V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 9. 3. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ofc 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 19 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Delovna pomoč prijateljskemu Brusu Radovljiško občino z Brusom, kjer so se pred dnevi spet zatresla Nemirna tla Kopaonika, vežejo prijateljski stiki — Resnično pra-delovna pomoč posebej nerazvitim vasem bruške občine bi bilo posredovanje znanja, odpiranje novih delovnih mest in fk^adnja novih infrastrukturnih! objektov — Radovljiška občina ^ po zadnjem potresu pred leti zgradila v vasi Džerekare po-^Južnično osnovno šolo. Radovljica — Nemirna tla na Ko-&%oniku so se spet zatresla in pono-*V načela po prejšnjih potresih za zakrpane revne hiše v vasicah vzhodnem pobočju dolgega in *irtKtranega grebena Kopaonika. V Jjdovljiško občino, ki jo z občino ^**us vežejo prijateljski stiki, so pridela poročila, da so ljudje, sprva ^estrašeni, prebedeli mrzle noči na ^ostem, da dodatne težave povzroča sneg ter da pomoč v obliki šotorov, odej in podobnih stvari že prihaja. Radovljiško občino z Brusom v Srbiji vežejo prijateljske vezi iz časa narodnoosvobodilne borbe, ko so bili tja preseljene zavedne družine z Bleda in Radovljice. Pred leti so jih potrdili s pobratenjem in že pri prejšnjih potresih je radovljiška občina veliko pomagala. Posebej velja povedati, da so v vasici Džerekare zgradi- Cas odločitve prvih letnikih gorenjskih srednjih šol bo v naslednjem solnem letu prostora za 3120 učencev — Danes in jutri informa-^vna dneva v vseh lolah — Prijave za vpis do vključno 28. marca ^'"j — V naslednjem šolskem se bo v prvi letnik gorenjskih srednjega usmerjenega izobražena lahko vpisalo v 104 oddelke 3120 učencev. Koliko se jih ^f^jansko, ni mogoče reči. Po po-|r***r Skupnosti za zaposlovanje ^f80! končuje junija osnovnošolsko <2*?oost 2438 gorenjskih osmošol-v številki niso zajeti učenci, ki ^jo osnovno šolo z nedokonča-^-■k osmim razredom in ponavljalci P °gramov srednjega usmerjene- ■^l_,p^° v gorenjske šole od ^t/?8^' Jlh septembra lahko priča-0 v prvih letnikih približno Vila Bled bo Namenjena turizmu .RADOVLJICA — Vse kaže, da Wla Bled namenjena turizmu, zadnjem času so razrešili odpr-^ vprašanja in sestavili ter podrli bodo lahko pogodbo, s ka- bo republiški izvršni svet ta ^0*°fcolarni objekt izročil v na- hotelu Toplice, temeljni or-^*Jj2»ciji HTP Bled. . ^*jsko turistično gospodarili bo moralo zagotoviti nekaj ^***t«v za pokritje začetnih ^*W. V vseh temeljnih orga-Jj^ijah HTP s tem soglašajo, ^y tako v Integralovem hotelu 'z hotela Park pa pritrdilen ^^°vor pričakujejo prihodnji te- ^Ijučitev vile Bled v blejski "zem bo odprla nove možnosti \ ,zfradnjo turističnega območ-Wlino. Z gradnjo novih hotelov rekreacijskih površin pa je po- , ^zana izgradnja blejske obvo-V***«te. M. V. j Vseh 3120 prostih mest verjetno ne bo zasedenih. Praznih jih bo ostalo najmanj tristo, to je kar deset oddelkov. Široko razpeta gorenjska šolska mreža je po eni strani dobra za učence, ki lahko svobodneje izbirajo izobraževalne programe skladno s svojimi željami, po drugi strani pa ovira poklicno usmerjanje, ki mora biti karseda usklajeno s potrebami združenega dela. Rezultat je znan že vnaprej: za mladino privlačni programi bodo polni; neprivlačni, čeprav deficitarni, tudi na pol prazni ali celo prazni. K sreči opravijo dobršen del poklicnega usmerjanja že razpisi kadrovskih štipendij, ki postajajo zato, ker večinoma zagotavljajo kasnejšo zaposlitev, vse bolj odločujoči pri odločitvi učencev. Zato je razkorak med suficitarnimi in deficitarnimi programi izobraževanja iz leta v leto krajši. Poklicna odločitev je ena najtežjih odločitev v življenju, saj človek nosi njene posledice domala štirideset let. Da bi jo šole tistim učencem, ki še begajo, olajšale, pripravljajo danes in jutri informativna dneva. Bodoči srednješolci bodo dobili podrobnejša navodila za vpis v prvi letnik, zvedeli bodo za možnosti in pogoje izobraževanja po programih in smereh, za poklice oziroma dela ter za možnosti zaposlovanja. Informativni dan bo v vseh srednjih šolah danes ob 9. m 17. uri ter jutri ob 9. uri, za odrasle, ki se nameravajo izobraževati ob delu ali iz dela, pa jutri ob 9. uri. Prijave za vpis bodo srednje šole sprejemale do vključno 28. marca. Prvi krog prijav bo sklenjen 15. marca, kasneje bodo lahko učenci prenašali prijave samo v šole, ki bodo še imele prosta mesta. H. Jelovčan li podružnično osnovno šolo, kar je bilo ,za revno vasico velika pridobitev. Otroci so dobili nove, lepe učilnice, vaška učiteljica pa stanovanje. Za nerazvite predele je poleg enkratne pomoči posebej pomembna pomoč v obliki znanja, odpiranja novih delovnih mest in izgradnja novih infrastrukturnih objektov, nam je povedal predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Šetina. Zato bo delegacija v dneh od 8. do 14. marca obiskala prijateljski Brus. V delegaciji bodo še predsednik radovljiškega izvršnega sveta, predstavnika Almire in Elana ter smučarski strokovnjak Aleks Čebulj. O trajnejši, dolgoročnejši pomoči se seveda ni' moč pogovoriti po telefonu. V četrtek. 9. marca, se bodo najprej pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta Srbije, dan kasneje pa v Kruševcu, regijskem središču tega območja. V petek in soboto bo na Kopaoniku tekma evropskega pokala za moške v slalomu in veleslalomu in to priložnost bodo izkoristili za razgovore o sodelovanju pri turističnem razvoju Kopaonika. Dva dni pa se bo delegacija zadržala v pobrateni občini Brus, kjer se bodo lahko temeljito pogovorili o novih oblikah sodelovanja. Predstavnik radovljiške tovarne pletenin Almira bo preveril, kakšne so možnosti sodelovanja s tamkajšnjimi pletiljami. Pletenje bi spodbudilo ovčerejo po vaseh, marsikatera ženska pa bi z ročnim pletenjem nekaj zaslužila, saj bi Almira poskrbela za prodajo njihovih izdelkov. Ker so v Brusu zgradili večjo hladilnico, bi strokovnjaki iz radovljiške občine svoje znanje posredovali pri razvoju nasadov jabolk. Plantaža sadja v pretežno kmetijskem območju bi bila vsekakor primernejša pomoč kot izgradnja velikih tovarn v od-ročnejših vasicah. Brus je 250 kilometrov oddaljen od Beograda. Od regijskega središča Kruševac vodi do Brusa asfaltirana cesta, nimajo pa železnice. Brus je v zadnjem času dobil marsikaj novega. Razvoj pa vasic, ki so raztresene po vzhodnem pobočju Kopaonika, še ni zajel. To smo lahko videli v televizijski oddaji, ki jo je nedavno predvajala beograjska televizija. Po kakih petnajstih kilometrih iz Brusa je asfaltirane ceste konec in pozimi g težko prehoden makadam vodi do revnih vasic. Občina Brus v Srbiji sodi med nerazvite, dotirane občine. Veliko povedo podatki, da število prebivalcev v zadnjih letih nenehno pada, da so imeli pred nekaj leti manj kot tri tisoč delavcev, od tega okoli polovico v industriji. Odpiranje novih delovnih mest in sodelovanje radovljiškega gospodarstva je torej resnično prava, delovna pomoč prijateljskemu Brusu, več vredna kot enkratna darila. Strehe domov puščajo Takoj po vojni so se z udarniškim delom, z veliko vnemo domačinov, s prispevki v materialu in tudi denarju, na skratka povsem amaterski osnovi zgradili po naših krajih številni zadružni, gasilski, kulturni, družbeni domovi. Ljudje so bili svojih domov, v katerih je potekala pestra in bogata dejavnost amaterskih društev in organizacij, v katerih so se snovale proslave in praznovanja ter potekala privlačna družabna dejavnost, neizmerno veseli in nanje ponosni. Bili so skromnejši in dalo se jih je vzdrževati tudi s pomočjo sosednjih delovnih organizacij. Spet in spet so strehe domov pokrivali solidarno, skupno, udarniško. A minila so leta in prišla so obdobja, ko smo se začeli umikati za stene lastnih domov in čepeti pred televizijo, peščica krajevnih zagnancev pa nas je nemočno opozarjala, da bo treba napeti vse sile in obnoviti dom. Bili smo nemi in nedovzetni, strehe udarniškega zanosa in ponosa so začele puščati, vsaj za elektriko pa se je denar zbiral tako, da so se prostori dajali v najem, dokler niso sanitarne inšpekcije pregnale še tistih nekaj gostincev ali trgovcev. Edini vir denarne podpore je usahnil.. . A četudi ne bi bil, bi naši stari zadružni in drugi domovi propadli, a bi ostali taki, kot jih vidimo danes. Žalostni in pozabljeni čemijo, za glavo se moraš prijeti, če ti le povedo približno vsoto, kije potrebna, da se dom za silo obnovi ali obdrži. Če ponekod še zmorejo zasilno krpanje, so drugje popolnoma obupali. Domov nihče noče, najmanj še stanovanjski skladi, saj jih ni dovolj niti za redno vzdrževanje ... Mi, ki smo polagoma že siti malomeščanske in potrošniške gonje za denarjem in lastnih sten in ki bi radi spet našli stik s soljudmi, smo nenadoma opazili, da nam v zadružnem domu naših očetov kaplja s stene. Zdaj lahko z lučjo pri belem dnevu iščemo tistega, ki bi poleg formalnega lastnišva prevzel tudi materialne obveznosti, kajti časi so drugačni ali če hočete — ponovili so se in kot take jih moramo tudi sprejeti. Betežnim gorenjskim domovom ne ostane nič drugega, kot da upajo na tiste ljudi po vaseh, ki bodo tako kot nekoč združili pamet in zagnanost ter šli v akcije za obnovo. Le zbrati se morajo, kajti ljudje so dandanes še vedno presenetljivo lahko solidarni in v vsestransko pomoč tudi ob takšnih akcijah v kraju. D. Sedej Začenja se garaško delo v razdejanih gozdovih Vihar, ki je februarja divjal na Gorenjskem, je v zasebnih in družbenih gozdovih kranjske, tržiške in škofjeloške občine podrl 110 tisoč kubičnih metrov lesa in povzročil za tristo milijonov dinarjev škode — V ponedeljek so v razdejanih gozdovih ponovno pričeli s spravilom lesa, ki ga je prekinilo obilno sneženje Kranj — V tržiški občini se je veter najmočneje znesel nad gozdovi na Pristavi, v Križah, Seničnem in v bližini mesta. Polomil je 35 tisoč kubičnih metrov lesa v družbenih in 22 tisoč v zasebnih gozdovih. V kranjski občini je večino škode povzročil v zasebnih gozdovih '— v Udinborštu, Preddvoru, na Beli in Brniku — kjer je podrl 42 tisoč »kubikov« lesa, ob tem pa še tri tisoč v družbenih gozdovih. Še najmanj so divjanje vetra občutili na škofjeloškem področju, kjer je podrtega 8500 kubičnih metrov lesa, pri tem pa so upoštevane tudi posledice decembrskega vetro-loma v Martinj vrhu in bližnji okolici. Škoda, ki jo je veter povzročil v Hokej na ledu Odločitev o prvaku v nedeljo na Jesenicah M. Volčjak Slovesna otvoritev razstave del Darinke Pavleti* r*>« va žena v Gorenjskem muzeju v Kranju v im t^h i ~ Mlnul° sredo s° na predvečer dne-odprli pregledno razstavo del akademske Jil? • , muzeJske zbirke Slovenka v revoluciji že 13. razstave iz serije retrospektiv slovenskih vt Ua?}nke Pavletič-Lorenčak iz Celja. Otvoritev denjem slovenskih prvobork ter kulturnih ' i n"ovnin umetnic so združili s tradicionalnim sni-udeležili Vida Tomšič, Lidija Sentjurc Vnfmzb2lopolitičnih delavk, ki so se ga med drugimi predstavili dve knjižici: Ivke Križnar o'nni * ? Hafner ™ Janez Milčinski. Ob tej priložnosti so Dobrniča. — Foto: F. Perdan "omicnem osveščanju žensk in Mire Svetina o 40-letnici LJUBLJANA — Hala Tivoli, Olimpi-ja : Jesenice 4:5 (2.-0, 2:2, 0:3), gledalcev 6000, sodniki Čemažar (Jesenice), An-drejka (Prevoje), Lešnjak (Ljubljana). Olimpija je vodila 2:0, 3:1, 4:2, vendar so v četrtem derbiju za naslov državnega hokejskega prvaka slavili Jeseničani. Srečanje je bilo za Olimpijo in Jesenice izrednega pomena, saj sta obe moštvi vedeli, da poraz ne pelje nikamor. V prednosti so bili Ljubljančani, ki bi jim zmaga že pomenila osmi osvojeni državni naslov. Jeseničanom pa bi zmaga dala še peto srečanje in to na domačem ledu. Ljubljančani so začeli s precejšnjim poletom in že v prvi tretjini so povedli z dvema goloma prednosti. Tudi v drugi tretjini so bili Ljubljančani še toliko v premoči, da so prednost dveh zadetkov obdržali. Toda Jeseničani se niso sprijaznili z mislijo, da je državno prvenstvo končano. V tretji, odločilni tretjini, so šli na vse. In tudi dobiji so vse. Popolnoma so nadigrali ljubljanske »zmajčke«, ki jim je pošla sapa, in zmaga Jeseničanov je povsem zaslužena. Spet se je pokazala gorenjska trma in Jeseničani so si izborili peto srečanje končnice na domačem ledu in pred domačimi ljubitelji hokeja. Železarji imajo vse možnosti, da v nedeljo v dvorani pod Mežakljo osvojijo že enaindvajseti državni naslov. Tekma bo v nedeljo ob 18. uri. V medrepubliški hokejski ligi je bil v Kranju derbi končnice med domačim Triglavom in Bledom. Po razburljivem srečanju sta moštvi remizirali. Izid — Triglav : Bled 4:4 (1:4, 1:0, 2:0). V nedeljo Triglavani doma gostijo ob 11. uri INO iz Siska. dh zasebnih in družbenih gozdovih kranjske, tržiške in škofjeloške občine, znaša po prvih ocenah gozdarjev nekaj več kot tristo milijonov dinarjev, lititnitif-fiiiiii V kranjskem gozdnem gospodarstvu, kjer takšne nesreče še niso doživeli, so po vetrolomu naglo ukrepali, pri tem pa so dali prednost zasebnemu sektorju, kjer je prizadetih okrog tri tisoč gozdnih posestnikov. Kupili so 380 motornih žag Tomos, ki jih sicer v trgovinah ni moč dobiti, in jih razdelili kmetom. S tovarnama Štore in Tajfun Sevnica so se dogovorili za dobavo traktorjev in vitel za spravilo lesa, v akcijo pa se je vključila tudi gozdarska hranilno-kredit-na služba, ki bo kmetom pomagala s posojili za obnovo prizadetih gospodarskih poslopij in za nakup gozdarske mehanizacije. V ponedeljek so v družbenih gozdovih kranjskega gozdnega gospodarstva ponovno pričeli s spravilom lesa, ki ga je ob koncu februarja prekinilo obilno sneženje. Tržiški temeljni organizaciji so priskočili na pomoč delavci škofjeloškega tozda, preddvorski temeljni organizaciji kooperantov pa zaposleni iz tamkajšnjega tozda. Gozdarji, ki imajo dovolj dela v družbenih gozdovih — pomagali pa bodo tudi kmetom, ki spravila sami ne bodo zmogli — so se odločili, da bodo delali tudi v sobotah vse do junija in preko rednega osemurnega delovnika. Do izraza je prišla tudi solidarnost drugih gozdnih gospodarstev, saj so v Ljubljani že obljubili pomoč pri prevozu lesa. Vihar je povzročil veliko dela tudi graditeljem gozdnih prometnic. Po nedostopnih tržiških gozdovih in Udinborštu bodo morali speljati dva kilometra cest in 15 kilometrov vlak, kar bo gozdarje veljalo 40 milijonov dinarjev. C. Zaplor rri k VAŠ TURISnČM SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 9. MARCA 19* r- Korak nazaj ni mogoč Poudarki iz govora Marije Zupančič-Vičarjeve • Pravno, ustavno in v veliki meri tudi dejansko smo ženske v naši družbi enakopravne z moškimi. Pravica do dela in pravica do samoupravljanja je splošna pravica vseh delovnih ljudi in s tem tudi pravica žensk. • Seveda pa doseženega stanja in položaja žensk v naši družbi ne moremo idealizirati; nismo še odpravili konzervativnih gledanj, tudi vseh nujnih pogojev za popolno enakopravnost moških in žensk in za ustrezno vključenost žensk v družbeno in politično življenje še nismo izpolnili. • Me moremo pristajati na razne »rešitve«, po katerih naj bi se ženske vrnile v gospodinjstvo in družino in ponovno prevzele vlogo gospodinje in poročene matere, delovna mesta pa prepustile moškim, ki naj bi po tej formuli zaslužili za življenje. • Popolnoma smo prepričani, da koraka nazaj ni mogoče več storiti. Pa ne samo zaradi dveh osebnih dohodkov oziroma zaradi boljšega materialnega položaja družine, pač pa zato, ker je svoboda človeka, svoboda ženske in njena enakopravnost povezana z ekonomsko samostojnostjo in z enakopravnim ekonomskim položajem. Pa tudi zato, ker je le svobodna ženska lahko tudi ustvarjalna na vseh področjih družbenega in javnega uveljavljanja, od tehnike, kulture, znanosti, politike itd. • Zavedamo se, da bo proces emancipacije žensk pri nas še dolgo trajal, še dlje od ciljev, ki si jih na tem področju postavlja revolucionarno delavsko gibanje v svetu. Ugotavljamo, da so temeljni cilji in vrednostne opredelitve delavskega gibanja danes ogroženi: ogrožata jih svetovna gospodarska in družbena kriza ter val neokonservativizma, ki ima močan vpliv tudi na urejanje vprašanja položaja človeka in delavcev v družbi in na enakopravnost spolov. Večji izvoz, manjši stanovanjski dinar Kranj — Januarski podatki o gospodarskih gibanjih v kranjski občini kažejo, da je bila industrijska proizvodnja v prvem koledarskem mesecu letos za 0,6 odstotka večja kot januarja lani. V primerjavi' s povprečjem celotnega lanskega leta je bila manjša za 4 odstotke, v primerjavi z decembrom lani pa za 0,5 odstotka. Gospodarstvo je na konvertibilni trg izvozilo januarja za 42,8 odstotka več kot januarja lani. Skupni izvoz pa je bil večji za 31,8 odstotka. S konvertibilnega tržišča je gospodarstvo uvozilo za 1,5 odstotka več kot januarja lani, skupni uvoz pa je bil si er za 42,5 odstotka večji. Pokriva-r-,3 konvertibilnega uvoza z izvozom j i znašalo 114,9 odstotka, pokrivanje : kupnega uvoza pa 102 odstotka. Bruto osebni dohodki so bili januarja letos v združenem delu in samostojnem osebnem delu za 33 odstotkov večji kot lani. Zanimivi pa so tudi podatki o investicijskih sredstvih. Sredstva za investicije so se lani v primerjavi z letom 1982 povečala za 28,3 odstotka; od tega v gospodarstvu za skoraj 46 odstotkov. Negospodarske naložbe, brez stanovanjske gradnje, so bile večje za 7,6 odstotka, medtem ko so se investicije za stanovanjsko dejavnost v občini zmanjšale za 14,2 odstotka. A. Ž. Komunisti o svojem delu Radovljica — V sredo, 28. marca, ob 14. uri se bo v prostorih Kazine na Bledu na programsko^volilni seji sestala občinska konferenca ZKS Radovljica. Osnovne organizacije zveze komunistov bodo do 23. marca obravnavale gradivo in izvolile svojega delegata. Komunisti bodo ocenili svoje delo v preteklem letu in se dogovorili,na katera področja bodo usmerili svojo dejavnost. Predlagane so tudi nekatere kadrovske spremembe. Za predsednika občinske konference, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno, je predlagan Stanko Slivnik z Bleda. Za sekretarja predsedstva občinskega komite je ponovno predlagan Branko Čc za izvršnega sekretarja Vlado Kov iz Lesc. Oba funkciji opravljata poklicno. Na kulturni prireditvi v počastitev dneva žena, ki so jo po slovesni otvoritvi pregledne razstave del akademske slikarke Darinke Pavle-tič-Lorenčak pripravili v prostorih Skupščine občine Kranj je spregovorila Marija Zupančič-Vič ar, članica predsedstva CK ZKS Slovenije. Pel je ženski pevski zbor Milko Škobeme z Jesenic, recital pesmi Darinke Pavletič-Lorenčak je pripravila Alenka Bole-Vrabec. Boli jih neustrezna delitev po delu Na občnih zborih sindikalnih organizacij so delavci predvsem opozarjali na nepravilnosti pri delitvi po delu — Več zavzetosti sindikata pri sprejemanju pomembnih odločitev v delovnih organizacijah Jesenice — Občinski sindikalni svet Jesenice ocenjuje, da so v občini zadovoljivo potekali občni zbori v vseh 117 osnovnih organizacijah sindikata, že zaradi priprav, ki so bile dobre in ker so poročila dala dobro osnovo za plodno razpravo sindikalnih delavcev. Na kaj so delavci opozarjali? Predvsem jih povsod bolijo nepravilnosti pri delitvi po delu in rezultatih dela, merila za vrednotenje dela, upoštevanje in vrednotenje posebnih delovnih pogojev, padanje realnih osebnih dohodkov ... V večini osnovnih organizacij so pregledali uspešnost poslovanja delovnih organizacij in predstavili osnove dela in razvoja za letošnje leto. Ob tem so razprave nakazovale problematiko delovnega časa, discipline, kadrovsko problematiko, usposabljanje, poslovne izgube, problematiko bolezenske odsotnosti, samoupravne organiziranosti in povezovanje. Sindikalni delavci si želijo, da bi bili pogoji gospodarjenja bolj znani, saj so najbolj boleča tista obdobja, ko ne vedo, kako bodo gospodarili. Manj razprav je bilo o delu samoupravnih organov in delegacij, medtem ko so delo osnovnih organizacij sindikata ocenjevali samokritično. Pogosto so dejali, da je aktivnost osnovnih organizacij premajhna ob sprejemanju pomembnih odločitev v delovnih in v temeljnih organizaci- jah združenega dela. Dovolj kritični so bili tudi do dela sindikalnih skupin. Na več občnih zborih so posvetili precej pozornosti družbenemu standardu od koriščenja letnih dopustov do letovanja, toplega obroka, praznovanj, rekreacije. V Železarni Jesenice so domala povsod spregovorili o nagrajevanju po delu, kritično so se opredelili do kataloga dela in nalog, ki po mnenju delavcev še ne živi v praksi. Železarje skrbi oskrba s surovinami, niso zadovoljni z organizacijo dela in varnostjo pri delu, problematiko bolezenske odsotnosti, kritični so bili do nizkih pokojnin že-lezarjev. V nekaterih delovnih okoljih se kaže vpliv starih navad, pravijo sindikalni delavci. Še vedno je prevelik vpliv vodstva in premalo demokratičnosti odnosov, kritičen odnos do notranjih problemov pa v nekaterih primerih spremlja malodušje ob prepočasnem razreševanju problematike. V Tehničnem biroju se v obdobju po ukinitvi družbenega varstva pozna sanacija razmer, medtem ko so v osnovnih organizacijah sindikata carine, mejne milice in milice obravnavali predvsem specifično problematiko teh sredin kot so stanovanjski problemi, delovni pogoji, pomanjkanje kadrov. D. Sedej Slabo varstvo pri delu Inšpekcija dela je lani ugotovila vrsto nepravilnosti iz varstva pri delu v delovnih organizacijah jeseniške občine Jesenice — Inšpekcija dela je pri pregledu 17 delovnih in temeljnih organizacij združenega dela ugotovila več nepravilnosti s področja varstva pri delu. NadzOr so opravili predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki so v proizvodnji zaposlile učence iz šol usmerjenega izobraževanja. Vsi učenci so imeli med proizvodnim delom regresirano prehrano in so prejemali denarne nagrade. Vendar pa so bile višine nagrad zelo različne, saj so nekateri dobili 700 dinarjev, drugi pa celo 5.000 dinarjev mesečne nagrade. Prav tako ne bi smeli dopustiti, da so morali učenci plačevati različno udeležbo za tople obroke. . Ko so pregledovali komunalne delovne organizacije kot sta Kovinar in Vodovod ter se zanimali za varstvo pri delu, so povsod ugotovili enake nepravilnosti. Le-te se kažejo v vzdrževanju električnih instalacij in naprav, saj je vzdrževanje nestrokovno in prihaja do poškodb pri delu. V izredno slabem stanju so sanitarni prostori in garderobe, opozarjajo pa predvsem na izrazito slabe delovne pogoje v komunalnem podjetju Vodovod Jesenice, kjer sta problematični vodoinstalacijska delavnica ter polnilnica butana in argona. V delovnih organizacijah veliko bolj kot prejšnja leta upoštevajo zakonodajo pri sklepanju kooperantskih pogodb. V jeseniški občini je SGP Gradiš sklenil 18 kooperantskih pogodb z obrtniki iz drugih republik. Inšpektorji so pregledali vsa gradbišča, kjer so delali obrtniki-ko-operanti, in opazili, da so varnostni ukrepi še dokaj šibki, da se slabo vodijo plačilne liste, izplačevanje osebnega dohodka in terenskih dodatkov, da so evidence o režimu dela slabe. O vseh problemih in nedoslednostih so obvestili družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je nato ustrezno ukrepal. D. Sedej Nova cena stavbnih zemljišč Radovljica — Izvršni svet radovljiške občine je na zadnji seji sprejel nov pravilnik za določitev cen nezazidanih stavbnih zemljišč v upravljanju občine. Tržnim razmeram predvsem niso več odgovarjale cene, saj je bil pravilnik star dve leti. Z novim pravilnikom, ki bo začel veljati 1. aprila, bo vrednost točke 1,25 dinarjev, poprej je bila 1 dinar. Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča je odvisna od števila točk, kar pa je odvisno od povračila vrednosti komunalne opremljenosti. Tako na dostopnost cestišča odpade 10 točk na kvadratni meter, vodovod 30 točk, kanalizacijo 40 točk, elektriko 20 točk in javno razsvetljavo 10 fočk. Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča bo tako v Radovljici znašala 360 dinarjev, v Zasipu 300 dinarjev, v Ljubnem 240 dinarjev. M. V. »Cinca marinca, nekje pa ni ta prav—« Ne vem, kako tenkočutno ste zmožni prisluhniti našim govornikom vseh vrst, sort in pasem, a 'nekje' morate vendarle imeti toliko posluha, da ste opazili, da se večina izraža 'nekje'silno komplicirana, da se jih večina silno rada sliši, da dolgovezijo na mrtve in žive in da 'nekje'niti približno niso sposobni doumeti, kakšni poslušalski sredini govore. Skoraj da ni 'nekje'priporočljivo, da razlagaš direktorskemu avditorijskemu nivoju, da so 'nekje'neki samoupravni sporazumi splošna ali skupna poraba, če so med sporazume dnevno zabunkamt i a jim poraba dnevno žre 'nekje'že hudo načete živce. Dobro pisateljsko pero bi imelo obilo gradiva za imenitno humoresko, če bi bilo le tako neumno, da bi izgubljalo čas na naših sestankih. Ni treba, da bi se trudilo in kaj razumelo, nič ne bi zamudilo:-: ~bi pol sestanka prespalo. Ušesa bi se morala dvigniti le tedaj, ko h naši govorniški spretneži začeli uporabljati nujna lepotna mašila. T: se sploh ne da opisovati. To je 'za slišat!' Hudo mi je, da ne vem izvora, še manj pomena danes na moč udomačene in silno praktične besede 'nekje', ki korajžno in z vso lažne imenitnostjo vstopa med govorniška sporočila. Obup! Vem le, daje tistemu 'nekjeju', ki je začel uporabljati modni mr-kje', treba podeliti posebno priznanje. Se vedno je bolje, da posnemS-ski 'nekjeji' za vsako drugo besedo rečejo 'nekje' namesto eeee ak aaaa, ker ne vedo ne naprej ne nazaj ali pa imajo mašilo za piko, vej* co ali kaj veš kakšen poudarek, kot pa da bi namesto 'nekjeja" množ čno udomačili — denimo pejtesesolit ali dostvasmam. Če vam še zdaj ni nič jasno, vam prevedem v govorniški jezik m domačo rabo že takoalitako formalni odstavek lastnega pisanja: m\-kje'je nerazumljivo, da šepa delo delegacij, kopa smo jim nekje'duh dovolj pozornosti. Treba se bo 'nekje' bolj zavzeti, kajti delegatski r-stem ni 'nekje' sam sebi namen, ampak potreba delovnih ljudi in trn* čanov, ki si 'nekje'žele uresničevati svoje interese in 'nekje' u veljava, zahteve in želje, kijih 'nekje'niti ni tako malo . . .In tako v nedoolee\ Po mojem skromnem prepričanju nekje izraža nekaj neimenor*-nega, kraj, nekaj nedoločenega in po pravopisu tudi neka nedoločni vrednotenja, razmerja. Že res, da je ubogi prislov včasih kar prirečm sneti in potisniti v stavek, a daleč od tega, da bi bil v tako množic-:, celo govorniški rabi. Saj ni, da bi bili vsi govorniki Reaganovega kova, a kako bi svet pogledal, ko bi pred kamerami cincal z nekakšnim, 'nekjeji'... 'Nekje'imam vtis, da se bodo 'nekjeji'svojih 'nekje' težko odrtkt ker nikoli nimajo nič pametnega povedati. 'Nekje'me za take *m*-jejčke'prav eno figo briga, četudi začno po 'nekjejsko' še peti. Vetrno se zdaj v 'nekjejskV družbi poje Cinca marinca takole: »Cinca V.:-rinca, 'nekje' pa ni ta prav.. .« D Sedej Jutri občni zbor AMD Cerklje Cerklje — Jutri, v soboto, 10. marca ob 19. uri bo v veliki dvorani Zadružnega doma v Cerkljah redni letni občni zbor Avto-moto društva Cerklje, na katerem bodo pregledali opravljeno delo v preteklem in sprejeli program dela za letošnje leto. Ob zaključku zbora bo družabni večer za člane in svojce, za razvedrilo pa bo skrbel ansambel Krvav-ški kvintet. Zgodovina Avto-moto društva Cerklje sega v leto 1953, ko so se na množičnem sestanku dogovorili za njegovo ustanovitev. Pogoji za uspešno delo so bili v začetku težki, vendar ni hotel nihče popustiti. Potrebe po gradnji novega doma so vse pogo- steje prihajale do izraza i upravnega odbora, tako da soj. 1971 odločili za gradnjo. Ob ci obstoja društva. 23. julija H ta, so dom slovesno predali sve namenu. 