pohištvenem in stavbnem okovju,
° . . . .	-	_	.	_	.. .1:1 : 1  ~ X.—n X! Anlnn tl-. ,—~ -, — r, J ni nun inn r» 17 0*1 Q Utiflm
rali živinorejci podpisati seznam, da bo akcija potekala v redu in ki ga bo imel zbiralec, s čimer s pomočjo vseh živinorejcev v nji-
res hovo zadovoljstvo.
Vet. Osredkar Marko
DELO KZ NA SLEMENIH
Pretekli teden se je sestal
boč (tudi do milijonov) jajčec, je redni seji upravni in nadzorni od-razumljivo, da se bolezen tudi bor KZ, ki je odgovorno in kri-naglo širi.	tično obravnaval vse zadeve iz
Zdraviti metljavost ni lahka svoje pristojnosti. Izročili so svo-etvar. Imamo sicer zdravilo (»pro- jim uslužbencem dve stanovanji, tumetilj«), ki metljaje zanesljivo ki sta bili letos narejeni v zadruž-ublja, vendar to dostikrat ne za- nem domu. Dalje so govorili o dostuje. Kadar namreč lastnik po- boljši organizaciji odkupa kmetij-eumi, da je žival metljava, so nje- skih pridelkov in o organizaciji trna jetra navadno že tako poško- govske mreže sploh. Kmetu mora dovana, da ji tudi protumetilj ne biti omogočeno, da bo lahko vse koristi več. Le-ta sicer ubija met- svoje pridelke prodal zadrugi, Ijaje, jeter pa ne more pozdraviti, predmete pa, ki jih rabi, da bo Zato moramo metljave živali lahko pri njej kupil. Na koncu so zdraviti že takrat, ko se jim na ge govorili o medsebojni pomoči in zunaj še ne pozna, da so metlja- 0 odnosih uslužbencev do zadruž-ve, to se pravi, kmalu potem, ko mkov. Poudarili so, da so uprav-so se metljaji naselili v živali, pa ni odbor in uslužbenci zaradi lju-ugotavljamo tako, da preiščemo di, ne pa obratno, zato morajo vsi njihovo blato pod mikroskopom delati za napredek in blaginjo vseh (drobnogledom). S tako preiskavo elanov zadruge, lahko razmeroma hitro najdemo jajčeca metljajev, ki jih le-ti izležejo. Cim pa enkrat ugotovimo v blatu jajčeca, moramo ž.val takoj zdraviti. To delamo navadno jese-
število obrtnih obratov v kočevskem okraju nekoliko narašča, in sicer bolj v družbenem sektorju kot pa v privatnem. Stanje pa je v primerjavi s predvojnim še vedno nezadovoljivo. Saj je bilo samo v občini Kočevje pred vojno 239 obratov, sedaj pa jih- je le 122.
opravilo izpit za pomočnika 45 vajencev, mojstrske izpite je naredilo 6 pomočnikov, za polkvalifici-rane delavce pa se je usposobilo čez 60 nekvalificiranih delavcev.
Vrednost proizvodov je v preteklem letu znašala 134 milijonov, dohodka pa je bilo 66 milijonov.
štedilnike, pločevinaste peči, želez- ki mu pa delavnica z v glavnem V 10 letih tako nagle rasti je ne ograje, pečnjake ter opravljala ročnim načinom proizvodnje ni vec imelo podjetje mnogo težav. Treba razne druge ključavničarske uslu- mogla zadostiti. Zato si je podjet- se je bilo boriti za dobavo suro-ge vse do leta 1949. V letu 1950 je nabavilo 100-tonsko stiskalnico, vin, za kadre, za nove prostore, pa so začeli izdelovati tudi pohi- kmalu za tem še dve 10-tonski za dobavo strojev, za vse to pa se
stiskalnici, vrtalne stroje, brusilne je pravzaprav treba boriti še da-stroje, stružnico, za galvaniko pa nes. Daši so delovni pogoji v no-dve dinami za bakrenje in kromi- vem in razširjenem poslopju dobri ranje. Večinoma je te stroje na- in boljši od nekdanjih, saj imapod-mestilo v novo zgrajenem poslop- jetje sedaj lepo garderobo, moder-ju, ki	pa je že	spet postalo	pre-	no kuhinjo, zračne	in čiste delov-
tesno.	Zato so dogradili novo	mo-	ne prostore in zaščitne naprave,
demo	kolesarsko	delavnico in skla-	vendar še vedno ni	doseženo ono,
dišče.	Leta 1955	se je zopet	gra-	kar si najbolj želi,	to pa so: novi
dilo in v nove, dobro opremljene, stroji; podjetje bi rado prešlo na zračne, svetle in mnogo udobnejše splošno mehanizacijo, rado bi še prostore so se iz starih, že ne- razširilo delovne prostore in usta-uistreznih prostorov vselile galva- novilo nekaj novih obratov. V port ika, brusilnica in novo ustanov- častitev proslave 10-letnice svoje-ljeni obrat — orodjarna.	ga obstoja je delovni kolektiv pod-
že leta 1953 se je začela proiz- jetja Ključavničarstvo vnovič do-vodnja popolnoma novih artiklov kazal svojo veliko ljubezen do pod-za široko potrošnjo: namizne sve- jetja ter se množično odzval pred-tilke, lestenci, gradbeno okovje vseh vrst, sanitarne naprave, mizarsko okovje, električna stikala in drugo.
Nekdanja ključavničarska delavnica z vsaga. petimi delovnimi močmi je v 10 letih zrasla v mogočno podjetje, v katerem je danes zaposlenih čez 200 ljudi.
Pogled v obrat »Ključavničarstva«
Še vedno premalo obrtnih obratov
Po strokah so dobro zastopani le mizarji, čevljarji, kovači in še nekateri, medtem pa sta v vsem okraju le dva urarja, eden mehanik koles in prav malo steklarjev in nekaterih kovinskih poklicev. Posebno pomanjkanje pa je v ži-
logu vodstva sindikalne podružnice: več ko 2200 ur so prostovoljno delali in urejali prostore, park in preseljevali nekatere obrate. Obenem so delavci živahno tekmovali tudi na vseh poljih družbene in kulturne dejavnosti, v strelstvu, pri šahu, kegljanju, pri delu v DPD Svoboda in drugod.
V Žigmaricah imajo vodovod
Tudi travnike moramo gnojiti
Kmetje v kočevskem okraju pri- Gnojenje z umetnimi gnojili se
lov.iu.vi>.!. -v, ------ — -------- j---- runerie v iKOcevaaem um »ju pn- umujcuje z umcimmi guuj... -v	__ ,, ™notnl np-
ni, ko je glede na razvoj metlja- dobij0 zaradi visoko razvite živino- izvrstno obnese na močnih, globo- s°m-. Vhi L^Uo mesto tobližnia
jevih ličink najbolj verjetno, da so reje" velike količine hlevskega gno- kih zemljah. Takih travnih povr-živall že napadene. Zdravljenje pa ja Največji del gnoja porabijo šin pa je v kočevskem okraju bo-moramo ponavljati še enkrat pozi- kmeye na njivah, saj se za gno- re malo in bi trajna .uporaba gno-mi in drugič spomladi. Z enim sa- jgnje ornih površin porabi prav jil sčasoma povsem izčrpala trav-mim zdravljenjem ne moremo gotovo vsaj 90 odst. vsega hlev- no rušo. Rešitev je torej v pra-namreč uničiti vseh metljajev pa Rkega gnoja. Na drugi strani je vilnem kolobamem gnojenju, pri tudi z drugim zdravljenjem, žal, res da -so naravni travniki potiš- katerem se pravilno izmenjujejo
njeni na slabšo zemljo, bodisi na domača gnojila in umetna gnojila, zamočvirjene površine, bodisi na Našim razmeram bi najbolje plitva kamnita tla. Ni ’ čudno torej, ustrezal takle gnojilni načrt na če je proizvodnja sena na narav- travnikih: 1. leto hlevski gnoj ali nih traviščih nizka v količinskem kompost, 2. leto 600 kg Thoma-in v kakovostnem pogledu. Pride- sove žlindre in 200 kg kalijeve so-lek sena pa je mogoče v velikem li, 3. leto nič, 4. leto gnojnica ali obsegu povečati s smotrnim gno- 500 kg nitrofoskala in zopet izno-
ne vedno.
No, zdaj menda veste, zakaj bodo kmalu začeli zbirati blato po hlevih. Zato, da bomo ugotovili, katere živali že imajo v sebi metljaje, katere živali bo potrebno zdraviti.
Blato bodo zbirali po hlevih
karni bi ostalo mesto in bližnja okolica povsem brez kruha.
V kritičnem stanju je tudi šiviljska delavnica v Kočevju, saj se 18 ljudi stiska v neprimernem prostoru. Zaradi tega delavnica ne more sprejeti v uk vajencev in je precej ženske mladine, ki nima možnosti, da bi se izučila obrti.
ČRNI RIBEZ — DONOSNA RASTLINA
črni ribez vsebuje od vseh sadežev največ vitaminov, zato je med
brezplačno za lastnike živali. Edi- jenjem. Izkušnje so pokazale, da je va. Potrebne količine hlevskega no »delo« živinorejcev pri zbiranju največji uspeh mogoče doseči le z gnoja je mogoče odtegniti ječme-
uporabo hlevskega gnoja ali kom- nu, fižolu in krompirju, ki so mno------- ---------------------------- posta in umetnih gnojil. Hlevski gokrat v naših razmerah pregno-
UMRL JE IVAN ROGALE ^aSnitih^to^eščeni^ttoh,6kjerTz ^ Hlevski gnoj, kompost, Thoma-Tik pred zaključkom lista smo sušnih letih omogoča boljše izko- sovo žlindro in kalijevo sol je treba Izvedeli, da je umrl Ivan Rogale, riščanje vlage in na splošno vzdr- uporabiti jeseni, dočim je treba z mali kmet iz Vasi v Kostelski do- žuje trajno rodovitnost zemlje, gnojnico in nitrofoskalom gnojiti lini. Pokojnikovo ime je vezano na Gnojenje izključno s hlevskim spomladi. Hlevski gnoj naj bo izgradnjo ljudske oblasti v Koste- gnojem pa ima tudi senčne stra- star, preležan. Pri gnojenju slabih
®	" .	......	.	11. ■	.	«# .	v • 1 1	1 1   • 4 vm.rviiVnu vin IvnifnuiHl	0
lu, saj je pokojni bil predsednik krajevnega odbora.
vrsto let ni, saj pospešuje sveži hlevski gnoj ljudskega rast plevelov in manjvrednih zelišč.
Uspehi oktobrskih sejmov
Za živinorejo kočevskega okraja mesec kontrolirati njeno proizvod' je značilna vzreja plemenskega na- nost itd. Vse to delo opraviči znat- žlindro in kalijevo soljo, naj to raščaja ne le za lastne potrebe, no višjo ceno. Čeprav je precej store sedaj, ko so gnojila spet ce-ampak tudi za ostale predele Slo- rejcev tožilo, da so bile odkupne nejša. Povečati in izboljšati pride-
venije in naše sosedne ljudske re- cene precej nizke, je pri objektiv publike. V oktobru smo imeli šti-rl plemenske sejme za to živino.
Da je reja živine precej intenzivna, se kaže med drugim tudi v ponudbi kvalitetne plemenske živine za prodajo.
Ponudba plemenske živine je bila letos velika. Za prodajo je bilo prijavljenih 528 živali, in sic^r 78 bikov, 219 krav ter 231 telic, če upoštevamo, da so smele na sej
ni presoji treba priznati, da so bile cene v povprečju primerne. Cena za 1 kg znese 184 din ali 60 din pri kg nad klavno ceno.
Nadaljevanje prihodnjič
Vas žigmarioe je imela v nede- vedajo predvsem gasilci, ki bi pa ljo 11. novembra popoldne veliko lahko pokazali več discipline in bi vilski stroki, kjer pride 1 kvali- slavje, ki bi ga privoščili še mar- se morali bolje povezati z režij-ficiran delavec na 500 prebivalcev, sikateri vasi v našem okraju. Do- skim odborom. Po otvoritvi vodo-V občini Kočevje je bilo pred voj- grajen je bil vodovod, za katerega voda so se gostje zbrali na malo no 14 pekarn, medtem ko sta da- so naredili načrt že pred 19 leti. zakusko. Ob tej priliki smo sli-nes samo dve, in od teh niti ena Pobudo za gradnjo pa tudi finanč- šali številne govore članov režij-ne odgovarja higienskim predpi- no pomoč je dal odbor za male skega odbora, predstavnikov obla-
asanacije pri OLO Kočevje. Mili- sti ter graditeljev. Res lepe slo-jon dinarjev je dala tudi tukajš- vesnosti se bodo vaščani še dolgo nja Kmetijska zadruga. Mnogo pa spominjali.	I.
so prispevali tudi sami vaščani bodisi v gotovini ali lesu. Finančne	^.
obveznosti so še precejšnje, vodovod pa je le gotov in kako je to dejstvo pomembno za napredek vasi, se mnogi vaščani še sami ne
zavedajo v polni meri. Delo režij- jagodičevjem najdragocenejši. V Poseben problem pa predstavlja skega odbora je slonelo na 2—3 zdravilstvu ga visoko cenijo, toda v kočevskem okraju šušmarstvo. članih. Največ zaslug za današnji prj nas je gc vse premalo poznan Obrtniki zapuščajo delavnice in se uspeh pa imata tov. Lado Pirc in m razširjen. Nekatere zadruge v navidezno zaposlijo v državnih de- Stanko Kovačič. Graditelj Anton našem okraju so sklenile, da ga lavnicah, v prostem času pa na- Košir je pokazal veliko dobre vo- bodo uvedle na svojih zadružnih daljujejo z rednim delom v svoji lje in sposobnosti, da je bilo delo posestvih. Povpraševanje po črnem obrti. Tako na nekaterih sektorjih tako hitro zaključeno. Mestni vo- ribezu je zelo veliko. Naša izvozna sploh ni več obrtnikov, toda pre- dovod Kočevje je izvršil kljub po- podjetja ga izvažajo v neomejenih
manjkanju materiala glavni vod, količinah, ker je povpraševanje po hišne priključke in instalacije. Ta- črnem ribezu v inozemstvu vedno ko dobi danes zdravo pitno vodo večje.
40 hiš.	Črni ribez je zelo donosna rnst-
Slovesn-osti so prisostvovali tudi lina, ako ga posadiš na primerno predstavniki oblasti, organizacij in njivo, izbereš dobro sorto in na-Okrajna obrtna zbornica daje ve- podjetje.	sad neguješ. Nasad je potrebno
liko važnost tudi dvigu strokovne- Gostje so si najprej ogledali za- okopavati, gnojiti in škropiti, pa ga kadra. Tako je bilo v obrtnih jetje, ki je v zadostni višini blizu tudi pravočasno obrezati in obrati, delavnicah leta 1946 zaposlenih le vasi. Nato so odšli v vas, kjer je Na en hektar posadimo 2000 do 561 delavcev, v lanskem letu pa	bila otvoritev vodovoda. Hidrant je	2500 grmov črnega rbeza. Sa-
1570. V tem času je napravilo 255	prestal prvo preizkušnjo in videlo	dike je najbolje saditi že jeseni 2
kandidatov izpit za kvalificirane-	se je, da je pritisk vode Izdaten	metra narazen v vrstah in med vr-
ga delavca in ravno toliko za pol-	ter dosega vse zgradbe v vasi.	stami. Grm zarodi že tretje leto in
Kmetje kf nišo predianskim iz- kvalificiranega.	Požarna varnost je s tem znatno	daje v prihodnjih letih po 3 do
.... •	-	- -	Pri vzgoji novega kadra pa je večja. Mali pionirček je s svojim 10 kg pridelka. V normalnih letih
nujno, da se razširi Vajenski dom nagovorom »Pozdravljeni nam, računamo 6000—10.000 kg prldel-v Kočevju, saj so prostori v njem dragi gosti, hidrant	poslali	ste v	ka	na hektar, na 10 arov torej 600
pretesni in spita po dva vajenca pomoč, brizgalna	stara,	lahko	do	1000 kg. Cena črnemu ribezu je
na eni postelji.	noč!« veliko povedal, kar se za- bila. letošnje leto 110 din za kilo-
gram.