120 občanov je orjrav kot 15.000 prostovoljnih delov-Z novimi prostori so omogočif nosti za boljše delo in d^-boljših delovnih rezultatov Avto-moto društvo CerkPe izmed najbolj delavnih na " skem in v sedmih krajevnih s! stih pod Krvavcem združu ^ 550 članov. V društvu zelo deluje avto-šola, ki jo letno okrog 100 tečajnikov. J. Ki Nov vagon za posebne tovore Ljubljana — Z ljubljanske železniške postaje je v torek odpeljal na poskusno vožnjo nov desetosni vagon za prevoze posebnih tovorov. Po na-ručilu Železniškega gospodarstva Ljubljana so ga izdelali v tovarni Djuro Djakovič iz Slavonskega broda. Vagon je dolg 18,9 metra, širok 2,7 metra, nosi pa lahko 195 ton težak tovor pri maksimalni hitrosti 100 kilometrov na uro. Pred dobrim letom je Železniško gospodarstvo Ljubljana kupilo en vagon za posebne tovore, vendar ima le-ta nosilnost le 50 ton. Ta vagon je bil lani v celoti izkoriščen in je bilo zanj veliko zanimanje. Novi Ob osmem marcu v Cerkljah Cerklje — V krajevni skupnosti Cerklje so tudi letos na tradicionalen način za osmi marec — dan žena s skromnim darilom in nageljčkom obdarili vse žene, starejše od 70 let, ki žive na območju krajevne skupnosti Cerklje. Obdarili so šestdeset žena. Darila so jim izročili člani mladinskega aktiva iz Cerkelj. Obiska in pozornosti ob osmem marcu so bile vse žene zelo vesele. Prijetno slovesnost z zanimivim kulturnim programom so pripravili tudi v vzgojno varstvenem zavodu Kurirček Robi najmlajši Cerkljani za svoje mamice, proslavo pa so pripravili tudi v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. J. Kuhar vagon z večjo nosilnostjo vsem dobrodošel Litostroj i Hidromontaži in Elektron stvu. Ti so si morali doslej vagone v tujini in zanje j drago najemnino v devizah, v Železniškem gospodarstvu kujejo, da se bodo za njil osni vagon zanimale tudi niške uprave. Sicer pa je lani Železnišl darstvo Ljubljana opravilo sebnih prevozov, oziroma kć več kot leta 1982. Pri tem s odstotkov povečal prevoz tovorov v mednarodnem zlasti v tranzitu za Grčijo :r. vzhod. ir SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Obvešča, da bo zaradi prt' -ceste v dneh od 10. marca 11M od 7. ure do 11. marca 1984 4» 18. ure zaprta KIDRIČEVA CESTA v Škof j i Loki na ode sku med Železniško postajo ia KRIŽIŠČEM V STAREM DVORU. Obvoz za vsa \xad* bo potekal v smeri PUE-VNA—LJUBLJANSKA CISTA-FRANKOVO LJE-ŽELEZNIŠKA POs JA in obratno. V primeru slabega vremen* bo prekop preložen na kasnejši datum. O LAS Ustanovit..,. Glasa ob^.M Konf.r.nc^ Loka in Tržič - Izda). Časop »no P°Jl^g Boga a|, Danica Dolenc. oSw* - Odgovorni uradnik Jožo Kosnjek ~J^^-LS^X^^ Vo'*^' »S"* mer. Halena Jelovćan. Laa Mencinger, Stojan saje, _ _A, .x_, uradn»k Marta,. «i-»T . - Odgovorni uradnik Joža Kosnjek -^ovinarj = Wawjll»ll|a Volčja*, Cv^o« mer, Helena Jelovćan. Laa Mencinger, Stojan Saje, _ Tannjcn| uradnik Marjan Anjomk' Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc: Pero« predsedn|k |zda)ate.Jskega »v*, m» Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln In Igor ^°^n||< od iamiar|a 195« kot portedna*. 04«* Andrej Zalar in Danica Ziebir - hoiorepo-«- r.-.«.---- predsednlk izdajateljskega sv»t» M* Oblikovalci: Lojze Er|avec, Slavko Haln In Igor KOK"d od januarja 195« kot poltednik. «*, «*r Birk (Radovljica) - List Izhaja od oktobra 1947 ko t taan,»: ^ ^ ^ ^ ^ ^ arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 *ot Poiie« Drav|ca Ljubljana. Naslov uredne**** rlh in rutlblh _ etauek TK Goreniski tisk, tisk ZP LJuosr« iy ii»«i|ka 5150o-Sft*^«< Diru (Haaovijicaj — lisi i*nojn «u "»"""r ' »»Hnlk ob sredan in souum", w juh arja 1960 trikrat tedensko, od januar|a 1964 *ot PO.ieo orav|C8 Ljubljana. Naslov uredne**** torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP M"'"' Krfl(lju stevi|ka 51500-6O3-J199S uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun'P' odg0vomi urednik 21JJ3S, t*.W Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redaKC''® 28^63 mali oglasi, naročnina 2?^*v -urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovoosaoi.i/72 - Polletna naročnina 5S0—d» Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju «<■____--- i PETEK. 9. MARCA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Težave zaradi pomanjkanja mazuta V Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj, tozd Opekarne so lani v panogi opekarske industrije v Sloveniji dosegli nadpovprečne rezultate tako glede dohodka kot glede proizvodnje na zaposlenega. Vendar pa so s tem dosegli le to, da poslovnega leta niso končali z izgubo — Zaradi pomanjkanja mazuta zmanjšana proizvodnja opeke Kranj — Po prvih podatkih so od 20 opekarn v Sloveniji minulo poslovno leto končali brez izgube le v Komunalnem obrtnem gradbenem pod-ftjn Kranj, v tozdu Opekarne. Izdelali so 19 milijonov enot opečnih izdelkov in tako povečali proizvodnjo za 8 odstotkov. Ob tem pa so v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo mazuta, ki je glavni energetski vir v proizvodnji, za 20 odstotkov na enoto proizvoda. Letošnji proizvodni program je enak lanski doseženi realizaciji. Vendar pa se prav v teh dneh spopadajo s precejšnjimi težavami, zaradi katerih se lahko zgodi, 'i programa ne bodo dosegli. 'V' zadnjih štirinajstih dneh so sam ustavili dobavo mazuta,« nam je povedal vodja tozda Marko Hafner »Zato smo morali zmanjšati pro-:zvodnjo. Trenutno opeko lahko samo žgemo, ne moremo pa je sušiti. Vprašaj ob cestninski postaji na Črnivcu V radovljiški občini sodijo, da na Črnivcu ni treba zgraditi cestninske postaje — V primeru da jo bodo vendarle postavili, bodo morali temeljito popraviti staro cesto čez Posavec, kar bo seveda zahtevalo veliko denarja. RADOVLJICA — Še vedno ni re-fcno vprašanje cestninske postaje M Črnivcu ob novi gorenjski hitri oesu. V radovljiški občini namreč sodijo, da ni potrebna, saj bi morali si-domačini, ki se vsak dan vozijo -do v Kranj in Ljubljano, plače-v*o cestnino. Namen cestnine pa je, w zajame tranzitni in ne domači promet * Primeru, da bi cestninsko posta-JO na Črnivcu vendarle postavili, bi rnorali temeljito popraviti zelo dotra-jano staro cesto od Črnivca preko l^osavca do Naklega. Sprva so misli-da bi znižali klance, porezali ovinke in popravili most Peračica, sedaj &a kaže, da bi morali na novo položi-v-i ves vrhnji ustroj ceste, da bi bila **rimerna za promet. Temeljito po-o pa bi seveda zahtevalo veliko ^"arja, ki ga je danes za ceste na-*fk>h vse manj. Radovljiški izvršni svet zato sodi, naj preverijo, če je postavitev cestninske postaje ekonomsko upraviče-""-3 hkrati pa naj upoštevajo dejstva, ^ .Je potrebna celovita in ne le ^ajhna rekonstrukcija stare ceste, izvršni svet dvomi tudi o smotrnosti -kninske postaje na Črnivcu, saj bi ten primeru promet na Gorenj-/e.r. trikrat zaustavili. Prvič ob ka-škem predoru, drugič na Čr-njvcu in tretjič pri letališču Brnik, n cestninski sistem ne bi bil v J z osnovnim namenom cestni-Id naj zajema predvsem tranzitni promet. •"adnja cestninske postaje na Črnivcu je sporna tudi zaradi tega, pozidali najboljša kmetijska jišča, ki jih bo nova hitra cesta ^~ tako veliko vzela. Pri tem je čud-' **Cfda je radovljiška kmetijsko-zem- ljiška skupnost dala soglasje in mo-i ra izvršni svet »varovati« kmetijska zemljišča. Povedati velja tudi to, da v družbenem planu občine izgradnja cestninske postaje v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena, kajti republiška skupnost za ceste je v pripravah na gradnjo hitre ceste pismeno izjavila, da v tem srednjeročnem razdobju na območju radovljiške občine ne predvideva nobene investicije. Občinski upravni organi tako soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja za cestninsko postajo na Črnivcu za zdaj ne bodo dali. Izvršni svet bo problematiko ponovno obravnaval v primeru, da bo zagotovljena celovita rekonstrukcija stare ceste. Takšna zahteva je vsekakor upravičena, saj so tudi drugod v Sloveniji ob izgradnji avtoceste dodobra usposobili vzporedno cesto. Soglasje pa je izvršni svet dal za gradnjo priključka Brezje, s tem da se je strinjal z manjšim odmikom od urbanističnega načrta Radovljica-Lesce-Begunje, v katerem je v nekoliko drugačni izvedbi predvidena izgradnja priključka Brezje. M. Volčjak Delavnice v gradu Grimšče Radovljica — Tovarna pletenin Almira iz Radovljice bo danes ob 16. uri odprla v gradu Grimšče pri Bledu odprla prenovljene delavnice svojega središča za razvoj umetnih obrtnih izdelkov. Pripravili so razstavo ročnih del in kolekcije ter modno revijo. Razen tega smo prešli na proizvodnjo tankih stenskih elementov, za katere je poraba mazuta manjša. Če nam delovna organizacija Sava Kranj ne bi iz svojih zalog odstopila 50 ton mazuta, bi proizvodnjo že morali ustaviti. Tako pa bomo, upamo, prebrodili obdobje, ko naj bi po 10. marcu začeli dobivati mazut iz uvoza. Pri uvoženem mazutu pa se pojavlja drug problem. Uvoženi mazut je namreč kar za 80 odstotkov dražji od domačega, medtem ko so.naše cene preračunane in priznane na ceno domačega. Kaže, da bomo z uvoženim mazutom delali ves marec in april in to z zmanjšano proizvodnjo. Ce bo tako, bomo pri vsakem kosu imeli 10 dinarjev izgube.« »Kaj pa sedanje stanje pomeni za kupce vaših izdelkov?« »Najprej naj poudarim, da je stanje v slovenski opekarski industriji že nekaj časa slabo. Mi smo lani z nadpovprečnimi razultati tako glede dohodka kot proizvodnje na zaposlenega komaj končali brez izgube. Odraz sedanjega pomanjkanja mazuta in cenovnih nesorazmerij bo prav gotovo zmanjšanje proizvodnje. Prav lahko se zgodi, da bodo marsikje proizvodnjo opeke opustili. Naši glavni kupci so kar v 70 do 80 odstotkih zasebni graditelji oziroma trgovska mreža. Preostalo proizvodnjo pa v glavnem prevzame SGP Gradbinec Kranj oziroma gradbena operativa Gorenjske, ki že nakaj časa povečuje, posebno v nižjih objektih, zidavo z opeko. Ob tem, da smo trenutno edini proizvajalec opeke na Gorenjskem in da sta dve ljubljanski opekarni zaradi pomanjkanja mazuta že ustavili proizvodnjo, je stanje več ali manj jasno. Prej ko slej bi bili v republiki potrebni ustrezni ukrepi glede mazuta, kakor tudi glede cenovnih nesorazmerij, sicer se bo gradbena operativa znašla v težavah. Ob tem naj še dodam, da so stroški za prevoz opeke, ki je daljši od 200 km, tolikšni, da postane taka opeka dražja, kot je pri nas.« A. Žalar Agregat za pekarno Radovljica — Kruh za prebivalce radovljiške in jeseniške občine peče Zitova pekarna v Lescah. Ob nepredvidenih izpadih elektrike se peka ustavi, saj v pekarni nimajo svojega agregata. To se še ni velikokrat dogodilo, saj elektrodispečerji pazijo, da pekarne ne izklopijo. Kup nevšečnosti in stroškov bi tako povzročili. Na prodajnih policah ne bi bilo kruha, na pol pečenega pa bi v pekarni morali vreči proč. V Žitovi pekarni v Lescah tako že nekaj časa razmišljajo, da bi postavili agregat. Prostor imajo pripravljen, sami pa nimajo dovolj denarja, da bi ga kupili. 240 kilovatni agregat bi namreč veljal okoli 5 milijonov dinarjev. S pobudo za sofinanciranje so se zato obrnili na izvršna sveta obeh občin. Jeseniški pravi, da morajo najprej kupiti še agregat za jeseniško bolnico, radovljiški pa bo vsa sredstva težko prispeval. Na zadnji seji so zato dejali, naj Žito poprej utemelji pogonsko moč agregata in poišče morebitne možnosti njegove večnamenske uporabe. V poštev seveda pridejo sosednje delovne organizacije kot sta leska Veriga in Špe-cerija. M. V. Obmejno trgovsko sodelovanje Kranjski Merkur sodeluje z gorenjskimi obrtniki in navezuje prve stike s sosednjimi Korošci — Na Koroškem bi lahko prodali vse, kar delajo naši obrtniki Jesenice — Pri delovni organizaciji Merkur so v zadnjem času začeli intenzivneje sodelovati z malim gospodarstvom. Lani so s 182 obrtniki imeli sklenjene kupoprodajne pogodbe, sodelovali pa so z 32 obrtnimi zadrugami. Letos si prizadevajo, da bi z obrtniki in obrtnimi združenji sodelovali na osnovi kooperacijskih odnosov, tako da bi posameznikom preskrbeli material ter nato prodajali izdelke in proizvode. Težave pa so v tem, ker zakon o prometnem davku trgovini ne dovoljuje registracije za takšne odnose. Možnosti za sodelovanje z Merkurjem imajo tudi jeseniški obrtniki, če bi le lahko sledili zahtevam, ki jo s predelovalno industrijo ponuja Železarna. Prav lahko bi okoli 400 ton patentirane žice, ki se zdaj odpelje z Jesenic na Hrvaško in kasneje vrača, primerno obdelali tudi doma. Da ne govorimo o tem, da občasno pomanjkanje določenih izdelkov ali proizvodov porodi med obrtniki pravo stihijo: ko je primanjkovalo žebljev, so jih številni začeli izdelovati po domačih delavnicah in zdaj imajo v Merkurju tovrstne zaloge na tone: za tri'milijarde starih dinarjev jih je v skladiščih. Ko so se začeli v Merkurju ukvarjati — v povezavi z obrtniki — tudi z maloobmejno menjavo, so jih včasih zaustavile precejšnje težave in grenke izkušnje, saj so dobivali slabo kvaliteto, ki je bila pri kupcih razumljivo zavrnjena. Zdaj bodo poskušali obrtnike zainteresirati za izdelavo tistih artiklov, ki se bodo prodajali v maloobmejnem prometu. Pogovarjajo se s koroško obrtno zadrugo ter z zadrugo iz Pliber-ka, vendar se sosedje za zdaj veliko bolj zanimajo za proizvode, ki jih daje gorenjska industrija, čeprav bi v sosednji Avstriji zaradi nizkih cen lahko prodali vse, kar delajo naši obrtniki. Zdaj se kažejo možnosti za prodajo in izvoz orodij za gospodinjstvo, ki bi jih prodajala koroška obrtna zadruga v svojih sedemnajstih vaških konzumih. Koroški partnerji bodo posredovali spisek izdelkov, ki bi šli v promet, a — razumljivo — s cenami, ki jih imamo doma. Skupaj z njimi se bodo naši predstavniki udeležili celovškega sejma, medtem ko bodo sosedje sodelovali na našem kranjskem obrtnem sejmu. D. Sedej Manj skrbi, če je živina zavarovana V kranjski občini narašča delež zavarovane živine, hkrati s tem pa tudi število škodnih primerov — Nekateri zavarovanci zahtevajo odškodnino tudi za nezavarovano živino ali več, kot jim pripada Kranj — Da kmet v nesreči ni sam, dokazuje tudi pred štirimi leti podpisan dogovor o skupinskem zavarovanju živine, po katerem denar za zavarovanje razen kmeta prispevajo še samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, zadruga, mlekarna, klavnica in zasebni mesarji. Zavarovanje je pokazalo tudi druge ugodne učinke: znatno se je povečal stalež zavarovane živine, izboljšalo se je njeno zdravstveno stanje in vzpostavljeni so bili trdnejši odnosi med kmeti, zadrugo in Živinorejsko veterinarskim zavodom Gorenjske. V kranjski občini se je končalo tretje leto organiziranega zavarovanja živine. Kmetje Gorenjske kmetijske zadruge — člani temeljnih zadružnih organizacij Naklo, Cerklje in Sloga — so lani zavarovali 15420 goved ali 803 več kot leto prej. Zavarovalnica je 65 odstotkov premije namenila Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske za zdravljenje živine, ob tem pa plačala še 3,5 milijona dinarjev odškodnine za 243 zasilno zaklanih ali poginulih goved. Zbrani denar je v tem primeru zadoščal za kritje škode in zdravljenja, precej slabši rezultat pa je zavarovalnica dosegla pri zavarovanju 1052 mladih pitanih goved, last KZK-jeve temeljne organizacije Mesoizdelki, in pri zavarovanju 340 telet, ki sta jih zadružni organizaciji Cerklje in Sloga dali v rejo svojim kooperantom. Odškodnine in stroški zdravljenja so bili večji od zbranih premij tudi pri zavarovanju 512 ovc, katerih lastniki so kmetje Gorenjske kmetijske zadruge. Razlog za primanjkljaj je zelo preprost: zavarovalnica je vključila v zavarovanje le stalež ovc, ki ga je imel lastnik ob sklepanju pogodbe; kasneje so se ovce razmnožile, s tem pa se je povečalo tudi število škodnih primerov. Nekateri kmetje iz kranjske občine so sklenili tudi pogodbe o organizirani reji prašičev za pleme in za pitanje, vendar je večina izmed njih kršila »pravila igre« in jih je prodala mimo klavnice. To je povzročilo tudi nekaj nejasnosti pri zavarovanju prašičev: medtem ko dogovor o zavarovanju živali določa, da so lahko zavarovani le prašiči v pogodbeni reji, ne pa tudi ostali, pa na drugi strani zavarovalni pogoji določajo, da mora biti zavarovan celotni stalež ene vrste živali — torej vsi prašiči, ki jih redi kmet. Ob večjem deležu zavarovane živine narašča tudi število škodnih primerov. Čeprav večina zavarovancev pozna pravice in obveznosti in ravna pošteno, v primeru, ko pride do nezgode v hlevu ali na polju, skušajo nekateri tudi po nepravi poti priti do odškodnine — prijavljajo škodo za nezavarovane živali ali zahtevajo več, kot jim dejansko pripada. C. Zaplotnik Visok skok stanarin konca marca morajo v občinskih stanovanjskih skupnostih pripraviti izračun stanarin, ki bo imel osnovo na predlogu o enotnem prehodu na ekonomske stanarine _ v Tržiču, kjer predvidevajo za letos 103, za prihodnje leto pa 53 odstotkov većje stanarine, so o njem v skupščini stanovanjske skupnosti razpravljali v torek Tržič — Pred štirimi leti smo v Jugoslaviji 3*fcjemali sporazum o prehodu na ekonom-H# stanarine. Čeprav smo se opredelili za po-Htfpen prehod, se uresničitev sporazuma iz le-^ v leto bolj odmika. 'tržiški občini, kjer je 70 odstotkov stano-v zasebni lasti, 30 odstotkov pa v družbe- bi morali 1983. leta v skladu s sprejetimi Usmeritvami podražiti stanarine za preko 70 ^stotkov. Dejansko so jih povečali le za 'AH -^'•»totkov, kolikor je bilo dovoljeno po repu piskih stališčih. Ker pa stanarine vse preveč V- Jtno zaostajajo za stroški enostavne re-. :e, je republiška skupščina lani de ^tfibra sklenila, da je treba zaostajanje na-X*naditi v tem in prihodnjem letu. I tej osnovi je zveza stanovanjskih skupaj** »prejela predlog o enotnem prehodu na ;K0nornske stanarine ter zadolžila strokovni1 5"^* stanovanjskih skupnosti v občinah, da *ol- aprila kljub zamrznjenim cenam pripra- vijo izračun potrebne podražitve stanarin v letu 1984 in 1985. Na Gorenjskem ga je prva sestavila in posredovala v razpravo tržiška stanovanjska skupnost. Uvrstila ga je na dnevni red torkove skupščine stanovanjske skupnosti. Predlog pravi, da bi se morale stanarine v tržiški občini letos povečati za 103 odstotke in prihodnje leto za 53 odstotkov, če naj bi pokrivale enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš. Trenutno velja stanarina za najdražje stanovanje v tržiški občini 1949 dinarjev. Kako razvrednotena je postala njena vrednost, doka/uje tudi podatek, da je še pred leti v skupnih stroških za najemno stanovanje (stanarina, ogrevanje, voda, kanalizacija, skupna razsvetljava ipd.) predstavljala stanarina dve tretjini, zdaj niti ene tretjine ne več. Glede na to, da je predlog o enotnih i/hodi ščih za politiko stanarin letos in prihodnje le- to prišel v tržiški občini za razpravo in sprejem na skupščini stanovanjske skupnosti nekako »na hitro« in je sprožil med občani vrsto vprašanj in različnih komentarjev, je o njem v ponedeljek razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference Socialistične zveze v razširjeni sestavi. Po dokaj živahni razpravi, v kateri je bilo med drugim slišati stališča izvršnega sveta, predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov in skupnosti za cene, je prevladalo enotno mnenje, naj bi delegati na torkovi skupščini stanovanjske skupnosti sicer obravnavali predlog za povečanje stanarin, vendar naj bi ga sprejemali po dvofaznem postopku, prvič torej kot osnutek. Tako bodo delegati in še posebej člani osnovnih organizacij Zveze sindikatov v združenem delu ter krajevnih konferenc Socialistične zveze v krajevnih skupnostih imeli dovolj časa za temeljito javno raz pravo. Razpravljali bodo o precej dopolnjenem predlogu. Dopolnjen bo namreč z variantnimi možnostmi postopnega povečanja stanarin v treh ali štirih letih, namesto v dveh, ter s posledicami takšnega zavlačevanja. Stanovanjska skupnost bo morala posredovati tudi približno oceno o tem, koliko stanovalcev bi po podražitvi stanarine prišlo v poštev za subvencionirano stanarino. Lani jih je bilo samo 30. Upoštevati bo treba tudi možnost, da bi odslej stanarino namesto enkrat na leto večali najmanj dvakrat, podobno kot se večajo osebni dohodki zaposlenih, saj bi bilo to za stanovalce, zlasti socialno šibkejše, manj boleče. Obenem z vsemi dopolnili bo stanovanjska skupnost posredovala za javno razpravo še podrobnejšo razčlenitev stroškov vzdrževanja stanovanj. Podobna stališča, kot jih je v ponedeljek sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL Tržič, so v torek zavzeli tudi delegati na skupščini stanovanjske skupnosti. H. Jelovčan Predvidena povečanja stanarin, skladno s predlogom o enotnem prehodu na ekonomske stanarine, na Gorenjskem v tem in prihodnjem letu (neuradni podatki): v kranjski občini letos za 77 in prihodnje leto za 70 odstotkov, v škofjeloški za 81 in 53 odstotkov, v radovljiški -za 101 in 53 odstotkov, v jeseniški za 86,1 in 66,7 odstotka, v tržiški za 103 in 53 odstotka. O L; Ji, SI 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 9. MARCA 1984 POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zor, Še enkrat: Članek, ki zavaja javnost...? Ustanovili so odbor Gorske reševalne službe Kranj — 20. decembra lani smo v Glasu objavili krajši sestavek z naslovom Ustanovili so odbor Gorske reševalne službe, v katerem je zapisano da je »Meddruštveni odbor planinskih društev Gorenjske na seji minuli teden sklenil, da organizirajo odbor Gorske reševalne službe Gorenjske. Pri gorenjskih planinskih društvih je namreč kar devet gorskih reševalnih postaj. Na Gorenjskem je največkrat potrebno reševanje v gorah, stalna pripravljenost reševalcev za pomoč in organiziranje varnih pohodov. Odbor naj bi deloval operativno skupaj z JLA, regijsko teritorialno obrambo in civilno zaščito. Glede na to, da je na Gorenjskem okrog 200 gorskih reševalcev, za katere doslej največkrat ni bilo urejeno glede nadomestil osebnih dohodkov za reševanje v gorah, bo naloga odbora, da uredi tudi tovrstna vprašanja . ..« Na objavljeni sestavek smo dobili 17. februarja v uredništvo dopis Komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije, v katerem je rečeno, da objavljeni prispevek zavaja javnost. V dopisu sledi: »... Zagotovo ne drži trditev, da »doslej največkrat ni bilo urejeno glede nadomestil osebnih dohodkov za reševanje v gorah«. Komisija trdi,da to ni res, kar vedo najbolje reševalci vseh 16 postaj GRS Slovenije. Člani komisije obsojajo tak enostranski način poročanja. Čudijo se Medobčinskemu odboru planinskih društev Gorenjske, ki je ustanovil odbor GRS Gorenjske in vanj imenoval celo posameznike, ki o tem niso bili obveščeni. Gorski reševalci ne potrebujejo področnih odborov. To vlogo vseskozi opravlja Komisija za GRS ...« V zvezi z dopisom Komisije za GRS pa smo 23. februarja dobili v uredništvo tuci dopis Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske, ki ga je podpisal predsednik predsedstva MDO Gorenjske Marjan Beg, z naslednjo vsebino: »Na zadnji seji Meddruštvenega odbora gorenjskih planinskih društev, kjer je bilo prisotnih 90 odstotkov vseh PD v MDO, je bilo zavzeto stališče in sklep, da se v okviru MDO PD formira odbor GRS Gorenjske z namenom us-klajevalnega, posvetovalnega značaja, kakor tudi z vidika upoštevanja potreb JLA, TO in CZ v regiji. Za realizacijo tega postopka je zadolžen Ivko Ber-gant, dosedanji predsednik MDO Gorenjske, in imenovani člani: Janez Brojan, Mojstrana; Marjan Lavtižar, Kranjska gora; Emil Herlec, Kranj in Špiro Nikovič, predstavnik JLA.« Razen tega pa smo naredili tudi kratko anketo »glede nadomestil osebnih dohodkov za reševanje v gorah.« V jeseniški Železarni pripada reševalcu za reševanje v gorah osebni dohodek v povprečju preteklega trome-sečja. Enak odgovor je dal Janez Brojan, gorski reševalec GRS Mojstrana. Tone Kralj, gorski reševalec in inštruktor v GRS Tržič, pa je povedal, da mu nadomestilo plačajo ali pa ne. Zato mora včasih vzeti izredni dopust, kadar pa mu izplačajo nadomestilo, je to obračunano na osnovi zadnjih treh mesecev. Podobno je z reševalci v Iskri. Skratka, delavcem, ki delajo na normo (in takšnih med gorskimi reševalci ni malo) se lahko zgodi, da imajo pri obračunu osebnega dohodka za čas re- ševanja tudi do 40 odstotkov manjši osebni dohodek. Načelnik GRS Kranj Emil Herlec je menil: »Zadnji čas je, da se Gorska reševalna služba ustrezno organizira in tudi pravno ter sistemsko uredi tako, da ne bo odvisna od tako imenovanega prosjačenja. Gorske reševalne službe na Gorenjskem aktivno spremljajo vse društvene dejavnosti (različne pohode in druge akcije) in tu ni nobenih dekoracij. Prav zato so planinska društva tudi podprla predlog in imenovala svoje člane v odbor GRS Gorenjske. Ne vem, zakaj in kdo se pri tem čuti ogroženega, ko bi vendarle morali vsi skupaj sodelovati. Morda je res, da ljubljanska in mariborska GRS nimata takšnih in toliko nalog in akcij, kot jih je na Gorenjskem. Kar pa zadeva nadomestila za osebne dohodke, kaže, da imajo to vprašanje rešeno edino upokojenci. In nenazadnje bi po tej logiki morda lahko tudi ugotovili, da na področju CZ prav tako ne potrebujemo nobene lokalne oziroma področne enote. To pa vsekakor ne more biti res.« A. Ž. Krajevna skupnost Žabnica ami zbrali ,75 milijona dinarjev .H Konec meseca, za krajevni praznik, bo otvoritev dvorane za kulturne in druge prireditve ter pomožnih prostorov v zadružnem domu — Letos avtobusna postajališča in priprave na novo trgovino Lani so s prostovoljnim delom med drugim prenovili tudi večnamenski prostor na pokopališču v Žabnici Žabnica — Med krajevnimi skupnostmi v kranjski občini je Žabnica, ki leži na skrajnem južnem delu občine, ena tistih, kjer je največ kmečkega prebivalstva. 700 prebivalcev, od tega okrog 500 volivcev, živi v naseljih Žabnica in Šutna. V Žabnici je danes okrog 40 kmetij, kjer najmanj po dva člana družine kmetujeta. Šutna pa je bolj delavsko naselje. Le ena do dve kmetiji sta v naselju, ostali krajani pa so v glavnem zaposleni v kranjskih ali v škofjeloških delovnih organizacijah. Predsednik sveta krajevne skupnosti Marko Hafner pravi: »V naši krajevni skupnosti nima sedež nobena delovna organizacija in tudi v prihodnje ne kaže, da bi se glede tega kaj spremenilo. Menim, da je glede hitrejšega razvoja kraja to slabo. Vendar pa je po drugi strani res, da je na dobršnem delu naše krajevne skupnosti kmetijstvo zelo razvito. Razvoj le-tega in tudi hektarski donos sta v zadnjih desetih letih tako Zakaj imam rad mamo Ob dnevu žena mamice prejemajo številne čestitke in darilca svojih otrok. Čeprav skromna, so od vseh najbolj iskrena, prikupna. V teh dneh otroci v šolah pišejo spise o mamicah; opisujejo njihov delavnik, njihovo zunanjost, odgovarjajo na vprašanje, zakaj jih imajo radi. Zanimivo je, kako otroci opisujejo svoje mamice: vse vstajajo zgodaj, garajo v službi, ko prihitijo domov, kuhajo kosilo, potem pospravljajo, perejo, likajo, zvečer spet kuhajo in na smrt utrujene ležejo. Naslednji dan spet vse znova. Podobno »delavni« so tudi odgovori, zakaj imajo otroci radi mame: »ker skrbi zame, ker mi vse kupi, ker je zelo pridna, ker mi pomaga pri nalogi, ker je delavna, ker kuha, pere, lika . . .« Matere torej ves ljubi dan, dan za dnem, samo garajo in skrbijo. Morda si v soboto in nedeljo nekoliko oddahnejo, a o tem otroci ne pišejo. Zakaj? Ali učenci izpolnjujejo učiteljevo hotenje in poudarjajo samo tiste materine lastnosti, ki so njemu »svete«, za katere daje petice? Ali pa svoje matere res vidijo take, kakršne opišejo: s kuhalnico, sesalcem, šivanko v roki? Vedno utrujene, brez nasmeška, prijazne besede zanj, brez časa za prijateljski pomenek, sprehod, »crkljanje«? Če je tako — in tako najbrž je, saj otroci ne lažejo — se mamicam velja zamisliti: ali je res najpomembnejše, daje otrok sit in oblečen ali pa morda starša rabi tudi za kaj drugega, najmanj, da ga bosta naučila, keko naj ima rad ljudi, delo in tudi sprostitev, igro. Nad otroškimi odgovori bi se pravzaprav morala zamisliti vsa naša družba, ki starše sili, da čim več delajo, izvažajo, zaslužijo. Delati je Vi kakor treba, a vprašajmo se, kakšna prihodnost nas čaka, če bomo ,-)[) takem hlepenju za mrtvimi dobrinami zanemarili najmlajše?Bodo zrasli v poštene, delavne ljudi, bodo spoštovali drug drugega in nas, matere in očete? Ko otrok odraste, pozabi na lep pulover, za katerega smo odšteli velik kos tplače«, pozabi na torto za rojstni dan. Spominja se predvsem našega odnosa do njega: pestovanj, sprehodov, klepetov, pogledov, ki so mu pravili, da ga imamo radi. M&mice, > ir ne čutite, kaj vam pravzaprav želi otrok povedati z voščilon: za osmi marec, kaj od vas pričakuje? H. Jelovćan napredovala, da se na tem področju v marsičem lahko primerjamo z razvito Evropo. Glavna pridelka kmetovalcev sta krompir in zadnje čase vse bolj pšenica ter seveda živinoreja.« V krajevni skupnosti dokaj aktivno delujejo družbenopolitične organizacije: Socialistična zveza, Zveza komunistov, Zveza borcev. V zadnjem času postaja ponovno aktivna tudi mladina. Med društvi pa so gasilsko društvo, športno društvo, kulturno društvo Tone Šifrer. Omeniti pa velja tudi organizacijo Rdečega križa. »Lani smo se v krajevni skupnosti lotili velike naloge,« pripovedujeta predsednik Marko Hafner in podpredsednik sveta KS Tomaž Šifrer. »V zadružnem domu smo začeli adaptirati prostore in uredili smo dvorano za kulturne in druge prireditve ter pomožne prostore. Obnovitvena dela so.ocenjena na dva milijona dinarjev. 250 tisoč smo dobili iz sredstev za razvoj krajevnih skupnosti v občini, 250 tisoč so prispevali krajani, ostalo pa so bili prihodki od veselic, kulturnega društva in krajevne skupnosti. Opravljenih je bilo prelc 2000 prostovoljnih delovnih ur. Le material in nekatera obrtniška dela smo morali plačati. Tako smo obnovili tlake, izolacijo, elektroinsta-lacije, stenske obloge, strop, uredili centralno ogrevanje v dvorani in prostorih.« Svečana otvoritev dvorane bo konec meseca, za krajevni praznik. Razen tega pa so lani obnovili tudi ta-koimenovani večnamenski prostor na pokopališču, letos nameravajo urediti še park pred pokopališčem. Tudi to je bila prostovoljna delovna akcija krajanov. In nazadnje velja omeniti, da so v skrbi za boljše obveščanje začeli izdajati glasilo Sorsko polje, ki bo izhajalo po potrebi oziroma dvakrat do trikrat na leto. »Kaj pa letos?« »Dokončali bomo še nekatera dela v dvorani, potem pa se bomo lotili izgradnje dveh avtobusnih postajališč. V programu imamo tudi organizacijo rednega odvoza smeti. Lotiti pa se nameravamo priprav za odpravo največjega problema: to je trgovina. Že deset let se srečujemo s tem problemom in upamo, da ga bomo rešili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Nerešeno ostaja še vedno tudi vprašanje kanalizacije, za katero pa upamo, da jo bomo reševali celovito in sicer od Stražišča do Škofje Loke, podobno kot je Vodnogospodarsko podjetje uspešno nekaj let urejalo regulacijo potoka Žabnice, ki zdaj na našem območju ne poplavlja več.« A. Žalar (61. zapis) Dolini Poljanske in Selške Sore se mi vidita kot dve roki, ki ljubeče in varno objemata osrednje loško hribovje. Vsaka od njiju ima tudi svoje srce, prva Poljane, druga pa Selca, čeprav sta ju njuni sosedi (Gorenja vas, Železniki) že prerasli; vsaj po številčnosti prebivalcev. SELCA OB SORI Lahko tudi rečemo Sevca, vendar pa domačini niso Sevčani, raje so Selčani. Čez 500 jih je že, torej že za majhen nekdanji trg. Kako dober okus in pravo mero so imeli že naši staroselci, priča lega vasi: naselili so se v zavetni, prisojni ravnici na robu širšega osrednjega rodovitnega dela Selške doline. Že od nekdaj umni poljedelci, živinorejci, sadjarji in spretni rokodelci niso iskali kruha drugje. Morda le še v domačih hostah pri drvarjenju in kuhanju apna v odročnih grapah. Današnji rod pa si že zna poiskati zaslužek tudi v bližnji industriji (Železniki, Češnjica, Škofja Loka). Kako ljub utegne biti nek kraj čutečemu domačinu, potrjuje vzklik dr. Janeza Evangelista Kreka: »Z vsem svojim delom ne bom mogel nikoli vrniti Selški dolini vsega, kar mi je dala.« No, naj zato steče tudi prva pripoved o velmožeh Selške doline. JANEZ EVANGELIST KREK Z* e na Prtovču (zapis št. 30) sem rekel nekaj besed o selškem velmožu. A brž me bo kdo popravil: saj je bil Krek vendar rojen v dolenjski Sodražici pri Ribnici. To je res, toda po očetu je bil Selčan, po čustvovanju pa se je imel vse življenje za Gorenjca. Najraje se je zadrževal — kadar je le utegnil — v Sel-cah ali pa na svojem ljubem Prtovču, kjer je preživel najlepše dopuste. Sloveči sociolog, politik, organizator, pisatelj in časnikar dr. Janez Evangelist Krek je bil rojen 27. novembra 1865. leta pri Sv. Gregorju nad Sodražico. Tamkaj je v tem času služboval njegov oče kot učitelj. Mati Krekova je bila domačinka, Sodra-žičanka. Zato velja: po svojem očetu Selčan je Krek podedoval gorenjsko odločnost, po svoji dolenjski materi pa ribniško šegavost. Oče je Kreku kmalu umrl, fantiču je bilo tedaj komaj deset let. Tako je vdova ostala sama s šestimi malimi otroki. Po možu je podedovala hišico v Selcih »Na stoku« in v njej odprla trgovinico s trafiko. Tako je preživljala svojo družinico, saj ji majhna učiteljska pokojnina ni zadostovala. No, najstarejši — Janez — se je kmalu postavil na lastne noge. Na- darjen kot je bil in marljiv je v hitro napredoval. Posebno nag^v nje je Krek imel do učenja tujih jer-kov. Tekoče je govoril vse evropske in slovanske jezike. V izvirnikih es je bila dostopna svetovna literaturi Kot mladenič se je sicer lotil rudi «■ poslovja, vendar je pozneje, kot pre-fesor na bogoslužju, spoznal, da =u bolj leži študij sociologije, poiitika: zadružništvo. Bil je kar dvakrat izw ljen za državnega poslanca v skem zboru. Po vsem slovanskem svetu, no med južnimi Slovani, je la njegova zahteva po ust nove jugoslovanske države. « Majniško deklaracijo, ki jo je kot avstrijski državni poslanec vil na Dunaju in predložil parlaua tu, je postalo njegovo ime trajno* pisano v jugoslovansko zgodovine Seveda pa je bil dr. Janez Evm hst Krek delaven tudi na druež področjih. Posebno ustanavKjS zadružnega gospodarstva in orne-ziranje delavstva (krščanski soS' zem) sta mu bili nenehnj skrbi. Osebno je bil Krek skrajno testen, skromen, vselej odprtih rc* Kar je imel, je sproti razdal rev in dijakom. Umrl je za kapjo * len j skem Šentjanžu 8. oktobra * 1917. Pokopan je na ljubljanskih -* lah, kjer ima enega najlepših in at veličastnejših nagrobnikov kar 2 je na Slovenskem. Izdelal ga * 4krat še mladi kipar Lojze Njegov oče počiva v zemlji k skega pokopališča, mati ima grob v Selcih. Tudi Selca sama so lepo o spomin na svojega velikega roj** Sredi Selc, na mestu nekdanje oftfj ve hiše »Na stoku«, so že v času obema vojnama postavili dos*j*l Krekov dom, vanj pa vzidali morno ploščo s Krekovim broi reliefom in napisom: Dr. Janez Evangelist 1865—1917 Spomin na te nikdar ne bo se še pozni rod k hvaležnosti bo* Pri nas držimo, kar je kdo obhw naš dom nikoli te ne bo pozabil Spominska plošča je bila v okupacije sneta in spravi je voboditvi je bila znova vzi, pojasnjuje napis na dodani Spominska plošča vzidana 1921 Okupatorji so jo 1941 odstranili. Obnovilo 1979 svojemu rojaku v svobodno ljudstvo Selške d Prav posebna in velika zasluga in tudi pomoč je v tem, pri Leonovi družbi izposloval zahtevnega in obsežnega dela ga rojaka dr. Franca Kosa Gi za zgodovino Slovencev. Še enkrat: »Ekspres segedin« ... Pred mesecem dni smo v Glasu objavili sestavek pod naslovom »Ekspres segedin« ... ali kaj se je v Živilini Maloprodaji zapletlo pri pakiranju kislega zelja. V zvezi z objavljenim sestavkom nam je direktor tozda Maloprodaja v DO Živila Jože Korelc poslal popravek »zaradi pomanjkljivega in deloma enostranskega obravnavanja zapletov v zvezi s pakiranjem kislega zelja ...« Iz pojasnila, odgovora ali popravka oziroma kakorkoli bi temu že lahko rekli, zaradi precejšnje dolžine objavljamo povzetek. V odgovoru je rečeno, da v Zivilinem tozdu Maloprodaja opravljajo pri prodaji blaga na drobno predvsem v SP in PC prodajalnah predpakiranje in sprotno pakiranje blaga na zahtevo kupca, kar je v teh prodajalnah predpogoj za normalno poslovanje. Zaradi nizke cene ovojnih materialov pa vse do ieta 1981 strošek predpakiranja ni predstavljal nobenega problema, čeprav ni bil vkalkuliran v prodajno ceno. Potem pa so se pogoji za pridobivanje dohodka zaostrili in glede na porast vsek stroškov je delavski svet tozda Maloprodaja ugotovil, da je treba znižati vse stroške, na katere lahko vplivajo sami — »poleg tega pa uveljaviti pravico do zaračunavanja za predpakiranje porabljenega materiala po nabavni ceni.« »O sprejetem sklepu je bila dne 18. 12. 1981 pismeno obveščena Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko-tržna inšpekcija. Ta se je takrat s predlogom nabavnih cen poletilenskih vrečk, po katerih naj bi se te kupcem ob predpa-kiranju posebej zaračunavale, načeloma strinjala in nas napotila za uveljavitev pri občinski skupnosti za cene občine Kranj. Občinska skupnost za cene je predlagane cene dne 10. 2. 1982 tudi potrdila. Na poettagi potrjenega zadevnega cenika je vodstvo tozda Maloprodaja vsem poslovodjem z okrožnico št. 3. 82 dalo o zaračunavanju poletilenskih tri* vrečk za pakiranje sadja in ter svežega mesa navodila, da 5. 3.1982 uvede zaračunavanje sebnim poudarkom, da se zaroči*** nje vrečke na deklaraciji posebni či. Uprava inšpekcijskih služb M f 4/84 z navodilom, da je do končaM* postopka o pritožbi vsako pak. r ar poletilenške vrečke prepovedan. p S Do končanega postopka tožbi torej ostaja na eni strani vz nje pri razlagi 52. in 53. Posebne ,.<.. na drugi strani pa pri irazlagi 5 cnhno uzance. Do tedaj, ko bodo u bo imela pra> sobne uzance katera stran vili, ostaja še v vedno tudi ugotovitev slem zelju ali kisli repi in o kang J PETEK. 9. MARCA 1984 KULTURA 5. STRAN 3 KUL TURNI KOLEDAR JESENICE — V amaterskem gledališču Tone Čufar bo drevi ob 19.30 na sporedu komedija Carla Goldonija Sluga dveh gospodov, ki jo bodo uprizorili ob dnevu žena. Komedijo si lahko oeledate še v soboto, 10. marca, ob 19.30. V nedeljo, 11. marca,ob' 10. uri bodo jeseniški gledališ-čniki z igro Jane Kolarič Festival ropot ulj, zvoncev in kuhinjskih loncev gostovali v Ribnem. V torek, 13. marca ob 19.30 in v sredo, 14. marca, prav tako ob 19.30 bo za abonma in za izven na sporedu Goldonijeva komedija Sluga dveh gospodov. V razstavnem paviljonu Dotika bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo ročnih del, ki jo je pripravil odsek za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom ženskega pevskega zbora Milko Škober-ne. Odprta bo do 21. marca. KRANJ — V Prešernovem gledališču bo drevi ob 19.30 krstna uprizoritev predstave Bojana Štiha Spomenik, ki jo je režiral Matija Logar. V soboto, 10. marca, ob 19.30 bodo uprizoritev ponovili za abonente reda sobota, v ponedeljek, 12. marca, ob 19.30 za red ponedeljek. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu si lahko ogledate razstavo del slikarja Franceta Pavlovca (1897-1959). V avli osnovne šole Cvetko Golar na Trati si lahko ogledate slikarsko razstavo šopkov Dra-?use Kalan. LJUBLJANA - V galeriji društva slovenskih likovnih umetnikov Komenskega 8 bo do 30. marca odprta razstava del Borisa Zaplatila. TRŽIČ - Danes ob 17.30 in °b 20. uri se bodo v kinodvorani prvič predstavili igralci KUD Podljubelj z delom F. Hirsta Zadrega nad zadrego. RADOVLJICA — Drevi bo r-c 18.uri v KUD Radovljica v . ašćini Koncert gojencev glas-^ne šole Radovljica v počasti-tev^iBj,^ j|nevu žena. ŠENČUR _ KUD Borec Ve-tesovo gostuje v soboto, 10. mar-Cč.ob 19.30 v dvorani v Šenčurju 2 ljudsko igro V. Pipana Dekle 'z Trente. GORICE — V nedeljo. n.marca,ob 15.30 gostuje KUD Borec Velesovo z ljudsko igro v' Pipana Dekle iz Trente. SKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo v torek, 13. marca,ob 17. uri Ura Pravljic. V sredo, 14. marca, ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi. PREDOSLJE — DPD Svoboda Predoslje bo uprizorila v soboto, 10. marca,ob 20. uri, v kulturnem domu v Predosljah komedijo Josipa Tavčarja — Pariz * pač Pariz. Hi BOJE — DPD Svoboda fredoslje bo v nedeljo, 11. mar-"igostovala v Trbojah s komedijo Josipa Tavčarja Pariz je pač Pariz. ŠENČUR — V Domu Kokrške čete v Šenčurju so odprli v počastitev dneva žena razstavo ročnih del. Razstava bo odprta *anes od 15. do 20. ure, v soboto, 10. marca, in nedeljo, 11. marca.od 9. do 20. ure. Spomenik v Prešernovem gledališču Krstna uprizoritev satiričnega happeninga Bojana Štiha — Do konca sezone še dve abonmajski predstavi — Prešernovo gledališče bo uspešno zaključilo sezono Drevi bo Prešernovo gledališče krstno uprizorilo prvenec znanega kulturnega delavca Bojana Štiha SPOMENIK. Kot je dejal avtor ob začetku študija, to ni njegovo edino delo, vsekakor pa je edino, ki je do danes objavljeno. Bojan Štih je namreč Spomenik objavil v reviji Sodobnost leta 1970. Ljubljansko Mestno gledališče je uprizoritev že pripravljalo, a jo je zaradi pietetnih razlogov (smrt slovenskega igralca) umaknilo z repertoarja, kasneje so v gledališču Glej na osnovi teksta (od besedila je ostalo samo nekaj besed) uprizorili Spomenik G in tako v letošnjem letu dejansko prvič v svoji izvirni podobi prihaja na odrske deske. Bojan Štih je kulturni in politični javnosti poznan kot izvrsten polemik. Njegove ostre misli ne bodo izostale niti v Spomeniku, saj štirinajstletna oddaljenost ni v ničemer zabrisala njegove družbene kritičnosti. V nekem smislu pa je Spomenik tudi Štihovo avtobiografsko delo ter obračun