Katera rastlina na vašem polju naj bi dala več?
Podnebje in zemlja v m šem
Pred kratkim je odbor Zveze za-	rišč, pralnic, pekarn, otroških	^^lata^ PH&ikuibrno ^dT^^ °bo
družnic pri OZZ Kočevje razpisal	igrišč, Šolskih kuhinj ^ podobno	f^Kz v prlhJlnjih' letih raz-
prvo nagradno tekmovanje Zveze ter "vedbo.	J	širil z zadružnih tudi na privatna
zadružnic, katerega se bodo lahko kmečkem domm Tekmovalke jie	t ker mu zaradi domxsno-
udeležile vse kmečke žene-zadruž- bo ocenjevalo po točkah, ocenje- ^ ng mQrR konkuTiratl nobena
Kmetij-
bivalstvo kljub temu ne naroča dela v krajih, kjer so še obrtniki do-tične stroke. V Kočevju gradijo veliko malih hiš, vendar ni nobenega registriranega obrtnika-zi-darja.
travnikov, na katerih ne rastejo sladke trave in detelje in ni v bližini boljših travišč, je nujno treba zasejati gnojene površine s travnimi in deteljnlmi semeni
koristili izredno ugodnih cen umetnih gnojil in niso temeljito pognojili svojih travnikov s Thomasovo
lek sena na svojih travnikih je še vedno mnogo ceneje kot kupovati draga krmila, ki se pa tudi mno> go bolje izkoristijo, če je osnovna krma dobra.
Inž. Slavko Volk
Plodno delo žena zadružnic
ivi	I	-i	■ udeležile vse kmečke žene-zadruž- bo ocenjevalo po wuium, ocenje
Tako V Loškem potoku nepndete naprej nice. Tekmovanje se bo začelo 15. vala pa bo posebna komisija, se
* MAiromKro in Vin traialrt rim 90 mn_ nlnullona i*z tUP.h Clflllif! nkfaiTlPP-!
Edini kmetijski pridelek, ki pri- Upam, da bo tržna inšpekcija upoštevamo, “‘^^itki'TTaletiioatl de v P°®tev za odkup na območju ukrenila' ves potrebno in opomnila
preko 2000 litrov, krave Je^do sta- yendar pa je njegov odkup letos slovati le tako, kot določajo pred-
popolnoma nezadovoljiv. Tega je piši, ne pa tako, kot bi krivo zlasti to, da se zaradi odda- zahotelo, ljenosti od železnice odkupna cena
rosti 10 let in vse z znanim poreklom, tedaj je ta številka zelo velika, Z druge strani pa to po-
trjuje, da je naša	znatno zniža Tako je razumljivo.
služba s selekcijo živine dosegla
S«™ =
naših kmetih.
ja prihodnjega leta. Za zmagovalke v tem tekmovanju so razpisane
KZ Hrib in Travnik, je krompir. KZ Travnik, da se danes sme po- razne praktične nagrade, tako med
drugim Baumanov zvon za pripra-se komu vo sadnih sokov, garnitura emajlirane kuhinjske posode in druge nagrade. Tekmovanje obsega skupno 21 točk in te so med drugim: število aktivnih žena v Zvezi zadružnic v primerjavi S skupnim številom kmečkih žena; število žena v upravnih in nadzornih odborih KZ; povezava odborov Zveze zadružnic z aktivi mladih zadružnikov, z gospodinjskimi centri pri
zadružnic, katerega se bodo lahko kmečkem domu. Tekmovalke ,se nnHMtvfl kpT m1, 7arnrli donosno-
vaia pa uu	»vunoija, oc- .	kmeti iška kultura,
novembra in bo trajalo do 30. ma- atavljena_ iz treh članic okrajnega ska služba o,krajne zadružne zve-
odibora Zveze zadružnic in dveh zadružnic predstavnic zadrug.
ze daje brezplačna navodila za napravo nasadov.
Primankljoj trgovine v Moravi
. da se s takimi odkupnimi cenami, ..ouav..u ™	«»«««.
Sul^4." atiU	s S5SR8SI -LZ v“‘v,mo1' Gm,J° * Do,,no ~
MEDVEDI V PREDGRADU
Nedavno so medvedi obiskali
goro kakor tudi Knežjo lipo.
Na Gornji Podgori so medvedi Martinu Molcu odnesli iz uljnjaka 300 korakov daleč 3 panje, jih uničili in med požrli.
zadovoljiva, saj je bilo V
-. — p«,. a„,
vina se ne prodaja na kg, ampak n	'	. ge DOJabš|lo ln pa poškodovali.
se cena P^^t^i^Tjovnišk^o- kar nikakor ni v skladu s pred- Na Dolnji Podgori pa so med-so osnovni kriteriji rodov i P piaL Poslovodkinja, KZ Travnik je vedi Jožetu Vajdetiču panje v ulj-
rekbl ter Tam ^nanlf vSez živali prišla s tovornim avtomobilom od- njaku samo premetali.
Da T uTTovi nroizvodna zmog- kupovat na območje KZ Hrib. Po- V Knežji lipi na državnem po-Da se ugotovi proizvoan g	„„ -u /inčo*, noimiiw, v>r.n sest-vu so medvedi iz uljnjaka po-
Pred kratkim je imelo disciplinsko sodišče pri OZZ Kočevje spet polne roke dela. Tokrat je stala pred sodiščem poslovodkinja v trgovini kmetijske zadruge Banja Loka, Marija Južnič. Obtožnica ji
in ga puščala nezavarovanega v poslovalnici do ponedeljka. Denarja tudi ni štela niti ob sobotah, ko je šla lz službe, niti ob ponedeljkih, ko je prišla v službo. Tako se je lahko zgodilo, da je kdo. denar
je očitala, da je povzročila kot po- kradel, vendar tega sedaj ni mo-
Na Vimolu so medvedi Jankotu občinah in z množičnimi organiza-šterku popolnoma uničili in požrli cijami in društvi, nadalje ureditev
vzornih vrtov, zadružnih, šolskih
slovodkinja v poslovalnici KZ v Moravi v tem letu primanjkljaj v višini 292.328 din. Zagovarjala se je, da si od tega zneska ni ničesar
goče dokazati. Naj omenim, da je imela Južničeva tudi v letu 1955 v isti poslovalnici primanjkljaj v višini okrog 250.000 din, katerega
in privatnih, gradnjo kokošnjakov, prisvojila, vendar tudi ni znala po- pa je poravnala. K vsemu temu naj
__ru r,nr.«, o v i Vi niS^onomr j____fciirn x7o_ nrinnmnlmn H p Vii mornlii -zn rimi trn
not robno veliko srečilo se ji je doseči nekoliko bolj sestvu rori in treba zi- ugodno ceno pri nekem hrvatskem metali več panjev v. dolino. J '	podjetju. Hodila je na Hribu od
ljivost živali, je truda. Iz roda v
taji	«^««4
in le na ta način se zberejo podatki o plemenski vrednosti za posamezno žival. Za to delo ima precej zaslug selekcijska služba, glav-
nabava čistopasemskih piščancev, jasniti, kako je prišlo do tako ve-zboljšanje organizacije odkupa likega primanjkljaja. Primanjkljaj mleka. V prosvetni dejavnosti ob- je hotela na več načinov prikriti, sega tekmovanje med drugim: kar ji je v tromesečni in polletni ureditev stalnih prostorov za te- inventuri uspelo, v mesecu avgu-čaje, organizacijo raznih tečajev, stu, ko je bila v poslovalnici re-
ljudi,
naj pripeljejo krompir v Travnik.
Preteklo
SUŠJE
nedeljo je
predavanj, nabavo strokovne literature in drugo. Naj navedemo še
vlzijska inventura, pa je prišla vsa stvar na dan. Človek se mora ne-
Nekoliko bolj ugodni ceni so ljudje DPD »Svoboda« Dolenja vas na res nasedli.	odru zadružnega doma v Sušjah
S takimi in podobnimi stvarmi s komedijo v 3 dejanjih »Zamotana niJ delež“pa" vsak "'posamezm"’rejec, se rušijo že tako slabi odnosi med ljubezen«. Igralska družina iz Do-Ta mora svojo živino negovati in obema zadrugama. Slišati je, da lenje v^isi je znana po svojih oskrbovati strogo po navodilih se- KZ na Hribu ne skrbi za svoje igralskih sposobnostih. Tudi v Suš-lekcijske službe, iz plemenske reje člane in da ne more doseči takih jah so lepo zaigrali in z vedro mora izločati neproduktivne živali, cen, kakor jih lahko doseže KZ igro razveselili številne gledalce, pri vsaki posamezni živali pa vsak Travnik.	hi so napolnili dvorano.
gostovalo zadnji dve točki tega tekmovanja, hote vprašati, kako je Južničeva
in sicer: ustanavljanje vaških pe-
vodila trgovino. Vsekakor jo je morala voditi skrajno malomarno, da je prišlo do tako velikega primanjkljaja, katerega priznava tudi sama. Zagovarjala se je tudi s tem, da je bila trgovina premalo zavarovana, poleg tega tudi, da ni
Ima Vaš sosed že naročene Novice? če si jili še vedno izposoja pri Vas, mu svetujte, da si za 240	_
din letno' zagotovi redno prejema/- odvajala dnevnega izkupička v so- kle vzgojno vplivala, nje lista na svoj naslov!	hotnih dnevih na pristojno mesto
pripomnimo, da bi morala zadruga Banja Loka bolj nadzorovati svojo uslužbenko; potem verjetno ne bi prišlo do tako velikega primanjkljaja. Pri vsej stvari bo težko prizadet tudi oče Južničeve, ki je bil porok za poslovanje svoje hčerke v trgovini.
In epilog k tej zadevi: Disciplinsko sodišče je obsodilo Marijo Južnič na odpust iz službe s prepovedjo vrnitve v službo h kmetijski zadrugi Banja Loka za dobo dveh let ter na plačilo stroškov disciplinskega sodišča. Pričakujemo, da bo ta kazen na mlado de-
K. O.
OBČNI ZBOR DPD »SVOBODA« RUDNIK
V »SVOBODI" JE MESTO ZA VSAKEGA RUDARJA
V soboto 10. novembra je imelo Delavsko prosvetno dru- cij. Sprejetih je bilo tudi nekaj štvo »Svoboda« Rudnik svoj redni letni občni zbor. Poleg ve- važnih sklepov, kot n. pr., da se čine članov sta se zbora udeležila tudi član Izvršnega sveta formira petčlanska komisija za LRS in glavnega odbora Zveze prosvetnih društev in Svobod izobraževanje, da se adaptira dru-
Uspeh kočevske ^SVOBODE" v Tuzli
I. festival amaterskih gledališč čevske Svobode, ki je nastopila s liti Jelenčevi, ki je prejela za na-Jugoslavlje, ki je bil v počastitev Pokondireno tikvo, je nastopila z slovno vlogo v »Pogospodeni buti-150-letnlce rojstva in 100-letnice istim delom še igralska skupina iz cl« prvo nagrado. Prvo mesto pa smrti srbskega komediografa Jo- Travnika. Z »Zlo ženo« so se pred- je osvojilo amatersko gledališče iz vana Sterije Popoviča od 13. do stavile Vmjačka banja, Dževdže- Kikinde z uprizoritvijo »Kir Ja-20. oktobra v Tuzli, je za nami in lija in Našice, Kikinda pa s »Kir nja«, a pripomniti je treba da so
tovariš Tomo Brejc in predsednik okrajne Zveze tovariš Tone štveni oder prične z gradnjo ni- gotovo marsikoga zanima, kakšen Janjo. Vsa ta dela so Sterijina in teden dni vadili v tuzlanskem gle-
“	1	J	1	.	11	1)1	< 1 V	1	n _   l 1 _____________ li. — ▲ —   X1L —1	flnliXXii 1 v«	rwr\ Cii 11*1	rrn eri rm
Šercer.
Poročilo o delu Svobode v pre- jencev — se nesebično trudijo in teklem letu je podal predsednik učijo in je nanje ponosno vse me-Svobode tov. Slavko Berger. Uvo- sto. Njihov trud pa je izdatno pod-doma je poudaril uspeh društva, prlo tudi društvo in delovni ko-
darskega doma, nastavi stalnega uspeh je dosegla kočevska »Svo- so glede scene ih nastopajočih pri-pevovodjo, za mladino pa da se or- boda«, ki je zastopala slovenska bližno enako zahtevna, ganizirajo plesne vaje.	amaterska gledališča. Takoj je Kočevska Svoboda je nastopila
Vsi udeleženci žbora so bili mne- treba poudariti, da igralci kočev- v Tuzli v izredno težkih okolišči-nja, da je treba društvo napraviti ske Svobode v Tuzli niso imeli lah- nah. Le štiri ure pred predstavo množično in da mora postati žari- kega dela, saj so nastopali v kon- so dobili igralci v Narodnem pozo-
v katerem so večinoma delavcl-ru- lektiv. Kupljeni so bili novi instru- kulturnega, političnega in dru- kurenti najboljših amaterskih gle- rištu, kjer so se predvajale festl-
darji. ki kljub vsakdanjemu tež- menti. stari pa popravljeni in vred kemu delu globoko pod zemljo še nost njhovih glasbil dosega 1 milij. vedno najdejo čas za kulturno- 300.000 dinarjev. Pohvaliti je tre-prosvetno udejstvovanje. Množič- ba kapelnika tov. Bastardija, ki je nost in plodno delo sta uvrstila s svojim znanjem in trudom veliko naše društvo na prvo mesto Svo- pripomogel k tolikim uspehom, bod v kočevskem okraju. Veliko Pevski zbor ne dohiteva dela pomoč, predvsem materialno, nu- ostalih sekcij. Pri njem je najtež-di društvu delovni kolektiv rud- ji problem pevovodja. Vodi ga tov. nika. Delavski svet je prepričan, Hrenova, toda zaradi različnih tež-da bo vsak dinar, ki ga da dru- koč zbor žal ne uspeva tako, kot štvu, bogato obrestovan, saj si ni bi ona želela in kot bi bilo društvu mogoče zamisliti dobrega, zdravega potrebno. Kino predstave je v zad-in naprednega rudarja brez kul- njem letu obiskalo nad 26.000 gle-tumo-prosvetne in politične raz- dalcev. Zavrteli smo 54 različnih gledanosti. Delavski svet je na filmov, predstav pa je bilo nad svojem zadnjem zasedanju odobril 300. Kino sekcija je pripravila tu-društvu nadaljnjih 500.000 dinar- di posebne mladinske predstave, jev, poleg tega pa še inštalacijo Za bodoče pa kaže, da se bo mo-centralne kurjave v domu Svobode, rala ta sekcija ločiti od društva in
Garancija za še večji napredek se preosnovati v samostojno pod-in razmah društva je tudi socialni jetje.
sestav članstva. Od 277 članov jih Izobraževalna sekcija se v svoje 240 delavcev in 25 uslužbencev, jem delu lovi; svoje delo usmerja Tudi žene so močno zastopane, saj le v okvir predavanj, ki so žal sla-jih je 68. življenje društva se od- bo obiskana. V bodoči sezoni bo vija v okviru sedmih sekcij. Naj- treba to sekcijo poživiti. Njena na-agilnejša je gledališka sekcija z loga bo, čeprav morda pod drugim 52 aktivnimi člani. Nadalje ima nazivom, da bo nudila razvedrilo društvo še šahovsko, godbeno, pev- in zdravo zabavo našemu rudarju, sko, izobraževalno, športno in kino Izven okraja širom po Dolenjski sekcijo ter svojo društveno knjiž- pa je lovoriko zmage nosila nogo-nico.
Gledališka sekcija je kljub
žabnega življenja vsega kolektiva, dališč iz vseh republik. Poleg ko-
dališču in zato zaslužijo za svoj uspeh igralci kočevske »Svobode« in njihov režiser Lorbar vse priznanje.