s tisto generacijo, ki je poteptala resnično partizanstvo. Uprizoritev so pripravili igralci: Slava Maroševič, Biba Uršič, France Černe, Miran Kenda, Iztok Alidič, Janez Dolinar, Tine Oman, Jelka Štular, Edka Oman, Tine Primožič, Jože Vunšek in Miha Krišelj. Prvič bo med kranjskimi igralci nastopila Slava Maroševič, sicer članica igralske družine jeseniškega gledališča. Njeno gostovanje naj bi sprožilo močnejše sodelovanje med obema gledališčema ... Režiser predstave je Matija Logar, dramaturg Taras Kermauner, scenograf Niko Matul, kostumografi-nja Milena Kumar, lektor Ludvik Kaluža, glasbeni opremljevalec Oli-ver Telban. Spomenik je že letošnja šesta premiera v Prešernovem gledališču (tri predstave za odrasle, dve lutkovni in ena mladinska). Plan je tako že izpolnjen, vendar so tu še zadnji meseci gledališke sezone, ki so po navadi napolnjeni z gostovanji ter ponovitvami. Abonent bo do konca sezone videl še dve uprizoritvi. Obe sta komediji. Najprej bodo gostovali Tržačani z Radovanom tretjim, nato pa še Partljičeva komedija Moja ata, socialistični kulak. Spomenik bodo v kranjskem gledališču ponavljali vsak večer do naslednjega petka. M. L. Razpis popevke Vesele jeseni 84 Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora razpisuje javni natečaj za popevko Vesele jeseni 84, ki bo 15. septembra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. K sodelovanju vabijo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji lahko nastopijo le z dvema skladbama. Izvedenih bo 16 popevk z narečnimi besedili, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih slovenskih narečnih območij v glasbi in besedilu. Melodije pošljite na kaseti kot »demos«, posnetek ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priloži- Vabilo ljubiteljem folklornega plesa - Folklorna sekcija pri kranj- ^HnmuJLA ki so jo ustanovili spomladi 1979. leta, je lani oživila tori* Telo Skupina, v kateri deluje prek dvajset plesalcev, se je doslej :'aurUn\nlete juaoslovanskih, srbskih in makedonskih plesov. Z nji-ltw r ^-i-^na občinstvu na več prireditvah, za nove nastope mi s? iP že vredstavila občinstvu na vec prireditvah, za nove nastope na ^rirtrnidia tudi spleta slovenskih in partizanskih plesov. Priza-n koreograf skupine Sokle Kočoski je okrog sebe zbral iove svojce, otroke oseb v oma JLA, skupino pa želi i Zato skupina deimi 'vodja in koreograf skupine Sokle----- ttarešine njihove svojce, otroke oseb v armadni službi, mladino in druae -line doma JLA, skupino pa želi razširiti še z več novimi pari. Zatoskupina vabi vse mlade, ki imajo smisel a ritmiko in jih folklor- ^ fli ples veseli, da se ji pridružijo. (S) — Foto: F. Perdan te v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. Skladbe bo Društvo glasbenih delavcev Harmonija sprejemalo do 15. marca. Nagrada za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja bo letos znašala 15 tisoč dinarjev. Tri najboljše popevke bo izbralo občinstvo, ki bo podelilo tudi Zlati klopotec. Podelili bodo tudi tri nagrade za najboljše narečno besedilo ter nagrado za najboljši aranžma. Presežena kulturna akcija Radovljica — Na zadnjem februarskem zasedanju komisije za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Radovljici so presojali uresničevanje lanskoletnega programa kulturne akcije za delovne kolektive. Ocenili so. da so bile vse prireditve kakovostno boljše kot leto prej, kar gre pripisati izbiri izvajalcev. Prireditev je bilo za tretjino več kot so jih načrtovali. Izračunali so, da si je 68 prireditev ogledalo okoli 14.000 obiskovalcev ali povprečno 205 na prireditev, kar je tudi za slovenske razmere dokaj ugoden podatek. Za uresničevanje programa kulturne akcije je lani kulturna skupnost Radovljica namenila 460.000 dinarjev, občinski svet Zveze sindikatov 110.000 dinarjev, sindikalne organizacije v združenem delu pa po dogovoru s prispevkom na zaposlenega skupaj 98.000 dinarjev. Na seji so sprejeli letošnji program kulturne akcije, ki po obsegu in številu prireditev ne bo večji od lanskega. Izkoristili bodo tudi priložnost, ki bo letošnje republiško srečanje najboljših ljubiteljev dramskih skupin v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Radovljica v Bohinjski Bistrici. Za letošnji program je predvideno okrog 20 odstotkov več Plosca z Ajdicevo kantato Ravensbriick Slovenski skladatelj ALOJZ AJDIČ (roj. 1939) je doživel s kantato Ravensbriick natis plošče. Dokaj nesrečna zgodovina glasbenega teksta, ki je dolg preko 40 minut, namreč kljub nesporni popularnosti še vedno ni doživela javne, žive izvedbe. Delo je sicer posneto in je kot tako doživelo nekaj izvedb (s traku): najprej prva, radijska izvedba (Radio Ljubljana, 1. novembra'82.), nato javna izvedba s traku na 20. jubilejni Tribuni glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije (Opatija, 10. novem* bra'83.) in koreografska obdelava Metoda Jerasa ter izvedba v okviru 11. festivala Revolucija in glasba s Študentskim plesnim klubom Kazina iz Ljubljane (Maribor, 22. novembra in Ljubljana, 23. novembra '83.). Sedaj je vokalno-instrumentalno delo izšlo tudi na plošči (Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, LD-0799). Alojz Ajdič pa je medtem že prejel zanj kar dve nagradi: Prešernovo mesta Kranj in Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, oboje 1983. leta. Taborišče Ravensbriick je kantata za recitatorja (Štefka Drolče-va). solos es-klarinet, dva mešana zbora (Komorni zbor RTV Ljubljana z Jožetom Ftirstom in APZ France Prešeren iz Kranja z Markom Studenom) in simfonični orkester (Simfoniki RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom). Mojster Anton Nanut vodi tudi celoten posnetek na traku in na plošči. Skladatelj Alojz Ajdič je komponiral kantato Taborišče Ravensbriick na besedila nekdanjih taboriščnic iz Ravensbrii-cka: Katje Špurove (Smrt žanje), Erne Muserjeve (Zunaj je sonce; A nič ne zlomi src, ki terjajo svobodo). Vere Albrehtove (Molitev) in Katarine Miklavove (Zima 1944). Kantata slika taboriščne grozljivosti, sledi v večji meri naturalistično obarvanje vokala in instrumentala. To v prenekaterih odsekih doseže pretresljivost in grozo. Kljub dokaj obsežnemu vokalnemu odstavku ter vložku človeškega govora jc vrednost Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbriick v največji meri dosežena z ekspresivno zvočnostjo simfoničnega orkestra. Apoteoza llavens-briicka je tudi na plošči izraženi poduk: kaj takega — Ravensbriick in njegove grozote — se ne sme nikoli več ponoviti! Ploščo so pomagali ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije izdati urednik uredništva za resno glasbo (Založba kaset in p jč RTV Ljubljana) Teodor Korban, producentka Majda Falout ter tonski mojster Matjaž Culiberg. Ovitek je s pomočjo grafike Cite Potokarjeve oblikoval Nils Orthaber. FRANC KRIŽNAR Podljubelj ski igralci na tržiškem odru Tržič — Danes ob 17,30 in ob 20. uri se bodo v kinodvorani v Tržiču predstavili igralci KUD Podljubelj z delom Freda Hirsta Zadrega nad zadrego v režiji Iva Kokalja. Predstavi sta posebej namenjeni vsem ženam tržiške občine, prirejajo ju Zveza kulturnih organizacij, kulturna skupnost in občinski sindikalni svet Tržič. V glavni vlogi Dominika bo nastopil Jože Meglic, njegova žena Urša bo Helena Polajnar, Lipe bo Vinko Jane, njegova žena Monika bo Tončka Ahačič, v ostalih vlogah pa bedo v igri polni humorja in/.situacijske komike nastopili še Tone Kavčič, Simona Kavčič, Renato Kavar, Mojca Hladnik, Helena Toplak in Tine Nemec. Za živo glasbo bo na harmoniki poskrbel Polde Narat, za razsvetljavo Jože Pogačar. KUD Podljubelj je s komedijo nastopil že v nekaterih krajih tržiške občine, gladalci so jo dobro sprejeli. Ob dnevu žena so pripravili priložnostne kulturne prireditve v tovarni Peko in v Križah, v soboto, 10. marca pa jo pripravljajo še v Lcrhu pod Storžičem. B Kuhurič INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTUiJEK razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev se zahteva še: — srednja šola ekonomske smeri ali višja šola, — dve do tri leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo, — delovno razmerje se sklepe za nedoločen čas s polnim delovnim casj Rok prijave je 8 dni. Rok obvestilo, je 15 dni. Koroška poje Razstava ročnih del Jesenice — Odsek za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, ki združuje okrog 40 članic, se letos predstavi j;> dvanajsto leto zapored s stilno dogovorjeno razstavo ročnih del. Letor; so dali naslov Aplikacije, kar po domače pomeni prišit okras, našiv, obroba na obleki, nameščanje na podlago. Glede na zvrsti jih strokovno delijo na površinske senčne, vstavljene, čipkaste, menjalne aplikacije in podobno. Vse pa uporabljajo za olepševanje oblačil, izdelavo raznih okrasnih predmetov kot so prti, okrasne blazine in podobno. Že vsa leta je :;ebnost teh razstav stilna usmerjenost in enotnost, uporaba novih tehnik oziroma izraznih sredstev pri oblikovanju okrasnih ali uporabnih izdelkov, po čemer se te razstave razlikujejo od podobnih. Tudi letos je 27 članic odseka pod mentorstvom Gilde Tratnik pokazalo veliko domiselnosti, spretnosti in estetskega čuta. V svoja dela pa so seveda vložile veliko delovnih ur. Razstavo bodo odprli drevi ob 18. uri v razstavnem salonu Dolina, ogledate si jo lahko do 21. marca. denarja kot lani. JR Krajevna skupnosi Primskovo čestita ženam za njihov praznik in jih vabi na praznovanje v petek, 9. 3. ob 18. uri v dvorano zadružnega doma na Primskovem. Za zabavo in ples bo igral an u> bel Savski kvintet, prvič pa se bc ta predstavili pionirska folklorna skupina in tamburaški orkester. Da 1 >] raz-novanje bolj vesdo, SO vabljeni tudi možje. Hkrati si v petek popoldne lahko ogledate tudi razstav ročnih del žena, ki bo odpi I a : v soboto, 10. 3. od 8. do 12. ure'. Celovec — V nedeljo, 11. marca/ob 14,30 bo v Domu glasbe v Celovcu osrednji koncert »Koroška poje«, ki ga bo pripravila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Nastopili bodo: mešani pevski zbor Poojuna iz Pliber-ka, ženski oktet SPD Obir z Obirske-ga, mešani pevski zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, moški pevski zbor SPD Radiše z Radiš, mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu, tamburaški zbor SPD Jepa-Baško jezero iz Loč, mešani pevski zbor Rupa/Peč s Primorske in moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope. Srečanje v Gradišču V Gradišču in Lenartu v Slovenskih goricah bo 10. in 11. marca potekalo 12. republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga pripravlja ZVeza kulturnih organizacij Slovenije. Letos je na razpis poslalo besedila 105 avtorjev, ki so se predstavili na sedmih območnih srečanjih: v Hrastniku, Sežani, Izoli. Radovljici, Lendavi, Sevnici in Ljubljani. Območne žirije vsakega srečanja so za republiško srečanje izbrale po enega ali dva avtorja. V Gradišču se bo tako predstavilo devet mladih literatov: Elizabeta Stefancioza z Jesenic, Ksenija Mahne iz Kopra, Karmen Potokar iz Izole, Franc Tomšič iz Nove Gorice, Rozalika Mohorič iz Železnikov. Andrej Adam in Boris Kuntner iz Maribora, Ivo Stropnik iz Šoštanja in Janez Ungartnik iz Trebnjega. Pripravili bodo dva literarna večera in sicer v Gradišču in v Voličini, kjer bodo poleg avtorjev nastopili: gledališka skupina iz Ptuja, igralec Srečo Špik in domača okteta. V sporedu je pogovor s pesnikom Borisom , A. Novakom ter z uredniki revij, ki objavljajo »mlado« litaraturo. Ob srečanju bo izšla posebna publikacija Prve stopinje z literarnimi deli izbranih avtorjev. OLA8S STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 9. MARCA 1981 vse o vitaminih (7) Vitamini iz skupine B (B kompleks) Vsak vitamin i/, te skupine ima v organizmu svojo posebno nalogo in je tudi kemično drugačen, vendar so jih uvrstili v eno skupino in jo imenovali B kompleks, ker imajo skoraj vsi ti vitamini ista nahajališča. Vse namreč dobimo v kvasu, žitnih ovojnicah in kalčkih žitaric, drobovini, mesu, mleku, rumenjaku, v špinači in tudi v drugi zelenjavi. Vitamin Bi (anevrin ali thiamin) Vitamin Bi je sestavni del fermenta, imenovanega karboksilaza, brez katerega v telesu ne morejo izgorevati ogljikovi hidrati. Če ga v hrani manjka, zbole ljudje za boleznijo, ki ji pravimo beri-beri. Pri tej bolezni ima človek trganju podobne bolečine v udih. Mišična moč mu peša, bolnika tare nespečnost, boli ga glava in je razdražljiv in utrujen. Če je bolezen huda, človek celo ohromi. Vitamin Bi (riboflavin ali laktoflavin) Tudi ta vitamin je nujno potreben za presnavljanje in to ne samo ogljikovih hidratov, ampak tudi beljakovin. Vitamin Ba deluje skladno v tesni povezavi z vitamini A, Bi in PP. Če ga je v hrani premalo, se pojavi bolezen, ki jo imenujemo ariboflavinoza. Znaki te bolezni se kažejo v vnetju sluznice ustne votline in jezika, v razpokanih ustnih kotih in v pretirano rdečih ustnicah. Na obrazu je koža rdeča in se lušči, posebno v predelu med nosnicami in ustnimi koti. Bolnika pečejo in srbijo oči, ki so vnete in se mu solzijo, pa še močno se mu blešči. Pri dojenčkih pa zaradi hudega pomanjkanja vitamina B, zastaneta splošen razvoj in rast. Vitamin PP (niacin, nikotin amid) Niacin je v ovojnicah žitaric, kvasu, mesu in drobovini. Ob pomanjkanju tega vitamina zbole ljudje za pelagro. Navadno primanjkujejo takrat v hrani še drugi vitamini, posebno še iz skupine B. Bolnik ima vneto kožo (razpoka-na, rdeča), motnje v prebavi (driska), je razdražen, slabo spi, ima močno rdeč in boleč jezik. Koža je vneta zlasti okrog vratu (to vnetje imenujejo »pela-grozno ogrlico«), na hrbtni strani rok rok in stopal. Koža je pri teh bolnikih posebno občutljiva tam, kjer je bolj izpostavljena sončnim žarkom. Pri zelo hudem pomanjkanju tega vitamina postane bolnik brezbrižen in otopel, jetra mu otečejo, dobi hudo drisko in močno oslabi. Pri