Z uspelo predstavo smo vzbudili splošno pozornost in nas je SZDL mesta Tuzle en dan zadržala valske predstave, na razpolago kot svoje goste. Te časti smo bili oder, ki ga je bilo treba še urediti deležni samo Slovenci in nam je s sceno, ki je bila pripeljana iz to omogočilo, da smo si ogledali Kočevja. Za vajo na odru sploh ni bližnjo Kreko in 19 km oddaljeni bilo časa. Takoj v začetku pri- Lukovac, kjer smo občudovali mo-prav za nastop, ki bi moral biti demo koksarno in bili deležni ob pol osmih, je bil prekinjen elek- uslužnosti in naklonjenosti vodstva * trični tok in tako so se vse pri- podjetja, predvsem pa njihovega prave vršile ob sveči in žepni sve- direktorja. Ko smo zapuščali Tuz-tiljki. šele ob devetih se je po- ‘	~
svetilo in predstava se je začela s polurno zamudo ob skoraj polni dvorani (razprodana je bila v celoti). Tudi med samo predstavo je bil prekinjen električni tok. Toda kljub vsemu je celoten ansambel zaigral s tako svežino in zanosom, da je bila publika presenečena tako nad igranjem kot sceno, skratka, predstava je osvojila avditorij
lo in Bosno, smo mislili na sodobno Bosno, ki je naredila na nas globok vtis, ker smo začutili, da je ta srce socialistične Jugoslavije.
»Pogospodena bulica« (Ružičlč — Zupan, E vica — Koširjeva)
Več sodelovanja in pomoči v Loškem potoku
Dne 11. t. m. je bil sklican let- bilo na zboru sklenjeno, da ga pri- voljeni: Alojzij Kordiš, Alojzij Car, občni zbor KUD v Loškem po- memo nagrade. Nadalje je veliko Franc Hudolin, Albin Košmrlj, Jo metna sekcija. Osvojila je dolenj- toku. Zbora se je udeležilo veliko žrtvoval tov. Mohar in tov. Car, ob- sko prvenstvo in ostala v vsem število mladink in mladincev, kar ki sta tudi bila pohvaljena. Na ža-
jektivnim in nepredvidenim teža- tekmovanju nepremagana. Kljub vam v glavnem izpolnila svoj pro- vsem uspehom pa bo tudi tu tre-gram, odpadle so le nekatere upri- ba več športnega duha in disci-zoritve zaradi obolelosti in odsot- pline.
nosti nekaterih igralcev in režiser- Diskusije se je poleg članov dru-jev. Zlasti neprijetno se občuti po- štva udeležil tudi predsednik okraj-manjkanje režiserjev; le-tl so ne- nega odbora Zveze Svobod in pro-
DOBER ZAČETEK
Torej novo sezono je kočevska »Svoboda« začela dobro in kot kaže, jo bo tudi nadaljevala. V re-
,,	.	. žijt tov. Smoleja so začeli z veliko
in dostojno predstavila slovensko ^emo študlratJi ljudsk0 lgro »Ro_
amatersko dejavnosti V splošni kovnjači v katerJQ so vkijučm ve-oceni je kočevska »Svoboda« za- nko JnoWb lgralcev ln to predvsem sedla drugo mesto najboljša žen- kljaičavnl?arskega podjetja. Naj-ska vloga pa je bila priznana Me- m,aj^ lgTalcl.pio=irjrio pričeli
pod vodstvom tov. Francke Vojske študirati mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Ker se tudi MKUD Matej Bor iz gimnazije pripravlja na uprizoritev dveh dramskih del, bodo v Kočevju meseca decembra in januarja kar štiri premiere. V peski zbor, ki je pod vodstvom
že Mohar, Anton Lavrič, Alojzij Samsa, Vida Mahne in Nežka Le-
gajo.
Poročilo blagajnika ni bilo podano, ker je bil blagajnik slučajno
Za okrajnega delegata je bila voljena Vida Mahne.
je prav tako vključilo lepo število mladih pevcev. Vendar je obstoj zbora še vedno v nevarnosti, ker
Predine- za ustanovitev šahovske se mno^i atarl članl odtegujejo so-Frediog za ustanovitev šahovske delovanju Toda dejstvo je, da Ko-
sekcije je bil tudi soglasno sprejet. Da bo delo te sekcije steklo,
čevje kot okrajno središče ne more
je lepo in razveseljivo. Na zboru	lost pa se še dobe ljudje, ki mno-	sar; v nadzorni odbor pa Alojzij prof. Humeka pričel^ z vajami, se
so bili navzoči tudi nekateri pred-	go bolj ovirajo delo, kakor poma-	Vesel, Olga Mohar in Ivan Car.
stavniki množičnih in gospodarskih organizacij.
Iz predsednikovega poročila je ________ ____ _________________________
razvidno, da je KUD v preteklem	odsoten, pač pa smo slišali Izčrpno
letu izpolnil vse naloge, ki so bile	poročilo knjižničarja. Celotnih do-
kateri preveč zaposleni, drugi pa	svetnih društev tovariš Tone šer-	postavljene na prejšnjem občnem	hodkov je imela knjižnica 19.676	mora skrbeti upravni odbor. Prose spet kljub obiskovanju režiser-	cer, ki je poudaril uspeh društva	zboru. Njihova glavna naloga je	din. Stalnih bralcev je bilo 59 kar	štor bo šahistom na razpolago v
skih tečajev vedno bolj odtujujejo	in zboru izrekel vso pohvalo in	bila, postaviti garderobo, ki naj bi	je žalostno za kraj z dva tisoč pre-	novo urejeni igralski garderobi,
odrskemu delu.	priznanje. Zelo pomembne za bo-	služila svojemu namenu že letošnjo	bivalti. Knjižničarka je nazadnje	Predlog za ustanovitev pevskega
Gledališka družina je v pretekli	doče delo društva pa so bile be-	zimo. KUD ima sedaj res lepo	tudi pripomnila, da priporoča mla-	zbora je bil z navdušenjem potr-
sezonl naštudirala 8 del; predstav	sede tov. Toma Brejca, ki je opo-	igralsko garderobo, na katero je	dtni, da se uvrsti med bralce, kaj-	jen. žal nimamo pravega pevovodje domače društvo dalo 23, potujo-	zoril na izredno važnost politično-	lahko ponosen vsak Potočan. Se-	ti knjiga je učiteljica skozi vse	je. Sedaj še odsotni Golob bo po
če družine pa 4. Vse predstave je	gospodarskega izobraževanja de-	veda so k temu pripomogli mla-	življenje.
obiskalo nad 4000 gledalcev. Sek- lavstva, kajti le tako bo sleherni dinci s prostvoljnlm delom, v glav-	pripomnil da se
cija je sodelovala tudi v vseh pro- državljan lahko razumel spremem- nem pa seveda podjetja s svojo fi-	•	J ** £	’	, smernice,
slavah in akademijah ob društve- bo političnega in gospodarskega nančno podporo. Tako je zlasti ve- _jL„* _J4.____________/____________m.,—
vrnitvi gotovo sprejel mesto pevovodje, da bo dal zboru vsaj prve
podporo. Tako je
nih in državnih praznikih. Gostova- položaja doma in po svetu.	liko pomagalo podjetje	. m0rda teže boli kot kliub težkočam dobro delovalo in
H so tudi na odrih drualh društev Ob koncu je zbor Izvolil nov od- Remont, LIP Ribnica in obe poto- fKupnosti m moraa teze ooijkoi kljub tezkocam oonro aeiovaio in 11 80 tUdl na °dnh d g	• ir s tovarišem Bereeriem na če- šk« zadrugi Velike zasluge £-edo lreba M sv°jlml osebnimi koristmi, upamo, _ da se bo tudi novi odbor
Smreka ^ preveč	odtegujejo od	vprašanj Tako vidimo, da	je društvo
* nlriin*i/\n41	1 n TVI /i r r\ n	f	Vi ril 1 lr/\f	IrlluK t n Ati r A A r\ 1V\ rl n Vi -V) n	rlolmrn 1Z1 1 Tl
v našem okraju; povsod so bili sprejeti z veseljem, obisk pa je bil velik. Razveseljivo se razvija tudi
Mladinsko gledališče, ki Zajema predvsem šolsko mladino. Za mladino so bila uprizorjena tri dela z 9 predstavami. Uspeh gledališča najmlajših je zasluga neumornega dela tov. Ožurove in Koširjeve.
bor s tovarišem Bergerjem na če- ški zadrugi. Velike zasluge gredo lu in predsednike posameznih sek- tudi tov. Koširju, za katerega je
Občni zbor društva ..Slemena"
Zakaj posameznike, ki delajo, kritizirajo, ugled vajo tisti, ki veliko govore tem podirajo še to, z muko dvignili.
V novi odbor KUD so bili
resnično lotil dela na pravem kraju in da pa uži- bo izpolnil vse naloge, ki si jih je in s zastavil. Naj bo to delo vsakemu kar so drugi Potočanu v ponos; je sicer skromno, vendar pa je vsejano v prava iz- tla.	A. Košmrl
Na prosvetnem občnem zboru je nostno akademijo v počastitev bilo zelo živahno, saj so bili zbra- Dneva republike. Dram. sekcija bo Poudariti je treba, da so poleg 111 skoraj vsi člani in članice. O de- prikazovala »Dobravo«, pevski neštetih ur pri vajah in nastopih lu društva v pretekli sezoni so ob- zbor pa bo imel koncert narodnih člani prostovoljno opravili še vrsto širno poročali vodje posameznih pesmi. Na omenjeno prireditev va-drugih del.	sekcij. O splošni izobrazbi je po- bimo vse prebivalce iz daljne in
prav nresenetliivo ie kako je ročal vodja splošno Izobraževalne bližnje okolice.
*	J J ’ - -	-	—* šolski Na občnem zboru SZDL je bila
Sindikalni posvet v Ribnici
Melita Jelenc je osvojila prvo nagrado
šahovska igra močno prodrla med sekcije tov, Josip Pirnat,	„	.
rudarje	šahovska sekcija je zelo	upravitelj, ki	marljivo in vestno	udeležba	nekoliko	manjša,	razpra- območja ribniške občine. Posveto- samostojno
delavna	in prireja tekmovanja in	s.k?)i ,za	lzot:,razbo slemen-
turnirje	Tudi kvalitetnih igralcev	sklh kmečkih	ljudi. Nato sta po-	vahna.	Iz	poročil	je	bilo	razvidno,
je vedno več saj so v sindikalnem	ročala še vodja dramske sekcije	da	je	za	vse	delo	preteklega ob-
moštvenem turnirju za naš okraj	tov- Viktor Adamič in vodja pev-	dobja	bilo na	dobri	poti.
zasedli drugo mesto v dvoboju s	sk® sekcije tov. Ivan Turk. Kot
šahisti Ribnice pa so dosegli ne-	8ost zbora j® bil navzoč tudi pred-
odločen rezultat. Sekcija šteje 56	sednik sveta Zveze Svobod in pro-
delavnih članov, ki so po svoji ak-	svetnih društev okraja Kočevje
tivnosti in disciplini lahko vzor	tov- Tone šercer’ ki 3® v svojem
ostalim sekcijam društva.	govoru nakazal smernice za raz-
Izven	društva je najbolj znana	voj kulturne	in prosvetne dejav-
godbena	sekcija. Ni večje priredit-	nosti.
biti brez pevskega zbora, in naj se vsi tisti, ki s svojo nedisciplino in pasivnostjo ogrožajo obstoj zbora, ki ima vse pogoje za uspešno
13. novembra je bilo v Ribnici	tizan«, kj so sedaj v sklopu sin-
posvetovanje predsednikov in bla-	dikalne podružnice KZ, žele, da se
gajnikov sindikalnih podružnic iz	osamosvoje, to je, da ustanovijo	delo, zavedajo, da prevzemajo nase
podružnico. Težave	vso odgovornost pred kočevsko
va pa je-bila	temeljita	in	zelo- ži-	vanje je sklical Občinski sindikal-	imajo v sindikalni podružnici obrt-	javnostjo, če bo zbor zaradi njih
ni svet Ribnica v zvezi s priprava-	nih delavcev, v kateri so včlanje-	moral prenehati z delom. Deluje
mi za uspešno ioedbo letnih obč-	ni	obrtni	in gostinski delavci,	tudi že tečaj angleškega in	nem-
nih zborov sindikalnih podružnic.	Skupno	delo jim je otežkočeno,	škega jetika, izobraževalni	tečaj
Predsednik ObSS tov. Košir jena- ker imajo vsak svoj delovni čas in kakor tudi ostali dve sekciji, ba-vzoče seznanil z delom, ki čaka	se	zato	ne	morejo sestajati. Meni-	letna in tamburaška.
odbore sindikalnih podružnic; le-ti	jo,	naj	bi	se ustanovili dve po.	ge v prvi poloviti oktobra	se je
naj na občnem zboru poročajo o družnicl. Na novo je bila ustanov- vršll občnl zbor kočevsk<- »Svobo-ne iz* vasi *PusU*hrib .Rigeljcelotnem delu podružnice med le- ljena sindikalna podružnica zdrav- de«, ki je bil zelo ra2giban in je tiči, Praproče	in Gašpinovo zbrali	tom-	stvenih delavcev, ki je bila do se-	zopet zaupal vodstvo staremu
pri Klunovem	Rudolfu	na	Pustem	Na občnih zborih bodo spreje-	t aJ v ™°Pu sindikalne podružni-	upravnemu odboru, le da ga je
hribu na zabavnem tradicionalnem mali tudi proračune za leto 1957. ®®	okrepil z dvema novima članoma,
MARTINOVO NA SLEMENIH
Na Martinovo nedeljo zvečer so se fantje in dekleta, možje in že-
da bodo občni zbori sindikalnih
da bo tako laže izpolnil odgovorno
ve ali svečanosti, na kateri ne bi	Sklepi občnega zbora prosvetne-	večeru, da bi	krstili letošnji	pri-	Predstavniki sindikalnih podružnic	— ------------------------ „------
sodelovala »rudniška godba«, kot	ga društva za tekočo sezono se že	delek sadjevca.	Da	bi nam sadje-	so nato poročali o dosedanjih pri-	podružnic	zaključeni po vseh po- nalogo pri izobraževanju kot pri
jo imenujemo. Mladi fantje — vsi	izvajajo. V nedeljo dne 25. t. m. ob	vec bolj teknil,	smo	imeli tudi	pe-	pravah na občne zbore. Člani sin-	družinicah	na	teritoriju
delavci večji del je med njimi va-	3. ur popoldne priredi društvo slav-	čeno ovco.	dikalne podružnice podjetja »Par-	drugi polovici	novembra.
-žem- človeku.
J. S.
Jože Pahor
Pod tem naslovom je izšla knjiga, ki naj bi bila vodnik po kočevskem okraju. V resnici je s
svojimi zemljepisno-zgodovinskiml in umetnostno-kultumimi pregledi mnogo več, saj nudi znanja željnemu bralcu mnogo dragocenih podatkov, ki jih sicer zlepa ne najdeš zbranih v enem samem delu. Aktualnost dajejo knjigi že veliki dogodki, kakor jih je pisala zgodovina na kočevskem ozemlju prav v naših dneh. Italijanska okupacija je spodkopala v slovenskem osrčju šeststoletni nemški otok, nemški imperializem ga je odnesel na Posavje, na rodovitnejšo zemljo med Litijo in Brežicami, ko je prej izgnal naše ljudi iz tega predela v daljno Šlezijo, nemški zlom je končno pognal Kočevarje v domovino njihovih pradedov. S preselitvijo ohole kočevarske pete kolone je izgubil okraj okrog 14 tisoč ljudi, povečini vajenih lahkega prekupčevalskega življenja, gospodovalnih nosilcev germanizacije v tem delu Slovenije.
Tako je postal kočevski svet izredno ugodno, naravnost klasično oporišče partizanstva, posebno še predeli med gozdnatim, ponekod nedostopnim Rogom in čabranko.
Tod se je leta 1942 odigrala krva-va^ roška ofenziva, podprta od belogardističnih izdajalcev, tu je spomladi leta 1943 doživel fašizem katastrofo v Jelenovem žlebu, v Kočevju samem se je jeseni istega leta sestal zgodovinski zbor odposlancev slovenskega ljudstva. Po begu Italijanov je sicer prišel še nemški vdor na vrsto, toda nacistična zver je že preveč krvavela, da bi mogla doseči še kakšen večji uspeh.