nas najdemo pelagro še vedno na Kosovu in v Metohiji, toda le lahke primere. Vitamin PP lahko delno v prehrani nadomešča tudi triptofan, to je ena izmed esencialnih aminskih kislin, ki se nahaja predvsem v mesu. jabolčna pogača Za 4 osebe potrebujemo 100 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci, 150 g moke, 1 vrečko pecilnega praška, 3 jabolka (okrog 500 g). V skledi mešamo razmehčano maslo s sladkorjem. Med stepa-njem dodamo jajca. Primešamo moko, presejano s pecilnim praškom, in olupljena ter na lističe narezana jabolka. Testo vlijemo v namazan tortni model, visok 6 cm, s premerom 22 cm. Pečemo 40 minut pri 200 stopinjah C. Pogačo vzamemo iz pečice in pustimo, da se nekoliko ohladi. Mlačno zvrnemo. Posujemo jo lahko s sladkorjem v prahu. spanje Mirno spanje, iz katerega se zbudimo brez budilke, je odraz dobrega duševnega in telesnega zdravja. Vsak človek potrebuje svoj obrok .spanja, ki pa traja različno dolgo: nekateri spijo le po nekaj ur, drugim je deset ur premalo. Dojenček potrebuje največ spanja in če je zdrav, se prebuja le za hranjenje in ob previjanju. Pravi počitek je mogoč samo v globokem spanju, ko vse mišice ohlapnejo, srčni utrip in dihanje pa se upočasni. V spanju delujejo le nekateri deli možganov, zato človek sanja. Sanjamo vsi, spominjamo pa se le sanj iz plitvega spanja. Prvih nekaj ur spanja je zelo pomembnih in nepogrešljivih (približno 3 ure), drugi del spanja je pa vse bolj odvisen od telesne utrujenosti, razpoloženja in zdravja človeka — pa tudi od navad. Že stari ljudje so vedeli, da ni zdravo, če človek tudi podnevi ob vsaki priložnosti zakinka, čeprav je imel ponoči dovolj spanja. To govori za premajhno telesno aktivnost ali pa za preslabo prekrva-vitev možganov. Normalno pa je, da nekateri izrabijo še tako kratek premor za nekajminutno spanje, ki mu sledi napeto duševno delo. Na spanje vplivajo številni dejavniki, tisti ki ga boljšajo.in tudi taki, ki ga slabšajo ter krajšajo. Telesna utrujenost je pogoj za zdrav spanec. Med pozitivne dejavnike štejemo tudi zgodnjo in lahko večerjo, izogibanje razburljivih dogodkov pod večer in pred spanjem (film, televizija, branje, glasba, prepir), osebna higiena, predvsem umivanje nog v mlačni vodi in čiščenje zob, daljši sprehod za vse tiste, ki delajo pretežno sede in v zaprtem prostoru. Najbolje je, da zaspimo vedno ob istem času, pa da se tudi prebujamo vselej ob isti uri zjutraj. Včasih, ko še nismo imeli električne razsvetljave, je bil večer popolnoma drugačen in je človeku omogočil pripravo na spanje in mirno noč. Nasprotno od naštetega pa številni dejavniki slabšajo spanec. Vemo, da se je negativnim vplivom moč izogniti. Hrupno glasbo in napete filme bomo zamenjali s prijetno glasbo; vesel klepet zvečer pomirja še tako napetega človeka; nekateri popijejo pred spanjem skodelico mlačnega grenkega čaja iz domačih zelišč. Spalnico bomo prezračili, ogreli jo bomo le malo, največ do 16° C (malo več za dojenčka in ostarelega). Že otroka bomo naučili spati v temi in če je le možno, bomo za spalnico uporabili najbolj mirno sobo, brez hrupa. Kadar človeka mori neka skrb, bo spanec slab. Pomagamo si lahko sami; trezno razmislimo o nerešenem vprašanju, skušamo se domisliti rešitve in ko smo jo našli, si jo zapomnimo ali pa jo zabeležimo na listek. Enako napravimo, če se domislimo neke jutrišnje naloge in se bojimo, da bomo nanjo pozabili. Alkohol sicer uspava; spanec vinjenega človeka pa je težak, nemiren in brez pravega počitka. dr. Tone Košir Iskrenost — Zelo sem bolan, draga ženka. In če umren ali boš kaj jokala za mano? — Seveda, dragi može k. Saj veš, da jokam m vsako malenkost! VELIKA BURDINA KUHARICA KUHAJMO OKUSNO 500 izbranih receptov za vsak dan 450 barvnih slik Knjiga svetuje, s čim naj postrežemo ob navadnih priložnostih in s čim na slovesnih kosilih ali večerjah Upoštevana so tako jedila, ki jih je mogoče pripraviti hitro, kot tudi _ vna, bogata, posebna jedila. Zaobsežen je celotni spored jedilnika od predjedi, prek glavnih" di in prilog do deserta, peciva in pijače. Vsi ti recepti so zbrani izmed najboljših receptov, objavljenih v znani modni reviji BURDA. sikaj je v njih novega in domiselnega, vrednega poskusiti in posnemati. Marsikatero znano nO-lo je mogoče na podlagi teh receptov skuhati bolje, ga osvežiti, dopolniti in ga lepše servirah Poleg zgoščenega pregleda vsebine in stvarnega abecednega kazala navaja knjiga tudi Kater- čne vrednosti pripravljene hrane, kratko razlago manj znanih kuharskih pojmov in neka*-- tov za primere, ko nam pri kuhanju kaj ne gre spod rok. Veliko Burdino kuharsko knjigo bo izdala Državna založba Slovenije skupaj z Nolitom « £ grada in nemško založbo modne revije Burda v maju letos. 503 strani, platnin s ščitnim ovitkom, prednaročniška cena 1800 din velja do izida. Naročilnica Glas Nepreklicno naročam: VELIKO BURDINO KUHARICO (prednaročniška cena 1800 din velja do Priimek in ime naročnika: i t f i i t H i i i -LJ-LJ- jjjjj j^i_uLu__L_ r Naslov: [ ; i it i r f t t I ulica (ali vas) pošta t i I » I I i i J I I i I 1 1 f 1 l_L_Li J t i i 1 t I i f t ■ » ; j_x_L-U— f i ' i ' 1 ' M i I i i ' ' '■ Zaposlen , , , , J , , , , ] f pri: uiica - — - Naslov i ! i m i i i ■ i i I l i zaposlitve: pošta Došmt- M i 1 I i i i ; tj_j_i_ ' l! ' ' I I t t t t U I 1 1 I I I ' IJJ Rojen izdane pri: l_l_lj.J-J LJ_ dan 1 ! ! U_j mesec leto • I I I ! Reg. št. os. izk.: l±_.lj_;__LJ_j__ poklic: _:_f_ Plačal bom po prejemu računa in položnic: [Tj v gotovini jT]po povzetju [ž 1 v treh zaporednih mesečnih obrokih 4 r virmanom Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo. Vse morebitne spore rešuje p sodišče v Ljubljani. Datum: Podpis: V vseh knjigarnah in pri DZS! Državna založba Slovenije, Knjižni oddelek, Mestni trg 26, 61101 Ljubka* Čevljarski krožek Zelo rad obiskujem krožke. Med vsemi mi je najbolj všeč čevljarski krožek. V naši šoli ga poučuje Jože Žugič. Pri tej dejavnosti se naučimo marsikaj koristnega. Spoznal sem vse skrivnosti usnja in vem, kako ga je treba rezati, lepiti in kakšno usnje se izbere za določeno obutev. Delo smo razdelili na dvajset ur. Najprej smo čevlje risali. Ko nam je šlo to dobro od rok, smo se lotili lepljenke. Lepljenke so nam še posebno dobro uspele takrat, ko nam je tovariš dele usnja za čevlje urezal na^lehnato'ploščo. Čevljarske krožke imajo v vseh treh šolah v tržiški občini. Kot zadnji izdelek naj bi vsaka šola naredila veliko lepljenko. V naši šoli smo naredili po zamisli našega tovariša velikega čevljarja s kladivom v roki in z velikim čevljem na kopitu ob sebi. S čevljarskim krožkom smo šli tudi na ogled tovarne Peko. Po ogledu so nam postregli s sokom in napolitankami. Povedali so nam tudi. da bodo učen- ci z najboljšimi izdelki nagrajeni. Če bo čevljarski krožek obstajal tudi drugo leto, ga bom vestno obiskoval. Tomaž Koder, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Mamici za 8. marec Danes ni navaden dan, spet je osmi marec — praznik naših mamic. Zato darilce za mamico sem kupila, v šoli še čestitko zanjo naredila. Doma mamici lepo pesem sem zapela, ko končala sem, sem jo toplo objela. Zahvalila sem se ji za vse, kar zame naredi, zato je prav, da še rdeč nageljček dobi. Vanja Zupan, 6. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Hvaležna sem ji Zakaj imamo radi svoje mame? bara Rada jo imam zato, ker je zelo prijazna in dobra. — Urška Ker skrbi za našo družino in lepo ureja stanovanje. — Bar- Aleš Ker me zvečer stisne k sebi in me pocrklja. Ker me vedno s čim preseneti. — Matjaž Ker je zmeraj nasmejanega obraza. — Mojca Ker je lepo skrbela zame, ko sem bila majhna. Bala se je zame. — Nataša Ker kuha razne dobrote. — Snežana Ker je zelo dobra, ker se pogovarja z mano in ker se zabava. — Alenka Ker mi kuha čajčke in skrbi zame, če sem bolna. — Aleksandra Ker se rada heca. — Anita Ker mi pomaga pri učenju, mi da denar za malico in Kurir-čka. — Nataša Ker mi pripoveduje pravljice. — Polona Ker me ima tudi ona rada. — Špela Ker mi večkrat kupi knjige in kaj naredi namesto mene. — Vesna Ker me ne tepe. — Mirnesa Ker mi je dala življenje. — Klavdija Ker mi kupi, kar potrebujem. — Mateja Ker mi s službenega potovanja kaj prinese. — Jaka Ker mi pomaga, če kaj ne znam. — Urban Še sama ne vem, zakaj. Za dan žena ji bom nabrala šopek zvončkov. — Špela Člani dopisniškega krožka OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Hvaležna sem materi, ker me je rodila, me učila prvih korakov in prvih besed. V težavah mi je najboljša prijateljica, lahko ji potožim, kaj me muči in ona me razume in mi svetuje. Čeprav vem, da je zame storila toliko dobrega, pa včasih na to čisto pozabim. Ne ubogam je in se ji odgovarjam. Ko pa vidim njen žalostni obraz, mi postane žal. Stečem k njej in ji rečem: »Mami, oprosti!« Pogleda me in zopet je vesela, saj ve, da mislim iskreno. Nekaj časa jo spet ubogam in ji pomagam brisati posodo, grem po mleko, pospravim dnevno sobo in še kakšno delo opra- Na zimovanju S taborniškim odredom Stane Žagar-mlajši sem v soboto, 28. januarja, odšel na zimovanje na Jošt. Bil sem v vodu Belih medvedov. Moja vodnica je bila Jana Zrimšek. Na zimovanju smo se smučali in sankali, delali bivake in se učili taborniško abecedo. Trije tovariši so nam pripovedovali o Stanetu Žagarju starejšem, o nevarnostih v gorah in o orientaciji. Osvojil sem veščine smučarja, varuha ptic, sankača in novinarja. Predzadnji dan smo imeli taborniški krst. Zadnji dan smo imeli taborniško poroko. V soboto, 4. februarja, smo se vrnili v dolino. Bilo je lepo. Prihodnje leto bom še šel na zimovanje. Alioša Ravnikar, 1. c r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center vim namesto nje. Toda spet me premaga lenoba in izmislim si kup izgovorov, da mi ni treba delati. Mami me okrega, ampak vem, da me razume, saj se spominja svoje mladosti, ko je bila prav takšna kot jaz. Mami je samo ena na svetu. Nihče je ne more nadomestiti. Zato sem vesela, da jo imam in nekoč ji bom skušala povrniti vse tisto, kar je storila zame. Zdaj še ne znam prav ceniti njenih žrtev, ki imajo en sam cilj: da bi bilo meni nekoč lepo in da bi bila srečna. Marija Kralj, 5. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Samo en cvet Svojo mamo imam rada. Moja mama ima na leto dva praznika: rojstni dan in dan, ko praznujejo vse žene. Ko ima zgodaj januarja rojstni dan, gremo skupaj v naravo, da ji poiščemo najzgodnejšega znanilca pomladi — te-loh. Skoraj vedno ga moramo izkopati iz snega. Radi to naredimo, saj droben telohov cvet mamo zelo razveseli. Tudi ob prazniku žena, 8. marcu, ji damo rože. Najbolj je vesela enega samega cveta, le tistega občuduje, se ga veseli. Včasih z eno samo rožico povemo več kot bi s celim šopkom. Z drobno pozornostjo, pa čeprav z enim samim cvetom, dokažemo ljubezen do bližnjega. Aleša Strupi, 5. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj V. SPIS MESECA Za najboljši februarja objavljeni spis smo v uredm<-ocenili spis Mitje Leskovarja, osmošolca iz osnovne še-* Franceta Prešerna v Kranju, z naslovom V jeseniški žele zarni. Objavljen je bil 24. februarja. Spis ni samo slogova: dobro narejen; njegova bistvena vrednost je v razmi čem odnosu mladega avtorja do zapletenega proizve procesa, v njegovih pobudah, da bi ga v železarni poenostavili, pocenili. Upamo, da so spis prebrali tudi niški železarji. Mitji bomo za nagrado poslali knjigo. Čestitamo' Mamica pospravlja — Narisal Blaž Vuk, 2. b r. OŠ Simona*** Kranj, DE Center Kulturni praznik Za kulturni prazbnik, 8. februar, smo v naši šoli priredili razne dejavnosti. Učenci višje stopnje so v šolo prišli ob deseti uri, potem pa se je začel Pokaži, kaj znaš. Na prireditvi so lahko sodelovali vsi učenci, ki radi igrajo, pojejo, pišejo pesmi in spise ter igrajo na razne instrumente. Velik aplavz je požel učenec 8. a razreda Rok Zaplotnik, ki je z mimiko predstavil nekaj svojih sošolcev in »zasvojenca«. Po končani prireditvi so učenci šestih razredov tekmovali v znanju, predvsem iz literature in iz drugih področij. Učenci sedmih razredov so priredili recital Prešernovih pesmi, imenovan Spominska ura. Predvsem učenci osmih razredov pa tudi mlajši so se udeležili ogleda kratkih filmov in pogovora s snemalcem Janezom Jauhom. Približno ob 13.30 smo se učenci višje stopnje odpravili domov in tako zaključili * spominski dan, ki je hjl *• bogat. Sandra Kuharic in Mateja Debelak, COS Bratstvo in enotnost Kranj Med počitnicami Med počitnicami sem * smučal in sankal. Hodil s** na smučarski tečaj. Ve** sem bil v vikendu, ki je v ni gozda. Tam sem se smuč* Vsak dan sem se pol urv Večkrat sem moral kidac s«* pred hišo. Tudi televiiije gledal, ker so bile otrci«.; daje. Veliko sem pomagal ~* mi. Na dvorišču sem delal ženega moža in se kepa! > p jateljem. Marko Meglic, 2. r-podružnična šola Podljubelj PETEK. 