Seveda kaže preizkušeni okraj ob koncu vojne silno žalostno sliko. Okupacija je terjala nič manj kot 2198 smrtnih žrtev, kar znaša 10 odst. prebivalstva, požganih pa je bilo 9023 stanovanjskih ln4847 gospodarskih zgradb. Rane se še danes niso zacelile, vendar je številno prebivalstva od 1948 do 1953 naraslo za 25 odst., v znatni meri s priselitvijo. Konec leta 1953 je imel okraj 18.027 žensk ln 16.166 moških, skupno 34.193 oseb, medtem ko je bilo ob ljudskem štetju leta 1931 vsega 40.989 oseb. Porast prebivalstva je večji v mestih. Primer:
1931	1948	1953
Kočevje	2844	2912	4431
Ribnica	1111	1150	1399
V celoti je kočevski okraj med zelo pasivnimi, saj znaša gostota prebivalstva leta 1953 komaj 28,8 ljudi na km*, kar je najnižja številka ne samo v LRS, temveč tudi v državnem merilu. Najgosteje sta' naseljeni občina Ribnica in Sodražica.
Zanimive so ševilke o sestavi prebivalstva, ki je bila leta 1948 takale: kmetov 50 odst., delavcev 30 odst., nameščencev 9 odst., vajencev 5 odst. Ostalih 6 odst. so upokojenci in vzdrževane!.'
Narodni dohodek je bil 1953 na osebo 61.985 din letno, kar je daleč pod povprečjem LRS, ki znaša 104.000 din na človeka. Gozdarstvo in industrija sta neusahljiv vir dohodkov v okraju. Gozdovi zavzemajo 58,21 odst. površine vsega ozemlja. Še nedavno so bili v rokah nemške gospode. Zdaj je nad polovica gozdov v državnem sektorju (3,300.00 m3 lesa).
Važen vir dohodkov je tudi živinoreja, ki že močno presega predvojno stanje, saj so leta 1953 našteli v okraju 12.323 glav goveje živine. To je vsekakor mnogo premalo, saj ima na primer sežanski okraj — pri približno enakem številu prebivalstva in pri neugodnejših pogojih tal — nad 17.000 glav živine. V kočevskem okraju bo treba še marsikaj napraviti, ker je tudi državni sektor mnogo prešibak; šteje le 1621 glav živine.
Namenoma navajam nekaj po-
datkov iz knjige, ker sem mnenja, da nas številke še najbolj pokažejo, kako živi ljudstvo nekega ozemlja in kje bo treba zastaviti delo za izboljšanje gospodarskih, zdravstvenih in prosvetnih razmer. Pogrešam statistik o šolstvu, prosvetnih društvih, knjižnicah, o rojstvih otrok, boleznih, o socialnem zavarovanju in še marsičem. Knjigi bi koristilo, če bi se avtor v zgodovinskem pregledu omejil na pomembnejša dejstva in jih pojasnil; zato pa bi globlje posegel v današnje ekonomsko-družbene probleme in dal s tem pobudo za premnoge koristne stvari v zvezi s sedanjilm potrebami in prihodnjim razvojem kočevskega okraja. Gospodarske, kulturne in socialne razmere na Kočevskem kličejo po tem. Ne želim pa, da bi se moje opombe napak razumele: skrbno znanstveno delo pisca obeh razprav, Ivana Simoniča, bo nedvomno ohranilo Svojo vrednost.
O važnem razdobju okupacije govori posebna razprava Marjetke Kasteličeve in Bogomila Gerlanca, še preden je izginila teroristična predstraža nacizma na Slovenskem, kočevarska peta kolona, je bila ustanovljena prva partizanska četa (»Ribniška četa«) v avgustu 1941 na Travni gori pod direktivo komunističnega prvoborca prof. Jožeta Šeška, že prihodnje leto so narodnega heroja ujeli okupatorji, ga zverinsko mučili in
ustrelili kot talca v Ljubljani. V tem času je imel kočevski odred že 800 borcev, v juliju pa je bila ustanovljena »Prva slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča«. Pomen vsega kočevskega ozemlja v osvobodilni borbi se vidi tudi iz dejstva, da sta že junija 1942 prišla v bližino Starega loga tudi IOOF in glavni štab NOV inPOS.
Razprava o naclfašistični okupaciji je upravičeno izčrpna. Potrebno je, da ljudstvo čimbolj pozna veličino borbe, ki jo je izbojevalo s svojim junaštvom in nadčloveškimi žrtvami. Ta borba je bila zgodovinska nujnost: naclfa-šizem nas je hotel podjarmiti, razbiti kot narod in po nenapisanem zakonu osvajalcev izžeti do skrajnosti. Prej ali slej bi bili prisiljeni upreti se neznosnemu fašističnemu jarmu, de se je upor začel že po prvem vpadu fašističnih imperialistov, je to dokaz življenjske volje slovenskega ljudstva in zdravja njegovih nazorov.
Razpravo poživljajo nekateri spisi, ki jih je napisala preprosta roka mladine iz osnovnih šol. Otroci so doživeli strahote v krogu svojih dragih, ki so jih Imperialistični zločinci mučili in pobijali. Njihovo pričevanje je zato toliko pretres-ljivejše, je vnebovpijoča obtožba okupatorskih morilcev, povezanih s kapitalističnimi izdajalci.
Dokaj obsežen je »Kulturni prispevek Kočevske« iz peresa Av-
guština Pirnata. Dokazuje avtorjevo marljivost in poznanje stvari. Ponekod je preveč podroben in presega namene takega dela, kakor je vodnik po kočevskem okraju. Tudi bi bilo bolje, če se ne bi razprava razvijala po krajepisnem načrtu, ampak po časovnih kulturnih razdobjih in z označbo družbenega pomena kulturnih in umetniških delavcev, ki jih ima prav ta okraj izredno dosti. Enak kriterij bi bil primeren tudi v razpravi o umetnostnih spomenikih, ki jo je napisal Ivan Komelj. D as; so različni člnitelji, ki vplivajo na razvoj umetnosti na nekem ozemljir, nekaj je stalnega: kulturna dediščina raste tako, da ima organsko zvezo s preteklostjo. Zato bi razprava bila preglednejša, če bi se ozirala na razvojno pot umetnosti tudi na Kočevskem, naravno, z naznačbo vplivov, ki so posegali v ta razvoj, in z opozorilom na duh časa, ki je prevladoval v posameznih razdobjih.
Delo ima mnogo slik, ki pona-zorujejo skrbno zbrano gradivo. Ilustrativno enotnost motijo le nekatere risbe, ki pa so potrebne za boljše razumevanje razprav.
Knjigo je uredil Bogomil Gerlanc, izdalo jo je Turistično olepševalno društvo v Kočevju. Delo je v celoti lep, tehten prispevek za dvig ljudske kulture pri nas, zato bi bilo želeti, da bi tako prizadevanje posnemali tudi drugi.
Stran 4
Štev. 21
Obroč ni nikjer tako močan, da bi ga ne zdrobil Partizan!
Slava padlim . . .
V spominski brošuri »50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini 1906—1956« je precej prostora posvečenega tudi onim bivšim sokolom-partizanom, ki so v dobi okupacije in borbi za osvoboditev žrtvovali največ, kar so mogli — svoja življenja...
Med njimi, ki so svoja življenja dali v tej herojski borbi, so iz vrst ribniškega Sokola — kolikor se je moglo dognati — ti-le tovariši in tovarišice:
1.	Arhar Franc, postajenačelnik, padel pri Trebelnem 1. 1944.
2.	Arko Janez, strojni tehnik, padel pri Starem logu 1. 1943.
3.	Arko Mirko ml., pomorski tehnik, padel pred Trstom 1.1945.
4.	Andoljšek France, delavec, padel na Turjaku leta 1943.
5.	Bartol Anica, učiteljica, padla v Dalmaciji leta 1941.
6.	Bambič Alojzij, delavec, padel pri Žužemberku leta 1944.
7.	Benčina Ivanka, študentka, padla kot bolničarka v Travni gori leta 1943.
8.	Češarek Alojzij, skladiščnik, padel pri Kočevju leta 1943.
9.	češarek Lado, dijak, izdan kot kurir, likvidiran v Ljubljani leta 1945.
10.	Drobnič Lado, dijak, padel pri Slovenjem Gradcu leta 1945.
11.	Divjak Aleksander, trg. pomočnik, padel pri Šentjanžu na Dravskem polju leta 1944.
12.	Frakelj Bene, delavec, ujet in ustreljen v Ljubljani 1. 1942.
13.	Grča Alojzij ml. mehanik, padel pri Kočevju leta 1943.
14.	Gorše Jože, delavec, padel nekje pri Grčaricah leta 1943.
15.	Ilc Ivan, električar, padel pri Žužemberku leta 1944.
16.	Juvane Štefan st., brivec, padel pri št. Rupertu leta 1943.
17.	Juvane Štefan ml., dijak, padel pri št. Rupertu leta 1943.
18.	Javornik Janez, delavec, padel pri Mokronogu leta 1943.
19.	Kmet Emilija-Beba, študentka, padla na Koroškem 1. 1943.
20.	Krže Janez, jurist, padel pred Karlovcem leta 1943.
21.	Križman Matija, študent, padel pred Trstom leta 1945.
22.	Kovačič Mirko, delavec, ubit na Vagovki nad Sodražico leta 1945, že po osvoboditvi, od skrivajočih se belogardistov.
23.	Kratofil Jože, delavec, padel pri Bojancih leta 1943.
24.	Lesar Ludvik, delavec, padel pred Trstom leta 1945.
25.	Lovšin Štefan, delavec, padel pri Grahovem leta 1942.
26.	Majnik Anton, učitelj, padel v Ribnici leta 1943.
27.	Marčič Roman, študent, padel na Ilovi gori pri Kočevju leta 1944.
28.	Marčič Levko, študent, padel na Predplanini pri Ljubnem v gor. Savinjski dolini leta 1944.
29.	Novak Tone, študent, padel pri Topolščici leta 1944.
30.	Nigerl Alojzij, delavec, padel pri Kočevju leta 1943.
31.	Ficek France ml., dijak, padel na Mašunu leta 1943.
32.	Peterlin Peter, študent, padel v roški ofenzivi leta 1942.
33.	Pelc Jože, brivski pomočnik, padel v Starem logu leta 1942.
34.	Pucelj Janez, kovač, padel pri Kočevju leta 1943.
35.	Pucelj Jakob, kovač, padel pri šela-šumberku leta 1944.
36.	Pucelj Franc, kovač, padel pred Trstom leta 1945.
37.	Petrovac Jože, gostilničar, padel pri Žužemberku 1. 1945.
38.	Perenič Anton, delavec, ranjen pri Stenah, umrl v partizanski bolnišnici v Kočevju.
39.	Petek Jože, učitelj, padel nekje na Štajerskem leta 1944.
40.	Pirker Franc, študent, se je ponesrečil pri opravljanju vojne službe v Litiji 16. sept. 1945.
41.	Pakiž Marjan, študent medicine, padel v Travni gori 1.1943.
42.	Prelesnik Jože, kmet, padel pri Mimi peči leta 1944.
43.	Šinkovec Alojzij, delavec, padel na Ugarju 1944.
44.	Šinkovec Mateja, delavka, mučena in živa zakopana pri kasarni v Ribnici leta 1944.
45.	Švajger Pavel, študent, padel na Mašunu leta 1943.
46.	Šporar Anton, delavec, padel pri Knežji lipi leta 1944.
47.	Zbačnik Igor, vajenec, padel v Sodražici leta 1942.
48.	Zbačnik Aleksander, vajenec, padel pri žlebiču leta 1943.
49.	Zalar Drago, študent, padel v Vel. Laščah leta 1943.
50.	Zalar Jože, študent, padel pri Cirkovci na Štajerskem leta 1944.
51.	Zgonc Božo, študent, padel pri Sušnjah leta 1942.
Kot žrtve fašističnega terorja, kot talci ali v internaciji pa so dali svoja življenja ti-le člani in članice ribniškega Sokola: 1 11
1.	Arko Bogo, dijak, umrl v Dachauu, leta 1945.
2.	Arko Jože, mizarski pomočnik, ustreljen na begu iz taborišča Mauthausen v Nemčiji leta 1944.
3.	Arko Marica, gpspodinja, ustreljena od domobrancev na Turjaku leta 1945.
4.	Arko Darija, študentka filozofije ubita od domobrancev, verjetno v okolici Velikih Lašč, leta 1945.
5.	Arko Breda, študentka kemije, ubita od domobrancev, verjetno nekje v okolici Vel. Lašč, leta 1945.
6.	Arko Franc, kmet, ustreljen od Italijanov pri vojašnicah v Ribnici leta 1945.
7.	Burger Ivan, strojar, umrl v Dachauu, leta 1944.
8.	Bregar Marko, mesarski pomočnik, ubit na žel. postaji v Ribnici leta 1941.
9.	češarek Anton, poštar, umrl v Dachauu, leta 1944.
10.	Felicijan Lado, finančni uslužbenec, umrl v Dachauu, 1.1945.
11.	Gorše Leopold, delavec, ubit pri povratku iz internacije.
12.	Gelze Alojz, kmet, ustreljen pri pluženju snega v Dolenji vasi, leta 1944.
13.	Joras Anton, kmet, ustreljen od domobrancev pred svojim domom v Ribnici leta 1944.
14.	Kulhavi Josip, vojaški godbenik, umrl na posledicah Internacije na Rabu leta 1944.
15.	Kersnič Štefan, krojač, ustreljen kot talec pri vojašnicah leta 1942.
16.	Knol Jože, sedlar, ustreljen kot talec pri vojašnicah 1.1942.
Rudolf Mohar:
Brezpravnost
Ali veste, kaj se pravi, biti brezpraven?
NI ga menda pri nas človeka, ki ne bi znal odgovoriti na to vprašanje.
Vendar pa bi odgovoril vsak po svoje.
•
Bilo je 1942. leta. Pomlad je prihajala in razlivala svojo milino v majsko jutro. To je bila tista pomlad, ki ni bila pomlad, čeprav je drevje zelenelo, poganjala trava, kukala kukavica... V dušah ljudi je bilo pusto in prazno. Vasi so bile tihe in zdelo se je, da čakajo lastnega pogreba. Nekaj se je dogajalo; zakaj, če si se ozrl na polje, nisi videl orača. Zemlja je hrepenela po semenju, a ga ni bilo ...
Partizani so izdali letak, s katerim so pozvali prebivalstvo, daje treba ustaviti delo In zastaviti vse sile, če hočemo zadati okupatorju občuten udarec.
Tudi mi smo ga prejeli. Prinesel nam ga je partizan Janez. Pod tem imenom smo ga namreč poznali. K nam je prišel večkrat po obvestila. Bil je preprost in vztrajen. O domu in domačih ni rad govoril. Toda kadar je govoril, je bil zamišljen in redkobeseden.
Ko sem prečital letak, sem ga vprašal: »Pa če ljudje ne bodo sledili pozivu ? ...«
Smeje se je odgovoril: »Bodo. — To je vendar želja vseh ljudi. Saj tako ne more iti več naprej. Vsi se bodo odzvali.«
»Da ...« sem izustil mehanično. Pred menoj se je pojavila nejasna slika — dolga vrsta borb in neizmernega trpljenja.
»Vsi se bodo dvignili!« je ponovil. Saj naši ljudje ne bodo mogli več prenašati tega poniževanja.«
Nato se je zresnil in zdelo se je, kot bi se zamaknil. Razširil je oči in se zazrl v kot, ko da je zagledal tam nekaj strašnega. Nastala je tišina, da se je slišal utrip
Zoran Polič:
50-LETNICA TELESNE VZGOJE V RIBNIškl DOLINI
JeCesna vzgaja je dcuz&eni ptoUem
Uredništvo lista je zaprosilo tovariša Zorana Poliča, predsednika Sveta za telesno vzgojo FLRJ, za uvodnik ob proslavi 50-letnice telesne vzgoje v ribniški dolini. Tovariš Polič se je vabilu uredništva rade volje odzval in se mu za tehtne besede, ki so pomembne za nadaljnji razvoj društev Partizan, najlepše zahvaljujemo.	Uredništvo
Nedvomno se je po drugi sve- Kdo danes ne pozna pomena potoval vojni telesnovzgojna dejav- večane produktivnosti dela za na-nost na Kočevskem lepo razvila, še gospodarstvo? Kdo ne ve, da Znani so uspešni društveni in razvite in utrjene mišice ter zdra-okrajni nastopi Partizana, še prav vi organi pomenijo temelj člove-posebno pa športne prireditve y kovega zdravja? Kdo ne prizna, samem Kočevju. Tam kjer je da razgibano in razvedrila polno športna dejavnost pred vojno le delo v telovadnicah in na telova-životarila, kjer sokolska društva dlščih trga mladino iz lahkotnega razen redkih izjem — niso in nezdravega pohajkovanja, pose-mogla najti trdnih korenin, tam danja po gostilnah in pod. ? Kdor danes rastejo mladi športni taleh- vse to pozna in prizna, ta mora ti, tam iščejo novih poti v raz vi- tudi priznati, da je treba zato te-janju partizanske dejavnosti, da bi lesnovzgojni dejavnosti mnogo več tako pokazali, kako je telesna podpore, da je treba mnogo več vzgoja ena sama, enotna skrb za sredstev skupnosti, ki jih ustvar-zdrav razvoj naše mladine, ki ne jajo delovne roke v naši proizvod-trpi klubaških strasti in razdvo- nji, usmeriti za izgradnjo naših jenosti, temveč zahteva enotno, telovadnih in športnih objektov, trdo in predano delo — ne za re- Ko bodo občinski in okrajni korde in zmage, temveč za razve- ljudski odbori še skrbne je vodili “■“? zdravje mladega rodu. računa o stvarnih potrebah telesne
Nekoč je bila Kočevska zibelka vzgoje (ne o raznih nagradah, nevojaške partizanske dejavnosti; tu jo iskala ljudska oblast svoj prvi izraz, ko je kočevski zbor odposlancev slovenskega ljudstva proglasil slovensko državnost in pogoje povojne notranje ureditve.
Zato si še tem bolj želimo, da bi predvsem tu, kakor tudi po vsej Sloveniji in Jugoslaviji organi ljudske oblasti čim prej našli svoj pravi odnos do problemov telesne vzgoje.
Telesna vzgoja, pa najsi bo partizanska ali pa športna dejavnost, danes ni več samo stvar poedln-cev, stvar izključno njihovih naporov in njihovih sredstev, temveč je odločno družbeni problem in zato odvisna od sredstev in naporov skupnosti.
Telesne vzgoje danes ne moremo več gledati kot pojav, Id nekoga zanima, drugega zabava, tretji ga pa sploh ne prizna, temveč le kot odločilen element vzgoje, zdravja, razvedrila in še prav posebno kot element uspešne gospodarske dejavnosti.
potrebnih in dragih tekmovanjih iti plačevanjih igralcev), ne bo več problem, kako omogočiti zdrav razvoj naše mladine, ne bo problem, kako dobiti zadostno število strokovnih kadrov za telesno vzgojo, saj se bodo ti posvetili stvari, ki jo upravni in politični organi priznavajo in podpirajo in zato priznavajo tudi vzgojno in politično delo naših vaditeljev in inštruktorjev.
Obletnica telovadnega društva v Ribnici nima nekega posebnega političnega pomena, saj ne gre niti za proslavljanje političnih niti ideoloških zmag starega sokolskega društva. Predvsem gre za to, da se spomnimo, kako so že pred tolikimi desetletji v teh krajih zmagale napredne misli o potrebi aktivne telesno vzgojne dejavnosti. Prav je, da pogledamo, kako se je ta dejavnost od takrat dalje razvijala in ali je danes v pravem razmerju do prvih začetkov ali pa bi lahko ustvarili več. Obletnica mora biti zato obračun in vzpodbuda za novo delo.
Društvo v Ribnici kakor tudi
mnoga partizanska društva po Sloveniji so si pridobila pravico, da v začetku svoje dejavnosti računajo tudi vso dobo življenja sokolskih društev, ker so stvarni nadaljevalci njihovega dela na strokovnem področju in to v novih pogojih, po novih naprednejših metodah in tudi za nove, jasnejše cilje. Partizanskim društvom ni treba nadaljevati z iskanjem posebnih političnih poti v duhu starih sokolskih načel. Ena sama politična pot in zato tudi ena sama politična akcija je pred njimi. ‘Z vsemi silami, z vso svojo zavestjo morajo biti predani graditelji novega, socialističnega življenja. Vse svoje delo morajo usmeriti partizanska društva v vzgojo mladega rodu, sodelovati morajo v borbi za zdravje naše mladine, nuditi ji morajo čim več razvedrila in biti morajo odločni pomočniki naših gospodarskih organizacij, v borbi za višjo produktivnost. To je pot v socializem in po tej poti morajo tudi vsa partizanska društva, saj jih je rodila zmaga socialističnih sil pri nas in zato morajo tem silam tudi najzvesteje služiti. Zdravo!
Partizan Ribnica postaja množična organizacija
50. redni jubilejni občni zbor Partizana Ribnica dne 4. januarja 3956 je dal njegovi upravi čvrste smernice za delo v tem jubilejnem letu. Tu so postavili sklepe, !ki pomenijo veliko prelomnico v njegovi bodoči dejavnosti. Sklenili so: zgraditi športni stadion in smučarsko skakalnico pri Frančišku, povečati aktivno članstvo društva,
usposobiti nov vaditeljski kader in nadaljevati s popravilom doma Partizana ter proslaviti 50-let-nico telesne vzgoje v Ribniški dolini.
Prva naloga nove uprave v letu 1955 je, da konča popravila doma, druga je zgraditev 40-metrske skakalnice pri Frančišku, a tretja in najvažnejša naloga pa je zgraditev in ureditev velikega športnega objekta — stadiona, šele ko bomo
17.	Kiferle Danica, učiteljica, umrla v taborišču v Nemčiji leta 1944.
18.	Kordiš Andrej, čevljarski vajenec, padel pri Vel. Poljanah leta 1942.
19.	Lovšin Janez, delavec, ustreljen pri Urhu leta 1944.
20.	Mrhar Stanko, delavec, umrl v taborišču v Nemčiji 1. 1943.
21.	Mrhar Mara, gospodinja, ustreljena od domobrancev v Ljubljani leta 1944.
22.	Mrhar Milena, študentka, ustreljena od domobrancev v Ljubljani leta 1944.
23.	Novak Ivan, uslužbenec, umrl v Dachauu, leta 1944.
24.	Pelc Stane, zasebnik, umrl v Dachauu, leta 1944.
25.	Putre Matija, delavec, umrl v Mauthausnu leta 1944
26.	Pakiž Emil, gostilničar, ustreljen od Italijanov pri vojašnicah leta 1942.
27.	Pakiž Rado, žični tkalec, ustreljen od Italijanov pri vojašnicah v Ribnici leta 1942.
28.	Pirkovič Franc, trgovec, umrl v Dachauu leta 1944.
29.	Repič Franc, kipar, ustreljen od Italijanov pri vojašnicah leta 1942.
30.	Slekovec Jože, cestni nadzornik, ubit od domobrancev in vržen v Rinžo v Kočevju, leta 1945.
31.	Žagar Dore, soboslikar, umrl v taborišču v Franciji 1. 1944.
Iz te krvi je zrasla rdeča roža — naša Svoboda!
Društvo Partizan Ribnica se bo oddolžilo njihovemu spominu prihodnje leto na občinski praznik s tem, da bo vzidalo spominsko ploščo z imeni vseh padlih članov sokolov-partizanov.
Društvo za telesno vzgojo Partizan v Ribnici vabi vse državljane, da pomagajo še bolj razsvetliti to stran zgodovine, ker se boji, da je mogoče kakega zaslužnega člana pozabilo, ali pa tudi, da je uvrstilo v svoj spisek takega, ki mogoče to ni zaslužil. Zato prosi, da vse pripombe in dopolnila dostavite do 31. decembra 1956 direktno Partizanu Ribnica ali pa uredništvu »Novic« Kočevje.
TVD PARTIZAN RIBNICA
imeli tega, bomo lahko rekli, da je telesna vzgoja v ribniški dolini krenila naprej.
Društvena uprava je v tem letu štela 23 članov s predsednikom Antonom Faganelijem in tajnikom Francom Levstkom. Organizacijo dela je uprava razporedila tako:
Prednjaški zbor ima 12 članov-prednjakov na čelu z načelnikom Maksom Drobničem.
Kulturno prosvetni odsek vodi 9-članski odbor. Predsednik kulturno prosvetnega odseka je II. podpredsednik društva Maks Nosan.
Gospodarski odbor sestavlja 7 članov. Predsednik je Šmalc Tone.
Poleg omenjenih odsekov in odborov ima društvena uprava tudi še komisijo za popravilo doma, ki jo sestavljajo 3 člani.
Za proslavo 50-letnice je bil postavljen zletni odbor, čigar predsednik je ljudškl poslanec tov. Matija Maležič.
Za gradnjo športnih objektov je postavljen poseben gradbeni odbor, ki ga vodi tov. Štefan Lovšin.
Ne bi želel hvaliti uprave, vendar je potrebno videti, kaj vse je že dosedaj narejenega. Zunanjost doma se je spremenila, stadion je gotov, skakalnica čaka snega in članstvo se je pomnožilo za 15,89 odst.
Morda bo kdo mislil, da je društvo postavljalo samo stadion in skakalnico, druga dela pa je opustilo. Ne, nikakor ne! Usposabljanju prednjaškega kadra je društvo posvetilo vso pozornost. Saj je poslalo na nižji okrajni prednjaški tečaj v Dol ob Kolpi 7 najboljših telovadcev in telovadkinj, ki so tečaj končali s prav dobrim uspehom. Tri od teh so poslali potem na srednji prednjaški tečaj v Ljubljano, kjer so položil] tudi predpisane izpite in se sedaj že uspešno uveljavljajo kot vodniki Nadaljevanje na 7. strani
Pod pokroviteljstvom tov. Zorana Poliča, predsednika sveta za telesno vzgojo FLRJ, državnega podsekretarja za finance FLRJ in prvega predsednika Partizana LRS
TVD Partizan Ribnica proslavlja dne 28. in 29. novembra 1956
50-letnico
telesne vzgoje v Ribniški dolini
1906-1956
V počastitev tega visokega jubileja in praznika republike bodo v Ribnici naslednje svečanosti:
28.	NOVEMBRA 1956
Ob 19: V Domu Partizana: svečana akademija in razvitje društvenega prapora
29.	NOVEMBRA 1956
Ob 6: Budnica
Ob 8: Svečana seja društvene upravo s podelitvijo spominskih diplom v Domu Partizana Ribnica Ob 15: Ljudsko veselje v vseh prostorih Doma Partizana Ribnica
NA TE JUBILEJNE PROSLAVE ISKRENO VABI
PARTIZAN RIBNICA
srca. V to tišino pa so se vsule pekoče Janezove besede:
»Ali veš, kaj se pravi biti brezpraven ? ... To se pravi — biti zvezan. Sediš v sobi in čakaš . .. Pred hišo se ustavi kamion... Težki koraki po veži... Vrata se z enim zamahom odpro ... Pred teboj se pojavijo očeladene pošasti... v rokah revolverji... Mrzla roka te prime za ovratnik te postavi pred zid in — pok! — obležiš kakor zavržena krpa ... Potem zaplapola dom kakor bakla ...«
Nato je premolknil. Oči so mu nenavadno gorele, Cez čas se je umiril in nadaljeval:
»Lepo domačijo smo imeli. Hiša je stala na hribčku, za njo majhen gozdič, okrog pa njive in travniki. Ce smo se hoteli preživljati, smo morali trdo delati. Oče nam je umrl, ko sva bila z bratom še majhna. In da bi naju mogla preživljati, se je morala mati zadolžiti. Sosed, največji kmet v vasi, ki nam je bil posodil denar, nam je neprestano grozil, da nas bo pognal z doma, in sicer' zato, ker je že od nekdaj hlepel po naši zemlji. Na ta način si je bil nagrabil veliko premoženje.
Zaradi tega je mati večkrat jokala. Zaklel sem se, da se to ne sme zgoditi. In'da bi rešil domačijo, sem šel v tovarno. Tam sem se naučil marsičesa. Predvsem sem spoznal, kje je vzrok našega trpljenja in da je delavski razred tisti, ki bo rešil ljudi bede in poniževanja ...
To moje početje je soseda zelo jezilo, ker je uvidel, da mu bo šlo vse po vodi. Materi je prigovarjal, naj mi ne dovoli hodlvi v tovarno, češ da se bom spridil. To je seveda počenjal samo zategadelj, da bi nas čim prej ugonobil. Ker mu ni uspelo, je postal še hujši: trikrat nas je tožil, pa smo le nekako izvrtali denar, da smo mu plačali dolg.
Prišla je vojna in z njo kapitulacija. Po kapitulaciji sem ostal doma; za okupatorja nisem hotel delati. V vas so prišli nemški vojaki. Sosed je postal njihov zaupnik.
Začelo se je tisto strašno izseljevanje ... Danes si oral ali obrezoval drevje, jutri s] dobil poziv, da se moraš javiti na komandi. Potem so te odpeljali neznano
kam.. . Kdor se je upiral, so ga ustrelili.
Končno je prišla vrsta tudi na nas. To nas ni presenetilo, ker smo vedeli, da smo sosedu trn v peti. Kaj smo hoteli?... Ali naj pustimo domačijo, ki je vsa prepojena z znojem naših očetov in v kateri je utelešena vsa naša mladost — kar tako!?... Ne! Rajši v smrt! smo se odločili.
Z bratom sva jih pričakala v grmovju, s puškami, ki sva jih prinesla iz vojske. Vnel se je boj — ali Nemci so se umaknili.
Zjutraj so navsezgodaj obkolili hišo. Mater in brata so prijeli, meni pa se je posrečilo, rešiti se. Skočil sem skozi okno in se prebil iz obroča ...
Ko sem se zvečer vrnil iz gozda, sem našel pogorišče, na dvorišču pa sta ležala mrtva ... mati in brat... Bila sta razmesarjena in strnjena kri ju je družila .. .
Premolknil je in globoko zajel sapo. Po licu mu je zdrknila solza in padla na tla. »Da ... tako je bilo,« je končal in se zazrl v praznino. »Takrat je bila pomlad, ali življenje je umiralo... Smrt je razprostrla svoja krila nad zemljo ...«
V meni se je nekaj prelomilo. Po vsem telesu mi je zagomazelo. Spoznal in občutil sem nekaj strašnega — pa tudi velikega .. .
»M] pa hočemo živeti,« je nadaljeval tiho. »Poglej, pomlad je tu... Vsa zemlja hrepeni po semenju ... Zasejali jo bomo s krvjo! In iz te krvi nam bo zrasla —« svoboda .. .«
Zrl sem za njim, ko je odhajal, dokler se ni izgubil v grmovju. Potem je vstal pred menoj velik m silen kot gora. še več — zazdelo se m; je, da stoji pred menoj vse slovensko ljudstvo in da ponavlja Janezove besede: »Vso zemljo bomo zasejali s krvjo! Iz nje , nam bo zrastla svoboda ...«
In vsi, ki niso hoteli biti le hlapci, so se dvignili, zakaj spoznal] so, da je brezpravnost hujša kot smrt. Začela se je velika epopeja našega boja. Na tisoče junakov so pokrili brezimni grobovi. Med njimi je tudi Janez in leži nekje v naših gorah. Njegova kri, ko prihaja pomlad, poživlja zelenje. In ko dahne veter skozi to zelenje, se ti zazdi, ko da nekdo zapoje. In če prisluhneš tej pesmi, spoznaš, da je to pesem nove pomladi, novega življenja ...
K 13. obletnici rojstva
nove Jugoslavije čestita
vsem delovnim kolektivom
★
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
K O Č E VJ E
K 29. novemSru čestitajo
Občinski ljudski odbor
Dobrepolje
Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Občinski komite LM
Kmetijske zadruge: Kompolje, Videm, Ponikve in Struge
Vsem organizacijam in kolektivom čestita k prazniku repuklike 29. novemkru
Občinski komite ZK Draga - Loški potok
Ob Dnevu republike pošiljamo vsemu delovnemu ljudstvu socialistične domovine borbene pozdrave
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RIBNICA OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB, OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET RIBNICA
PROGRAM PROSLAV:
28.	novembra 1956 na predvečer Dneva republike bo svečana akademija v domu TVD Partizan Ribnica ob 19. url telovadni nastopi, pevske točke ln folklorni nastopi — Izvajajo pripadniki TVD Partizan Ribnica in pripadniki garnizona JLA Ribnica ob sodelovanju gasilske godbe
Proslava bo povezana s proslavitvijo 50 let telesno-vzgojnega delovanja v Ribnici In okolici ter bo ob tej priliki razvit društveni prapor TVD Partizan Ribnica
29.	novembra na Dan republike:
zgodaj zjutraj bo gasilska godba Ribnica izvedla budnico; ob 8. uri svečana seja Občinskega ljud. odbora Ribnica; ob 8. uri Izvaja gasilska godba na pihala pred domom TVD Partizan Ribnica svoj koncert;
ob 9. url svečana seja Upravnega odbora TVD Partizan Ribnica, na kateri bodo podeljena priznanja zaslužnim članom TVD Partizan Ribnica;
ob 1.. uri otvoritev Zadružnega doma Kmetijske zadruge
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR
Kmetijsko
gozdarskega
posestva
Čestitata vsem svojim delavcem in delovnim kolektivom k 29. novembru Dnevu republike
Kočevje
Za praznik republike 29. nčvember čestitamo vsem delovnim kolektivom in zbiralcem odpadkov
trgovsko podjetje za nakup in zbiranje odpadkov
Kočevje
Ribnica; ob 15. uri ljudsko rajanje	V domu TVD Partizan Ribnica
	
Zdravstveni	čestitamo k državnemju prazniku 29. novembru
dom	vsem občanom Sodražice
KOČEVJE	In delovnim kolektivom
f	Pletilnica žičnih
čestita vsem delovnim ko-	mrež
lektivom za praznik re-	Sodražica
publike 29. november .	
★
K prazniku repuBlike 29. nov. čestitajo vsemu preSivalstvu
Občinski LO Velike Lašče
Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB
Medzadružno lesno
industrijsko podjetje — RIBNICA —
čestita k 29. novemtru Dnevu republike
Vsem zadružnim organizacijam in
vlagateljem hranilnih vlog čestitamo k državnemu prazniku
Zadružna hranilnica in posojilnica 60-ZŠ-20
Ribnica
Spl osno avtoprevozništvo
Kočevje
čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku republike 29. nov.
K Dnevu republike čestita vsem zadružnikom našega okraja
Kočevje
Za Dan republike čestita vsem prebivalcem Sodražice ln delovnim kolektivom
Zadružno podjetje
Lesna
galanterija
SODRAŽICA
Izdelujemo galanterijske predmete za domači in tuji trg
TRGOVSKO
PODJETJA
TKANINA
KOČEVJE
čestita za 29. november vsem svojim odjemalcem in se nadalje priporoča. — Velika izbira! — Nizke cene!
Smceka
Zadružno lesno predelovalno podjetje
čestita vsem prebivalcem Loškega potoka in
ostalim delovnim kolek-
tivom za Dan republike
LOŠKI POTOK
29. november
liOinnEIIL IPlUeiLElD
S POSLOVALNICO - KOČEVJE
čestita vsem obiskovalcem k 29. novembru — Dnevu republike in se nadalje priporoča
Čestitamo vsem delovnim ljudem in kolektivom k prazniku 29. novemftru
Železnina Velike Lašče Trgovina z mešanim blagom Vel. Lašče Knjigovodski center Velike Lašče Trgovina z mešanim blagom Podgorica
m I? IN i HI IO
DOBREPOLJE
čestita vsem prebivalcem Dobrepolja in ostalim delovnim kolektivom za Dan republike —
29. november
SPLOŠNO
KLEPARSTVO
KOČEVJE
Čestitamo vsem delovnim kolektivom za 29. november in se priporočamo za vsa v stroko spadajoča dela
Vsem potočanom in našim gostom čestitamo
k 29. novembru — Dnevu republike
Gostinsko podjetje
Loški potok
K Dnevu republike čestitajo potrošnikom
»ŠPECERIJA« s prodajalnami Kočevje, Željne in Koprivnik	Finančno samostojni zavod »KNJIGOVODSKI CENTER« Kočevje
»OSKRBA« Trgovina z živili Kočevje	KNJIGARNA IN PAPIRNICA Kočevje
ŽELEZNINA« Trgovina z železnino, Kočevje s prodajalno in steklarsko delavnico	»OBUTEV« trgovina s čevlji, usnjem, čevljarskimi in tapetniškimi potrebščinami, Kočevje
»PRESKRBA RUDARJEV« trgovina z mešanim blagom Rudnik-Kočevje s prodajalnami Rudnik, Šalka vas in mlekarno	»TOBAK« Kočevje, v skladiščem Kočevje in maloprodajainami Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče in Dobrepolje
TRGOVINA
Z MEŠANIM BLAGOM Stara cerkev
»HRANA«
Trgovina z živili Kočevje
»PREHRAN A«
Trgovina z živili, Kočevje s prodajalno v Kočevju in Mozlju
»TRGOPROMET« Grosistično trgovsko podjetje Kočevje
»TEKSTIL«
Trgovina z manufakturo in konfekcijo, Kočevje
»GALANTERIJA«
trgovina s steklom, porcelanom in galanterijo, Kočevje
»POTROŠNIK«
Trgovina z živili Kočevje
»PRESKRBA«
Trgovina z živili, Kočevje s prodajalnami: Kočevje in Livold pri Kočevju
»MANUFAKTURA«
trgovina s tekstilnim blagom, konfekcijo in trikotažo, Kočevje
Za 29. november Dan republike čestita vsem delovnim kolektivom
Tekstilana
TRGOVSKO
PODJETJE
KLAS
KOČEVJE
čestita vsem svojim odjemalcem za Dan republike in se nadalje priporoča
ire> w
EDČE11E
SlikapCesk
KOČEVJE
čestita vsem prebivalcem Kočevja za 29. november — Dan republike
Delovnim kolektivom in odjemalcem električnega toka čestita za Dan republike
Kolektiv podjetja
ELEKTRO
Kočevje
UPRAVA
KINA
JADRAN
KOČEVJE
čestita vsem obiskovalcem za 29. november Dan republike
Vsem delovnim kolektivom čestitamo k 29. novembru Dnevu republike
UDNIK
RJAVEGA
PREMOGA
Kočevje
TVD PARTIZAN RIBNICA V LETU 1956
Nadaljevanje s 4. strani pri telesni vzgoji. Telesni vzgoji je društvo posvetilo posebno pozornost. Saj je v letošnjem letu do konca oktobra bilo skupaj 552 vadbenih ur z 11.361 udeleženci. To pomeni, da je pri vsaki vadbeni uri bilo 20,6 telovadečih. Društvene tekme so bile v raznih disciplinah: v smučanju, teku iez dm in strn ter v atletiki.
Udeležba društva na tekmah višjih partizanskih enot je bila zelo zadovoljiva, saj se je društvo udeležilo :
okrajnih tekem v namiznem tenisu z 19 člani,
okrajnih smučarskih tekem v Dobrepolju z 18 udeleženci, okrajnih tekem čez dm in strn v Vel. Laščah s 14 in
okrajnih tekem v odbojki s 15 udeleženci.
Udeleženci na teh tekmah, posamezniki in ekipe, so odnesli po nekoliko prvih in drugih mest.
Propagandnega društvenega nastopa sicer ni bilo, pač pa je društvo na dan JLA imelo svečani sprejem v društvo 128 najmlajših pripadnikov in je bil ob tej priložnosti tudi propagandni telovadni nastop.
Temu ogromnemu delu v letošnjem jubilejnem letu je bilo primemo tudi finančno poslovanje društva. Do sedaj je bilo čez 3 mili j. din dohodkov in prav toliko izdatkov. Finančno poslovanje je dobro urejeno, vodi pa ga blagajnik Vinko Mate. Ce bi pa ocenili še delo gradbenega odbora in vse prostovoljno delo, bi se ta številka prav gotovo vzdignila nad 6 mili j. dinarjev.
To je bila le bežna slika vsega, kar je društvo Partizan Ribnica letos napravilo. Vsekakor gre velika pohvala tako agilni upravi in posebno še nekaterim njenim članom, ki imajo največ zaslug, da so bili uresničeni tako obširni načrti.
Upamo, da bodo na dan proslave dobili vsaj moralno zadoščenje in da jih bo prebivalstvo Ribnice
s svojim obiskom na svečani akademiji in seji ter ljudskem veselju, ki bo sledilo uradnim svečanostim, razveselilo.
Njihovo delo ponovno potrjujejo besede:
»Obroč ni nikjer tako močan, da bi ga ne zdrobil Partizan!«, ki si jih je Partizan Ribnica vzel za svoje geslo.
Telovadno društvo na vasi
Minuli ponedeljek je bila redna seja Občinskega LO Kočevje, katere so se udeležili odborniki in tajnik OLO Kočevje tov. Peter Šobar. Odborniki so poslušali poročilo Sveta za telesno vzgojo, ki ga je podal tov. Dušan Oražem. Iz tega poročila je razvidno, da je bil svet delaven. Kljub vsemu pa je stanje telesne vzgoje v občini Kočevje še težavno, ker imamo le dve telesnovzgojni društvi, in sicer TVD »Partizan« v Kočevju in DPD »Svoboda« na Rudniku, v drugih krajih v občini pa ni še nobenega telesno vzgojnega društva. Ravno to nujno narekuje, da se čtmprej ustanove še telesno-vzgojna društva v Osilnici, Fari, Mozlju, Koprivniku in drugod, kjer so pogoji za njihov obstoj. Ustanavljanje telesnovzgojnlh društev pa bo moral podpreti ObLO in drugi organi. Med drugim so razpravljali tudi o delu krajevnih odborov, ki jih je v občini 45; nekateri od teh niso bili dovolj delavni. Vzrokov za nedelavnost je bilo več, prav zaradi tega bodo nekatere dosedanje krajevne odbore
OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE VELIKE LAŠČE
Streljstvo v Laščah
Dne 16. nov. 1956 je bil v La- žina pridružila raznim kulturnim ščah občni zbor strelske družine, ustanovam, kot so KUD, gasilci in katerega sta se poleg večjega šte- dragi, jim pomagala pri priredit-vila članov in članic udeležila tudi vah ter sl tako pridobila najnuj-tajnik občine Lašče in predsednik nejša sredstva.
KZ Velike Lašče. Sekretar tov. Razrešili so stari odbor in izvo-Pramc Gosenca je podal izčrpno lili nov sedemčlanski upravni od-poročilo o dosedanjem delu te bor, tričlanski nadzorni odbor, tri-'družine.	člansko komisijo za ureditev stre-
Strelska družina ima štiri voja- lišča in delegate za okrajno kon-ške in dve zračni puški. Skupno »ferenco. Sklenili so, da naj si strel-šteje sedaj 56 članov, članic in aka družina sedaj najprej uredi pionirjev. Družina se je živahno strelišče za vojaško puško na da-udejstvovala na raznih tekmova- ljavo tri sto metrov, strell-njih. Na okrajnem (tekmovanju šče za zračno puško in naj dne 23. sept. 1956 je dosegla dru- se pripravlja za meddružinska tek-go mesto v okraju, kar je vse- movanja, za okrajno ln republiško kakor dober rezultat za novo usta- tekmovanje, tekmovanje za zlato novljeno družino. Člani so živahno puščico ipd. Tričlanska komisija, razpravljali o problemih te organi- ki mora skrbeti za ureditev streli-zacije, predvsem o ureditvi streli- šča za vojaško puško, se bo čtm-šča, ki ga do sedaj pravzaprav ni- prej sestala, da se pogovori o vsem so imeli. Eden izmed problemov je potrebnem.	J. Zidar
tudi ureditev strelišča za zračno	,
puško, s katero bodo tekmovali
Predvsem v zimskem času. Pred- BRADLJA NA DEŽJU lagali so, da bi uredili strelišče na V Loškem potoku se človeku ob 10 metrov V domu »Partizana«, ki lgrišu Partizana nudi kaj žalostna bi se moralo zavarovati proti slika. Pogled se vedno znova eventualnim poškodbam, če bi to ustavlja na bradlji, ki gnije na seveda dovolili pristojni organi. dežju. Vsi vemo, kako primanjku-
Strelska družina nima sredstev je telovadnega orodja in kako dra-za svoje nadaljnje delovanje. Do- go je, zato je odnos Partizanovega slej ji je Občinski ljudski odbor vodstva do svojega orodja še to-delno nudil pomoč, sedaj pa so liko bolj obsojanja vreden, predlagali, da bi se strelska dru-	R. K.
priključili k drugim. Predvideno je, da naj bi bilo le 17 krajevnih odborov; to število pa še ni dokončno, temveč je odvisno od samih volivcev, ki bodo v prihodnjih dneh o tem razpravljali skupno z odborniki. Odborniki so na seji razpravljali tudi o ostalih problemih in pri tem ugotovili, da sveti pri ObLO uspešno delujejo in da se posamezne zadeve zadovoljivo rešujejo. ObLO je na svoji redni seji še odobril denarno pomoč Fari v višini 300.000 din za ureditev dvorane ln 80.000 din za most v Srebotniku.
ŠAH
Moštveni prvak Dolenjske ŠD Novo mesto, je imel v moštvenem prvenstvu Slovenije velik uspeh, ki ga lahko smatramo za največji uspeh dolenjskega šaha sploh. Novomeščami so po cup sistemu najprej izločili iz nadaljnjega tekmovanja ekipo ŠD Kranj z rezultatom 4:4 in boljšim rezultatom na prvih štirih deskah, potem pa na enak način zopet z neodločenim rezultatom 4:4 še ekipo Jesenic in tako dospeli do finala. V finalu so se srečali z ekipo ŠD Maribor in pretrpeli poraz 1:7.
Glede na to, da so v moštvu gorenjskih klubov nastopili mojstri in mojstrski kandidati, so neodločeni izidi velik uspeh. Pripomniti je pa treba, da ekipa Novega mesta ni nastopala vedno kompletna.
Nagradna anketa
Ob zaključku prvega letnika »Novic« želi uredništvo, da tudi braid povedo svoje mnenje o dobri in slabi plati »Novic«. Naročnike In bralce prosimo, da odgovore na spodaj navedena vprašanja in da hkrati dodajo svoje želje in pripombe za izboljšanje lista. Vsi podatki bodo statistično obdelani in objavljeni v novoletni številki. Med tiste, ki nam bodo izpolnjene anketne liste poslali do 15. decembra 1956, bomo na podlagi žrebanja, ki bo 24. decembra t. L, razdelili 10 lepih nagrad:
1.	nagrada 3000 din
2.	nagrada 2000 din
3.	nagrada 1500 din
4.	nagrada 1000 din
5.	nagrada 1000 din 6. nagrada 800 din
7.	nagrada 500 din
8.	nagrada 500 din
9.	nagrada celoletna naročnina »Novic«
10. nagrada polletna naročnina
»Novic«
Anketni listek Izrežite, na vsa vprašanja odgovorite in ga nam v zaprti kuverti pošlje na naslov: Uredništvo Novic, Kočevje. V levi kot ovitka napišite »Nagradna anketa«. Anketne liste v zaprti kuverti lahko tudi osebno oddaste na Uredništvu Novic
1.	vprašanje: Ali vam zadostuje 14-dnevno izhajanje Novic? Da — ne.
2.	vprašanje: želite, da bi Novice izhajale vsak teden Da — ne.
3.	vprašanje: Ali bi ostali še nadalje naročnik, tudi če H se letna naročnina zaradi tedenske izdaje podvojila? Da — ne.
4.	vprašanje: Koliko ljudi še prebere Vaš izvod Novic? 1 — 2 — 3 — 4.
5.	vprašanje: Ste zadovoljni z dostavo lista? Ce niste navedite razlog!
«
I
S
6.	vprašanje: Kateri dan po izidu prejmete list? Petek — soboto — nedeljo — ponedeljek.
(Neustrezno prečrtajte.)
7.	vprašanje: Kaj Vam je v našem listu najbolj všeč? (Lahko napišete samo eno stvar ali pa tudi več: članek, slikanica, fotografija ipd.)
8.	vprašanje: Kaj Vam je bilo najmanj všeč in zakaj?
9.	vprašanje: Kaj M želll, da bi naš list objavil, oziroma česa sl več želite?
10.	vprašanje: Ostale pripombe, nasveti, kritika ln predlogi za Novice.
Ime ln priimek:
Poklic: ..........
Točen naslov: ....
O B 3AVE
DRUŠTVO »MALI GOSPODAR« RAZSTAVLJA
Za 29. nov. 1956 se je društvo »Mali gospodar — rejci malih živali« odločilo prirediti razstavo.
Na letošnji razstavi bo mogoče videti vse vrste kuncev, kokoši, ptičev pevcev, race, gosi, zlate, bele in poljske fazane. Vključena bo v razstavo tudi gospodarska in športna perutnina, tako na primer raznopasamskj kunci kožuharji, kunci za meso ter živali, uvožene od drugod. Zelo pisana razstava bo prav gotovo vplivala na nadaljnji razvoj društva. Upamo, da se bodo ob njej nekateri le ogreli za rejo kuncev ali kokoši ali česa drugega.
Razstava se bo pričela 28. nov. 1956 v Kočevju v prostorih Veterinarske postaje in bo trajala do 2. dec. 1956.
Vabimo vse prebivalce Kočevja in okoličane, da se razstave udeleže.
OBVESTILA
KOČEVJE	dečka; Perko Frančiška, gospodi- Brež — stara 59 let; Dejak šte-
Rodile so’ Vesi Anica živinorej- nia *z Kompolja	deklico; Strnad fan, kmetovalec iz Dolenjih Lazov
ka iz Gorenlesra — dečka; Henig- Ani=a, kmetovalka iz Kočevja — — star 69 let; Marolt Darinka iz mtmZ	iz Novih d(*lioo; Hrovat Ana, gospodinja Goriče vasi
man Jožefa, gospodinja iz Novih £-kuoo; Hrovat ^na Ložin — deklico: štimec Franči- Kompolja deklico.
Ložin — deklico; štimec 5ka, gospodinja iz Kočevja — dečka; Samida Frančiška iz Koblarjev — deklico; Nučič Emilija, gospodinja iz Rudnika — dečka; Skaper Anica, gospodinja iz Kočevja — dečka; Klobučarič Mari-
Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Bizjak Jožefa, užlval-ka socialne pomoči iz Ponikev — stara 82 let.
stara 5 let.
KRONIKA NESREČ
Zemljič Vinko, kovač iz Brega, je presekoval obroč za kolo, pri tem pa mu je priletel kos železa v glavo in mu razlil oko; Pinoza Alojz, delavec iz Novih Ložin, si
DRAGA-LOŠKI potok
,	-	.... Hodili sta: šega Antonija,	__
IPF§4i
ka; Šercer Marija, gospodinja iz Poročila sta se: Veršnik Vladi- lavka iz Klinje vasi, si je na krož-Zurge — dečka; Knavs Albina, mlr> delavec iz Drage, in Žagar ni žagi poškodovala palec na ro-gospodinja iz Ribjeka — aecica, Franja, kmetovalka iz Drage. ki; Glavan Jakob delavec iz Slo-Stimac Emilija, gospodinja iz Ko- Čestitamo!	venske vasi, si na brusilnem
Cevja dečka.	Umrla sta:	Markovčič Marija, stroju poškodoval prstanec leve ro-
Srečnim mamicam čestitamo.	gospodinja iz Reti j — stara 87 let ke in delno tudi desno roko; Ma-
Poročili so se: Janež Jožef, de- in Košmrlj Frančiška, preužitka- jetič Martin, delavec iz Slovenske 'avec iz Stare cerkve, in Turk La- rica iz Podpreske — stara 79 let. vasi, si je na skobeljniku poškodo-dislava, delavka Iz Stare cerkve;
Repar Anton, rudarski delavec lz Kočevja, in Jurca Frančiška, sobarica iz Kočevja; žagar Alojz, delavec lz Kočevja, in Bot jak Marija, nameščenka iz Kočevja; Levstek Janez, mizar iz Zelju in Za-
RIBNICA
val palec in prstanec leve roke; Boi". * =o»e Marija, s«po.	Al* i.Uv~ te ^
dinja iz Blat — deklico.
Srečni mamici čestitamo!
Poročili so se: Hočevar Frančišek, mizar iz Rakitnice, in Trdem
vec Angela, gospodinja iz željn; Anica, kmetijska delavka iz Ra- _________ _________ vcinec
?ebvasiFrr’Luzarj Agonija, gt Grčaric m''Marah krinka" učite- m p^an^d^eraS6 Krošnja spodinja iz Salke vasi; Kos Slav- O«? lz Grčaric.	...	-	-	-
ja, sl je pri nakladanju zabojev poškodoval palec leve roke; Oza-nlč Ivanka, delavka iz Rudnika, si je na krožni žagi poškodovala levo roko; Peško Rafaelu, zaviraču na lokomotivi iz Stare cerkve, je
Čestitamo!	bil voziček.
Umrl |e: Boječ Franc, kmetova-
63 let. ______
ko, avtomehanik iz Dolge vasi, in Babič Albina tkalka iz Dolge vasi; Plot Stanislav, mehanik lz Ma- lec iz Dolenje vasi — star hovnika, in Bartol Pavla, navijalka iz Mahovnika, čestitamo!
žeta, kopača iz Rudnika, je zagra-
Rodilj	sta: Pakiž	Ančka,	gospo-	Uredništvo in	uprava v	Kočevju,
dinja iz	Ribnice —	deklico in žl-	Poštni predal	39. Telef.	3-89. —
Umrli	so:	Rogale	Ivan,	kmeto-	bert Stanislava, gospodinja	iz Rib-	Tek. račun pri	podružnici	NB Ko-
valoc	iz	Vasi____star	56	let	in	nice —	deklico.	čevje, št. 617-T-388. — Letna na-
Ožura Stanislava, osebni invalid Srečnima mamicama čestitamo! ročnina znaša 240 din, polletna 120
iz Osilnice ___ stara 57 let.	Umrli so: Lavrič Ivana, pre- ln je plačljiva vnaprej. Za inozem-
užitkarica iz Nemške vasi — sta- stvo 500 din, oziroma 1,50 ameri-
DOBREfOLJ E
ra 78 let; Kratohfil Drago, upoko- škega dolarja. Poštnina plačana v
Rodile so: štrabelj Frančiška, jenec iz Gorenje vasi — star 81 gotovini. Rokopisi se ne vračajo, kmetovalka iz Zdenske vasi — let; Čampa Ivana, preužitkarica iz Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju
KINO
»JADRAN«, Kočevje: od 23. do 25. nov. ameriški barvni film »Destri«; od 27. do 29. nov. angleški film »Razdvojena srca; od 30. nov. do 2. dec. ameriški barvni film »Dvoboj v džungli«; od 4. do 6. dec. ameriški barvni film »Fant iz Oklahome«.
»SVOBODA« Rudnik: 1. in 2. dec. ameriški film »Abot in Costelo V tujski legiji«.
»RIBNICA«: 24. in 25. nov. angleški film »Kapitanov raj«, kratki film »Sol iz morske vode«; 29. in 30. nov. jugoslovanski film »Stojan Mutikaša«, kratki film »Obisk Tita v Burmi«.
»LOŠKI POTOK«: 24. in 25. nov. italijanski film »Rim ob enajstih«; 1. in 2. dec. angleški film »Afriška kraljica«.
»VELIKE LAŠČE«:	24. in 25.
nov. jugoslovanski film »Tri zgodbe«.
OBJAVA
Komisija za volitve ln Imenovanja Občinskega ljudskega odbora Kočevje
razpisuje:
naslednja delovna mesta v upravi Občinskega LO Kočevje:
1.	šefa odseka za splošne zadeve, ki l)o vodil še en referat v odseku; pogoj: višja strok, izobrazba ali srednja štrok. izobr. s prakso v upravni službi.
2.	referenta za prosveto; pogoj: srednja strok. Izobrazba (po možnosti učitelj);
3.	pisarniškega referenta za splošno administracijo; pogoj: srednja strok, izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s prakso v upravni službi;
4.	šefa odseka za finance in ref. za imovlnsko pravne zadeve; pogoj: višja strok, izobrazba (pravnik ali ekonomist);
5.	računovodje; pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja s prakso v finančni stroki;
6.	referenta za evidenco splošnega ljudskega premoženja; pogoj: srednja strok, izobrazba ali nižja s prakso v upravni ali statistični službi;
7.	referenta za dohodke od prebivalstva; pogoj:	srednja strok.
Izobrazba ali nižja s prakso v finančni stroki;
8.	šefa odseka za gospodarstvo in referenta za gospodarstvo in komun, zadeve; pogoj: višja strok, izobrazba (ekonomist al| pravnik) ali srednja izobrazba s prakso v upravni službi in gospodarsko razgledanostjo ;
9.	tržnega inšpektorja; pogoj: srednja strok. Izobrazba (ekonomska) ali nižja s prakso v trgovski stroki in upravni službi.
Št. 02/1-2670/2.
Kočevje, dne 2. nov. 1956.
»SODRAŽICA«:	24. in 25. nov.
angleški barvni film »Melba«; 1. In 2. dec. ameriški barvni film »Lidija Bailey«. »DOBREPOLJE«: 24. in 25. nov. francosko-italijanski film »Fan-fan La Tullpe«, 29. nov. jugoslovanski film »Poslednji dan«.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto 24. nov. od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica; v soboto 1. decembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Prehrana« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Kmetijske zadruge Ribnica.
Sprejem v službo
Sprejmemo v Službo ver-zirano administrativno moč z znanjem strojepisja. Nastop službe 1. dec. 1956. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudb«* pošljite pismeno ali osebno na
GOSPODARSKO POSLOVNO ZVEZO KOČEVJE
PREKLICI
Podpisani Tomazin Jože, prevoznik avtobusa iz Kota št. 5 pri Starem trgu, obžalujem žaljivke, izrečene dne 24. septembra 1956 proti Marjanu Kobalu, miličniku postaje LM Pred grad. — Tomazin Jože, Kot št. 5 pri Starem trgu.
★
Podpisan! Lenac Zvonimir, posestnik iz Bosljlve Loke št. 11, pošta Osilnica, preklicujem žaljive izjave, ki sem jih o priliki seje Lovske družine <lne 28. oktobra 1956 izrekel proti štimcu Antonu, posestniku iz Srebotnika št. 6, pošta Hrvatski Kuželj.
★
Podpisani Gorše Janez, posestnik iz Mirtovlčev št. 5, pošta Osilnica, preklicujem žaljive Izjave, ki sem jih dne 28. oktobra 1956 izrekel proti štimcu Antonu, posestniku iz Srebotnika št. 6, pošta Hrvatski Kuželj, o priliki seje odbora Lovske družine Osilnica.
★
Podpisani Tomaž Jankovič, upokojenec iz Ribnice št. 57, obžalujem žaljivke in izjave, ki sem jih napisal v pismu, naslovljenem na Toneta Arka, uslužbenca iz Ribnice št. 57, o njem in o njegovi ženi Ivki Arko, ker so neresnične, izmišljene ln neosnovane. Zahvaljujem se Tonetu ln Ivki Arko, da sta umaknila zasebno tožbo proti meni. — Jankovič Tomaž, Ribnica št. 57.
★
Podpisani Anton Lipovec, delavec z Rudnika, stanujoč v želj-nah št. 20, obžalujem, da sem se pred Ivanom Semljerjem ob priliki, ko sem pobiral krompir, izdajal za Jožeta Kozoleta, upokojenca iz Željn. — Lipovec Anton, željne št. 20.
Opozorilo
Opozarjamo vse davkoplačevalce iz območja občine Kočevje, ki še niso poravnali da čnih zaostankov ali tekočih akontacij za leto 1956, da to v izogib stroškov, ki bi nastali s prisilno izterjavo store takoj.
S 15. X. 1956 so zapadli v plačilo vsi zaostanki in tekoče akontacije.
Davčni dolgovi se nakazujejo po čekovnih položnicah, ki ih davkoplačevalci že imajo.	ObLO Kočevje
Uprava za dohokde
Iznosih krajev
ZANIMALO VAS BO
Uspehi in težave v Papežih pri Osilnici
Prva sončna centrala pri nas
Pred kratkim je bil občni zbor SZDL. Na
razpravljali o gospodarskih, vzgoj nih in političnih vprašanjih. Veliko vprašanj in debate je bilo o elektrifikaciji, žal pa se zastavljeno delo precej zavlačuje.
Gradnja betonskega mostu čez čabranko je kljub slabemu vremenu hitro napredovala. Prizadevanje krajevnega odbora, delavcev in delovodje je veliko in most bo kmalu Izročen prometu.
Vasi v tem kraju so bile med NOB povsem razdejane in prebivalstvo se je skoraj v celoti žrtvovalo za osvobodilno gibanje. Svoje domove, ki so bili med vojno požgani, še sedaj obnavljajo in spopoinjujejo. V tej zvezi so zaprosili za olajšanje obveznosti na les za domačo porabo. Tudi kme-
v Papežih že večkrat so izrazili željo po zboru so gradnji sadne sušilnice, toda do-
slej niso uspeli. Razjasniti bo tudi treba, kakšna sušilnica naj bi se gradila in če se to izplača.
Sodelovanje SZDL s krajevnim odborom je bilo vedno zadovoljivo in vse probleme krajevno vodstvo rešuje sporazumno, želijo le. da bi jih malo bolj upoštevali na krajevnem uradu. Zdi se jim, da podcenjujejo krajevni odbor. Tudi glede uslužbencev nadrejenih forumov so mnenja, da bi se v poslovnih stvareh morali obračati na pristojne krajevne organe, ki so za svoje delo odgovorni svojim članom in volivcem in ne na posamezne svoje znance. Grajali so tudi to, da o tako važnih krajevnih vprašanjih, kot je gradnja gozdne poti nad Žurgi, odloča le nekaj ljudi.
enkrat na mesec predavanje in razgovor, da bi tako spopolnili svoje znanje. Zbrali so svojemu nivoju in željam primerne teme. Za predavateljski kader pa bodo prosili občinski odbor SZDL.
Ljubljana sprejema letno več sončne energije kot Pariz ali Washington. Največ pa je sprejemajo dalmatinski otoki, med katerimi prednjači Hvar. V Piranu naj bi stala prva »sončna centrala« v na-za- ši državi. -t. nih surovin
tijsko orodje jim je bilo med voj-	tudi niso našli najboljše re-
J	J šitve. Nujno je tudi, da se uredi
zveza med avtobusom, ki vozi v sosedni republiki in avtobusom, ki vozi v Kočevje, da bi tako imeli vezo s svetom.
Precej časa so posvetili vprašanju vzgojnega dela v prihodnji zimi. Sklenili so, da bodo imeli vsaj
no popolnoma uničeno. .Tako je življenje v tem oddaljenem, pasivnem in zaostalem kraju precej težavno. Delo na majhnih kmetijah je prepuščeno predvsem starim, oslabelim ljudem. Vendar pa jim ne manjka volje do dela. S skupnimi močmi rešijo marsikakšno težavo in gospodarski problem.
V vasi Žurge so bili vsako leto po nekaj mesecev brez vode. Nosil so jo pol ure daleč v hrib in to v času največjega poletnega dela. Složno so s prostovoljnim delom zgradili veliko cisterno, ki jim da vodo v času, ko studenec pojema ali usahne. Le gradbeni material in strokovnjaka so plačali.
Preteklo leto so izboljšali in po-
neiša kot v elektrotermičnih. Sonč- calo, ki koncentrira sončne žarke na energija lahko prinese zaslužek v sončno peč, v kateri je določe-j prebivalstvu pasivnih predelov na na surovina), ki ga je potrebno jugu države.;	topiti, znaša potrošnja energije v
V nekaterih deželah že uporab- sončni peči za kilogram magnezi-ljajo sončno energijo v gospodinj- jumoksida samo 1,5 kWh, medtem Proizvodnja keramič- stvu? s posebnimi pripravami zbe-v sončnih pečeh je ce- rejo sončne žarke in z njihovo pomočjo kuhajo. V tem primeru je sončna energija zamenjala navadno kurivo (drva. premog itd.) ali pa električno energijo.
ko potrebujemo v električni peči za proizvodnjo popolnoma enake! količine magnezi jumoksida 2,5 kWh energije. Izgradnja sončne peči z zmogljivostjo 1000 kilovatov bi stala pri serijski izdelavi po-„	, trebnih naprav okrog 100 milijo-'
V ljubljanskem metalurškem in- nov din. V takem agregatu je mo-štitutu pa se ukvarjajo še z bolj g0ge proizvesti letno tisoč ton ma-,pomembnimi ta daljnosežnimi na- gnezijumoksida, kar pomeni, da bi
črt| Potrebujejo samo sredstva pa amortizacijski m drugi stroški
bodo začeli uveljavljati razne po- obremenjevali vsak kilogram ma-skuse in strokovne študije, katere gnezijumokslda komaj a 5 dln.
bo seveda spremljala tudi gradnja Vsak inštalirani kilovat v naših sončne peči z zmogljivostjo električnih hidrocentralah pa sta-100° kilovatov. Peč bodo predvido- ne 240 tisoč din. Tej vsoti je trema gradul štiri leta.	ba prišteti še stroške za izgradnjo
električne peči, elektrode in
V sončni peči, v katero bo skoncentrirana velika količina sončne vine,
ki pa
suro-
jih sončne peči sploh
Prizor z zadnjih vaj civilne zaščite v Ribnici
energije, bodo proizvajali visoko-temperaturne keramične izdelke;
—	proizvajali steklo posebnih vrst z visokimi tališči in normalno steklo;
—	pretvarjali sončno energijo v električno posredno, zlasti pa
ne potrebujejo. Očiten letni prihranek pri tisoč kilovatih energije je najmanj 140 milijonov din.
L
OBČNI ZBOR SZDL V SAJEVCU
Tudi v Novem kotu delajo za napredek
pravili več krajevnih poti. Vendar prjgia. Vsak najde zame lepo be-
so še mnoge poti v izredno slabem stanju. Domenili so se, da bodo popravili vaško pot iz Žurg preko novi kraj Belice do Papežev, pot od Papežev do Bezgarjev in še nekaj poti.
Prav tako so sklenili, zgraditi most preko potoka Belica, saj se prebivalci iz Bezgarjev že dolgo zanj borijo. Izrazili so tudi željo po dograditvi vaške poti iz Papežev do Žurg, ki je bila do polovice zgrajena že pred NOB. Za to pot pa bi potrebovali nekaj denarnih sredstev.
Razpravljali so tudi o gozdnih komunikacijah, zlasti so se zanimali o možnosti popravila stare ceste v gozdove nad žurgimi. popravila gozdnih poti do ceste pri Pasji jami in o možnosti popravila in dograditve gozdne poti v Kote, kjer je doslej neodprt gozd z lepo lesno zalogo.
Ko so razpravljali o poslovanju Kmetijske zadruge, so ugotovili, da je mnogo boljše razpoloženje, odkar imajo svojo poslovalnico. So pa navajali primere, ki kažejo na zapast? 4 -nje.
V Novi kot, na skrajnem robu	Novi	in	Stari	kot sta dve vasi,
našega okraja, je pred dnevi prišla	uro in	pol	hoda	od Lasca, kjer je
nova učiteljica. Ni se zbala hribov avtobusna postaja. Pot sicer ni pr-niti "samote, ki jo tu čaka. »Saj vovrstna, vendar, če je potreba, sem med ljudmi, saj nisem sama.	pride gori	tudi	avto, tovorni in
Nič mi ni dolgčas. Tako lepo so	osebni.	Svet je	lep, valovit, pro-
me sprejeli ljudje, veseli so, da sem stran. Obkrožajo ga večji in manjši hribi, pokriti z lepimi gozdovi. Leži 840 m visoko nad morjem in je prikladen za živinorejo. Kmetijstvo daje predvsem krompir, krm-
gall pri njihovem delu v borbi proti okupatorju. S ponosom bi jim pokazali obnovljene prijetne domove in veselo pokramljali o preteklih hudih časih, ki so zdaj mimo. Kdor pa ne pozna teh krajev, naj si jih ogleda. Nič ne zaostajajo za Gorenjsko po lepoti. Ce bi
— proučevali možnosti za zbiranje sončne energije in njeno izkoriščanje ponoči, to je v času, ko ni dovolj sončne energije.
ov<
sončni energiji, saj so dosedanji poskusi v tujih deželah pokazali,
da je proizvodnja keramičnih, ste- s'liš^‘ ~da~so “bile^ prT orgMizadjl klenih m drugih vlsokotemperatur-nih predmetov v sončnih pečeh
9. novembra smo imeli občni zbor SZDL tudi pri nas v Sajevcu pri Ribnici. Organizacija šteje pri nas 21 članov, občnega zbora pa ~	,	, ,	.	. „ se jih je udeležilo 18. Zboru so
p,«*,,™™	<*-
čin. odb. SZDL in predstavnik JLA. V poročilu tov. pred. šega smo
mnogo cenejša kot v električnih pečeh; z veliko koncentracijo tem-
sedo,« mi je povedala, ko sem jo obiskala. Res se je že vživela v
tudi na to mislili pri razvijanju perature in neposrednim prenaša-turizma na Dolenjskem, bi v ne- njem sončne toplotne energije na kaj letih lahko zgradili planinsko material (štirioglato zrcalo, ki se
DOČAKALA JE 100 LET
_______ _	_	oves.
Na^Dan "mrtvih "je umrla 100 let vseh ljudi preživeti gtavne dohod-stara prebivalka Slemen Neža ke, Jj™ da^	Minogi pa so si
Lunder iz Zadnikov ki še pri 100 P°fkali za£už.ka v tuj l letih ni rada slišala o bolezni in	*e ^ * TT, Sl
smrti, še v zadnjem letu je oprav- Ameriko. Doma so žene obdelo-
ljala kmečka dela. Najraje se je pogovarjala o prosvetnem življe-. nju in o ljubezni vaških fantov in
ske rastline, od žit uspeva najbolje kočo in bi prav te kraje marsikdo pomika za soncem, usmerja sonč-
_	M JI _ i  ________1.'„ vin vmnvn nVllnlrnl	R r!	Tin	IT irnliim nnnnVinlni	nvi
Seveda ta zemlja ne more obiskal.
B. C. ne žarke v veliko paraboleidno zr-
PISMO Z OTOKA VISA
vale polje in vzgajale otroke. Nekateri so se zdaj po vojni vrnili.
Prišla je okupacija, številni partizani so našli zatočišče pri teh gostoljubnih ljudeh. Mnogo jih je aktivno sodelovalo v NOB. Okupator je to začutil in maščevanje je srcu in'*naravi bilo kruto. Vse brez izjeme, otroke, starce in žene, so internirali na’ Rabu. Mnogi so našli zadnji dom tam. Tam najdeš na spomenikih priimke Janež, Troha, Šti-
V Slemenih je še nekaj starih mec- Cimprič, Mihelič Pantar itd.
Domačije pa so požgali, le golo zidovje in prazne lehe so pričale, da je tu živel človek, ki si je s prid-
vaškega odbora SZ glavne pomanjkljivosti slaba povezanost ter! nedelavnost nekaterih članov v organizaciji. Seveda so bile tudi dobre strani. Članarina je vsa poravnana. Nato so izvolili nov vaški odbor SZDL ter tri delegate za občinsko konferenco SZ. Na novo se je vpisalo v članstvo sedem novih članov, kar kaže, da ljudje zaupajo v svojo organizacijo. Pred novim odborom stoji dosti nalog, ki jih bo skupno s krajevnim odborom lahko uspešno reševal le ob po-: moči vseh članov SZ in ostalih
deklet. Ce je kdo v kraju umrl, pa čeprav polovico mlajši od nje, je hladnokrvno rekla, da je bil že star, zato je umrl. Pokojna Neža Lunder je bila po tudi v stotem letu še vedno mlado dekle. Bila je dobra žena, mati, babica in prababica, zato naj ji bo lahka slemenska zemljica!
ljudi, ki s svojo trdnostjo kaže jo, da bodo morda dočakali 100 let. Na primer Anton Pirnat iz
H°jč (Opaldar), Barbara Peterlin "t'e8mtailf^ekaj se jih
je vrnilo. Obnovili so si domove,
iz Hudega konca, oba stara čez let, in drugi.	L. S.
Naročajte Novice fantom, k£ služijo vojaški rok v JLA.
TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV
ZAHVALA KOMANDIRJU TRGOVINA V STAREM LOGU
MILICE	Že več mesecev so prebivalci
Pred dnevi sem nesel iz Kočevja Starega loga pri Kočevju brez tr-dom v Gorenje vrečo moke. govine. Sedaj pa je sem nesel in zelo utru- ni<rno.
j_ ____ __Na cesti izven Kočev- vadnico, ki jo
ja sem zaslišal za seboj motorno ieJ°! oddaljeni so od Kočevja oko-
°	... li 1 O IrilnmntvnTf (n no	nA
Kam privede pijančevanje
Perhaj Jože je pred nedavnim mov. Perhaj Jože pa ga je na po-popival v gostilni pri Adamiču v ti ustavil, ga vrgel na tla, mu pre-Kneju. Vedel se je nespodobno in griznll kožo na vratu ter srkal iz je skušal zanetiti prepir. Kasneje rane kri. V takem stanju ju je je šel iz lokala in je Petra Saksi- našel organ javne varnosti. Perhaj da iz Opalkovega s silo privedel Jože je ležal na okrvavljeni žrtvi, v lokal. Začel ga je gristi v vrat Organ javne varnosti je Perhaja ter mu grozil, da mu bo izpil kri. s težavo ločil od njegove žrtve.
To so preprečili organi javne var- Perhaj se bo za svoje dejanje letu 1957 zasvetila.
nostl. Saksida se je ponovno umak- moral zagovarjati pred pristojnimi Kako lepo bi sprejeli one, kate-
nil iz lokala, ker je hotel oditi do- organi.	J. Zidar	rim so v začetku okupacije poma-
preorali zapuščene njive in spet je začelo kliti življenje svobodnih ljudi v svobodni domovini. Želijo si še izboljšanja. Prej sta imela Novi in Stari kot vsak svojo šolo, danes pa je šola, ker nima lastnega poslopja, v kmečki hiši v Novem kotu. Nujno je potrebno novo šolsko poslopje, ki naj bi stalo nekje v sredi med obema Kotoma. Tako bi se mladi rod bolje počutil v svetli učilnici. Tudi elektriko si močno želijo jn upajo, da jim bo v
L'K
lOVZN^gl JpANIČATŽ.

Tu na otoku Visu nas je precej imamo skoraj vsi kočevski fantje fantov iz vse Jugoslavije. Med naročenega in ga zelo radi bere-njimi prevladujemo Slovenci, med mo. Zato pa ga toplo priporočamo, prebivalcev vasi. katerimi nas je tudi več Kočevar- tudi vsgm drugim kočevskim fan-jev. Sem smo prišli že spomladi torn vojakom, služit svoj vojaški rok. Pričeli smo	Muhvič Vlado, Vp. 8022-4, Vis
z lahkimi vajami in bilo nam je	Dalmacija
kar všeč. Pozneje pa so postajale vaje vse težje in spoznali smo, da ni lahko biti vojak. Toda z dobro voljo in ljubeznijo do domovine smo vse težave premagali in postali res pravi vojaki. Vedno pa smo pri tem tudi mislili na naše
lepo Kočevsko. Posebno smo si že- - ‘	OorenVp~vrečo*~mokel govine. Sedaj pa je končno skle-
leli domače sence v pomladnih	težko sem nesel in zelo utru- nieno, da dobijo trgovsko poslo-
dnevih, ko je bila velika vročina, frav težko sem nesel to zelo utru	.	nun"no notrebu-
se niimo mogli nikamor skriti 1® sem bil. Na cesti izven Kočev- yaln.lro;,,,k,\l° L pred soncem. Vsa trava se je posušila in ves otok se je spremenil V pravo puščavo. Vedno pa imamo dovolj sadja. Fig in rožičev nam ni treba stradati. Pa tudi vino nam je všeč in Slovenci ga kaj radi popijemo kakšen kozarček.
Pogrešamo pa zabave s plesom.
Tega je malo na tem koščku zemlje, ki jo obliva Jadransko morje.
Sedaj je že jesen, toda tu je vse drugače kot pri nas. Začelo je zeleneti in rožiči cvetijo. Tako je pri nas v Kočevju spomladi.
Tudi z našimi južnimi brati smo se že zbližali in postali smo res pravi bratje. Ko bomo po odsluženem vojaškem roku odšli na svoje domove, bo poleg veselja v naših srcih tudi žalost zaradi ločitve.
Na kratko sem opisal naše življenje na otoku Visu. Prosimo, da bi tudi domačini napisali v Novicah, kaj delajo na deželi. O tem
kolo in sem se previdno umaknil na desno stran ceste. Motor se je ustavil. Presenečen sem bil, obenem pa sem se tudi ustrašil, na motorju je namreč sedel oficir Ljudske milice. Prijazni miličnik, za katerega sem kasneje zvedel, da je komandir LM v Kočevju in da se piše Viktor Dragoš, pa me je povabil na motorno kolo in kar naenkrat sva bila v Gorenjem.
Zahvalil sem se tovarišu komandirju in se mu ob tej priliki še enkrat najlepše zahvaljujem in pričakujem, da bodo tudi ostali motoristi posnemali resnično ljudskega miličnika.	B. A.
IZ FARE
li 13 kilometrov in ne morejo po vsako malenkost kar v Kočevje.
D. V.
PROMETNA NEZGODA
Dne 16. nov. se je na cesti med Livoldom in Mozljem pripetila lažja prometna nesreča, katere vzrok je bila okvara na tovornem avtomobilu »Avtoprevozništva« iz Postojne, ki ga je upravljal Alojz Bojc. S svojo prikolico se je zadel v tovorni avtomobil, ki je last KGP in ga je vozil V. Hočevar.
piše malo v našem listu, ki ga pomagal urediti GbLO Kočevje.
PRETEP V KINU
Minulo nedeljo se je med redno kino predstavo v Šalki vasi pokvarila aparatura. Operater Alojz V Fari se z vso vnemo priprav- Kastelic iz Kočevja, kj je bil v vi-ljajo na praznovanje Dneva repu- njenem stanju, napake ni znal od-blike. V počastitev tega dne bodo straniti, to pa je obiskovalce raz-v tem kraju svečano odprli dvora- burilo in neikdo ga je zaradi Žano, ki jim bo služila za kulturne litve celo udaril. Prišlo je do pre-in druge prireditve. Dvorano je tepa, med gledalci in operaterjem.
V. D.
17
Trije jezdeci pridirjajo po cesti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta bolj zavoljo navadne časti kot zavoljo varstva spremljala. Kar jih obstopijo ciganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihte, in preden se gospod in hlapca .predramijo iz strahu, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo.
18
Gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo. Peter je menil, da že večnosti na pragu stoji, Ko je videl vislice pred seboj. Dolgin Samoi pristopi in, ko Petru v obraz vidi, začudi se, ko vidi, da ni ujel pravega. To vse pa ciganom ni bilo povšeči. »Gospod se mora odkupiti ako hoče, da ne bode visel,« menili so. Pogodili so se naposled za sto zlatov odkupnine.
19
Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom na grad po denar. Gredoč je Peter izvlekel iz cigana, zakaj je bratu Marku smrt sklenil.
Tu se Pčtru zbudi misel strašna, kakršne se le najhudobneje srce ne ustraši. »Kaj, ko bi mi le-ta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje ? Ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu.«
20
In Peter obljubi ciganu še sto tolarjev, ako ugrabi Jurija in ga spravi s sveta. Pove mu, da vodi menih mladega Kozjaka vsak dan proti večeru v vas pod lipo. Tu lahko fanta pograbi in odpelje. V takem pogovoru prijezdita do grada.
Brž ko je Samoi dobil denar, izginil je on in njegova druščina, da ni bilo nobene sledi za njimi, kajti umaknili so se v gozd.