9. MARCA 1984 RADIO, KRIŽANKA, KINO, NOVO V KINU 7. STRAN O RADIJSKI SPORED PETEK, 9. marca Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glas bena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugošla viji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih naro dov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije 1350 Človek in zdravje -14.05 »Pesem planin« - simfonična pesnitev, op. 20 Blaža Arniča - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo - 15.00 Radio da nes, radio jutri -15.10 Obve stila in zabavna glasba 1555 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zape li... -18.15 Gremo v kino -1925 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in go demo - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju i* pomorščakih — glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -2225 Iz naših sporedov 22JO Iz glasbene skrinje Nočni program ftaba (iz studia radia Koper) stila in zabavna glasba -15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obve stila in zabavna glasba 19.35 Za naše najmlajše 19.45 Minute s Kvartetom godal - 20.00 Oddaja za Slo vence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Gojko Su šac: zemeljsko oblačilo 23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem pro gramu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Minute za EP - 19.25 Šport in glasba - 21.30 Pol ure za šanson - 22.15 Od plošče do plošče 9rnfi program M Jutro na drugem programu - 8.00 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sed-°& - Popotniška malha, Minute za EP - 19.25 Stop pop 20 in novosti - 21.30 Pe-disco klub SOBOTA, 10. marca ^ Program *-30 Jutranji program - *J05 Pionirski ted-f'M^z nami -9.20 Matinejski koncert - 10.05 betoma reportaža - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi ---•30 Srečanje republik in P°fcjajin -12.10 Naši posluša« čestitajo in pozdrav/o - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio da-radio jutri -15.10 Obve- NEDELJA, 11. marca Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna Azis Nesin— kratke -14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra Pavel Lužan: Odčarani krog (prva izvedba) - 18.45 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program J RT - 23.05 Literarni nokturno - Robert Graves: V šoli - 23.15 Zaplešite z nami -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na va- lu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobi mo, šport. Zimzelene melo dije, Minute za EP, Pet mi nut humorja - 19.25 Novi ročk - 20.30 Glasba iz stare ga gramofona - 21.15 Naš podlistek Gerhard Roth Cirkus Saluti - 21.30 Lahke note - 22.15 Radio Študent na našem valu PONEDELJEK, 12. marca Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni pro blemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pe srnico - 9.05 Glasbena mati rieja - 10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugosla viji - 12.10 Veliki revijsk orkestri - 12.30 Kmetijsk nasveti - 12.40 Pihalne god be na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz na ših krajev - Iz naših spore dov -13.20 Osmrtnice, obve stila in zabavna glasba 13.30 Od melodije do melo dije -13.50 Ponedeljkov kri žemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši posluašlci čestitajo in po zdravljajo - 15.00 Radio da nes, radio jutri -15.10 Obve stila in zabavna glasba -15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno Valentin Cundrič: Krotko jutro -23.15 Zimzelene melodije -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in glavo, Minute za EP - 19.25 Popu larnih dvajset TOREK, 14. marca Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Vrhnika - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za v.. - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi -14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 - Mednarodni koncert - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.5 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val -20.00 Slovenska zemlja v . pesmi in besedi - 20.35 Mla- 1 di na glasbenih revijah in tekmovanjih - Mladinski pevski zbor Maribor, dir. Branko Rajšter) - 21.05 Radijska igra H. von Kleist: Razbiti vrč - Glasbeni inter-mezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 Nočni program -glasba NAGRADNA KRIŽANKA Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 19.50 Likovni odmevi -20.00 Tdrkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu GLAVNO MESTO SIRUE MESTO V VZHODNI FRANCU! 03 REKI MOSELE ITISKARSTVOl DRŽAVNA BLAGAJNA PROIZVAJALEC KRUHA AVTOMOB DIRKAČ LAUDA PREBIVALCI ANGLIJE ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL OPERA MODESTA MUSORG- SKEGA UČINKOVIT ZAKLJUČEK ŠAH IGRE TURŠKA PISATELJICA LJUBKOV IME ZA POTOMCA ROŽEVI-NAST IZRA STEK NA PRSTU OUKIN SADEŽ OTOK V PRESPAN JEZERU RAČJI SAMEC BEOGR IGRALKA RAS SOD SL SKLADATELJ (UROŠI ŠUGMAN RAJKO INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA REKA V J AFRIKI PRITOK ORANJA Rešitev nagradne križanke z dne 2. marca: refrakcija, Alain, Delon, tema, sova. kača, aval, ata, Marini, Mal, kot era, vi, carinik, Cetinič, Manohin, teran, cipa, aras, livar, tir, Laert, Arat, Nu, klinopis, kokorek. Prejeli smo 169 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Feliks An-žel, 64243 Brezje 72, 2. nagrado (150 din) prejme Andrej Kodele, Kranj. Luznarje-va 22, 3. nagrado (100 din) prejme Celar Grega, Kranj, c. 1. maja 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 14. marca do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. NOVO V KINU KINO Mney Polack in Dustin Hoffman sta se spopadla pred kamerami in & njimi in drug drugemu dokazovala, kdo je boljši in najboljši. Na-tttk je mojstrovina, ki je obema prinesla vrsto najvišjih priznanj in Mgrad, filmskim gledalcem pa obilo prvovrstne zabave. TOOTSIE je ft% kjer Dustin Hoffman igra igralca, ki se bliža štiridesetim in ni še dobil svoje življenjske vloge. Preobleče se v žensko in dobi žensko vlo-9° v televizijski melodramski nadaljevanki... Dogajanje v domačem filmu BALKAN EKSPRES režiserja franka Baletića se odvija tik Predzadnjo vojno. Zgodba Predstavi skupino potepuških lopovov in njihov »Balkan &*pres Bend«. Edina skrb teh P°dgansko intoniranih žeparjev j*> kako naj si v prvih dneh h grozot ohranijo glavo, tih in njihova svojstva, dogodki, komične situacije, pnžori kaosa, poraza, terorja in ttrahu se v tragikomediji Vpletajo med seboj. Toda njeni T+naki, ljudje z dna, v tem groznem in neusmiljenem času prerastejo svoje dotlej ^pomembne usode in postanejo junaki neke epohe. DANSKI POUČNI FILM ROJEVANJE - ANATOMIJA IJUBEZNI IN SEKSA s strokovno razlago prikazuje rojevanje v najrazličnejših položajih in okoljih. To je film o življenju, osredotočen na rojevanje kot začetek življenja. ^ r fUM KAVBOJKE Z ROŽASTIMI OČMI predstavlja Kyana O'Neala v profesorja književnosti, ki mora prevzeti očetovo tovarno, jo re-propada. Njega in tovarno rešijo nove kavhojke z izrezi na zadnji-ti ki postanejo modna norost. Film je poln komičnih prizorov. RADOVLJICA 9. marca amer. barv. film VIKTOR VIKTORIJA ob 20. uri 10. marca amer. barv. film DRIVER o IS. uri, amer. ban: film NOČ ČAROVNIC II del ob 20. uri , 11. marca amer. barv. akcij, film J V ZNASKA UTEHA ob 16. uri. amer. barv film NOČ ČAROVNIC II. del ob 18. uri amer. barv. film VIKTOR — VIKTORIJA ob 20. uri 12. marca amer. barv. film DRIVER o 20. uri 13. marca amer. barv. film NOČ ČAROVNIC 11. del ob 20. uri 14. marca amer. barv. film JUŽNAŠKA UTEHA ob 20. uri 15. marca angl. barv. krim. film MASČE VANJE INŠPEKTORJA KLUZA ob 20. uri BLED 9. marca Jranc. barv. film VELIKA Pl STOJOVŠC1NA ob 20. uri 10. marca amer. barv. film ABSURD NOČI STRAHOV ob 18. uri. franc. ban film ČAS PRVE LJUBEZNI ob 20. uri 11. marca angl. barv. filnt FLASH GOR DON ob 16. in 20. uri, franc. barv. film VE LIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. uri 12. marca amer. barv. film VIKTOR — VIKTORIJA ob 20. uri 13. marca amer. barv. krim. film DRI VER ob 20. uri 14. marca amer. barv. film NOČ ČAROVNIC II. del ob 20. uri 15. marca amer. barv. film JUŽNAŠKA UTEHA ob 20. uri BOHINJ 10. marca franc. ban\ film VELlful PU STOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri 11. marca amer. barv. film ABSURD V NOČI STRAHOV ob 18. uri. franc. barv film ČAS PRVE LJUBEZNI ob 20. uri 15. marca amer. barv. film NOČ ČAROVNIC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 9. marca Šved. drama UU TRIKOTNIK ob 18. in 20. un 10. in 11. marca amer. akcij, film UMOR PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri 13. in 14. marca amer. komedija NORI ZAPORNIKI ob 18. in 20. un 15. marca meh. erot. film I^HKA ŽEN SKA ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 9. marcu amer. akcij, film UMOR PROSTITUTKE ob 20. uri 10. marca Šved. drama IJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 20. un 11. marca amer. drama SOMRAK ob 18 n 20. un 14. marca amer. vojni film PEKEL VIETNAMA ob 20. uri PO U ANE 9. marca amer. film SOMRAK ob 19. uri 11. marca amer vojni film PEKEL VIETNAMA ob 17. u n 13. marca meh. eroL film LsUIKA ZEN-KA ob 19. uri Nt DESET TISOČAKOV KUPLJENIH ZA POLOVICO MANJ Za hranilno pismo Ljubljanske banke. ki ga danes kupite za vsega 4.768.50 dinarja, boste čez tri leta dobili 10.000.00 dinarjev Več kot se enkrat toliko. oziroma natančno 5 231,50 dinarja več1 In vse to so obresti. Seveda pa lahko izberete tudi drugače Lahko se odločite za krajšo dobo varčevanja in manjšo obrestno mero Lahko kupite hranilno pismo z manjšo ali večjo vrednostjo. saj so na voljo v zneskih za 5 000. 10.000.50.000 in 100.000 dinarjev Kombinacij je veliko. Nekaj pa velja za vse: hranilno pismo je dobra naložba denarja z zajamčeno visoko obrestno mero. in je tudi primerno darilo za vsako priložnost V Ljubljanski banki vas pričakujemo' Id ima že danes svojo r^^^ ititriinin \ririn...t jutrišnjo vrednost MMt ljubljanska banka •1 Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN PETEK, 9. MARCA 1984 REPORTAŽA Do kam seže naša šola? »S stališča racionalizacije na področju vzgoje in izobraževanja so prizadevanja za ukinitev podružničnih šol z malo učenci sicer razumljiva. Nesprejemljiva pa so zato, ker se z ukinitvijo podružničnih šol marsikaj spremeni v kraju samem in predvsem tudi v razmišljanju in življenjskih odločitvah mladih. Žal se vedno manj mladih odloča ostati na kmetiji in prevzeti odgovorno obdelovanje kmetijskih površin ...« — (Iz Glasila DPM — Februar 84) Podblica — Zapisu, ali — če hočete — razmišljanju Do kam seže naša šola je botroval nedavni dogodek. Konec fe- bruarja je bila na Jamniku v kranjski občini spominska svečanost ob 40-letnici požiga vasi. Osrednja proslava, ki je kljub slabemu vremenu izredno lepo uspela, je hkrati obeležila tudi krajevni praznik krajevne skupnosti Podblica. Pri praznični predstavitvi te krajevne skupnosti v Glasu so bili prebivalci v krajevni skupnosti precej zaskrbljeni, ker je menda predvideno, da bi jeseni letos, oz'iroma ob začetku šolskega leta 1984/85, podružnično šolo Lucijana Seljaka v Podblici začasno zaprli. Vzrok za takšno Gdločitev naj bi bilo premajno število učencev. Razmišljanja, da bi šolo v Podblici zaradi premajhnega števila učencev zaprli, so se že pojavila; takrat, ko je v Podbli-co prvič pripeljal in je potem začel voziti redni avtobus. Pri tehtanju za ali proti pa je takrat prevladalo stališče star- »Težke 1 • > delam i, samo aa ima tm...« V jeseniški Železarni tisoč delavcev uživa beneficirano delovno dobo, ki se ji nikakor nočejo odreči, čeprav so se izboljšali delovni pogoji — Rajši na zdravju škodljivem delovnem mestu kot premestitev na drugo delovno mesto — Medicina dela bo zbrala podatke o bolezenski odsotnosti in upravičenosti — Skupaj z drugima dvema slovenskima železarnama Jesenice — V jeseniški Železarni, kjer je v nekaterih obratih skrajno dotrajana tehnologija, imajo beneficirano delovno dobo na 209 delovnih mestih, kjer dela skupaj 1120 delavcev. V jeklarni ima skrajšano delovno dobo 500 delavcev, v remontnih delavnicah 140 in pri vzdrževanju 101 delavec, ostali so v drugih delovnih obratih. V največjem delovnem kolektivu imajo letno precej zahtevkov za krajšo delovno dobo, do zdaj pa niso ukinili beneficirane delovne dobe še nikjer. Vendar o benefikaciji posebej v zadnjem času intenzivno razmišljajo zato, ker so se delovni pogoji marsikje izboljšali in ne nazadnje tudi zato, ker skupnosti namenjajo za te namene več kot milijardo in pol starih dinarjev letno. Ko se jeseniški železarji primerjajo z drugima dvema slovenskima železarnama, lahko ugotovijo, da pri benefikaciji niso pretiravali. Zdaj, ko je do leta 1986 potrebna revizija, ponoven pregled in temeljiti dokazi o upravičenosti skrajšane delovne dobe, najbrž ne bodo imeli nobenih težav pri delovnih mestih v jeklarni, talilni-ških obratih, valjarni, težje pa bo pri vzdrževalcih, saj so se jim delovni pogoji bistveno izboljšali. Benefikacija kot privilegij Nihče ne more oporekati, da so v martinarni skrajno težke delovne razmere in da delavci resnično zaslužijo, da se jim k letu delovnih dni prišteje še nekaj mesecev. Vprašljivo pa je, kako je drugje. Delavci, ki delajo po trideset let, vendarle niso tako zelo izčrpani, kot jim priznava z beneficirano delovno dobo zakon. Številni bi želeli delati še naprej, pojavljajo se primeri, ko nekateri beneficirane delovne dobe sploh ne želijo. Če pa delavec noče uveljaviti prednosti, se mora z njegovo željo delovna organizacija tudi strinjati. Očitno je, kot ugotavljajo v železarni, da so številni »uživalci« beneficirane delovne dobe zdravstveno sposobni nadaljevati delo in zato so seveda primeri, ko se je v minulem obdobju skrajšana delovna doba delila kot privilegij — iz različnih vzrokov, predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile. Problem je očiten tudi zato, kar zaradi fluktuacije delavcev na določenih delovnih mestih na benefikacijo ni treba čakati pet let. Takšno delovno dobo uveljavlja delavec že takoj v prvem letu službe. Temeljite meritve Tako kot povsod drugod se tudi v jeseniški Železarni zavedajo, da ni humano, da se na težkih delovnih mestih skrajšuje delovna doba na račun zdravja zaposlenih in da bi bilo veliko bolje, ko bi problem rešili z izboljšanjem delovnih pogojev. Številni delavci, upravičenci do beneficirane delovne dobe, imajo za težko delo ob plačilni kuverti še dodatek za otežkočeno delo, kar znese skupaj kar precej — vsemu temu pa se je silno težko odreči, kar jasno in glasno izražajo delavci tedaj, ko zapihajo malce drugačne družbene sapice — da bi bilo treba resnično opraviti temeljite analize o tem, katero mesto naj velja za zdravju škodljivo. Tehnologija v železarni je skrajno zastarela, zato ni čudno, da ima kar 1200 zaposlenih od skupaj 6.000 delavcev beneficirano delovno dobo . . . Foto: D. Sedej Do zdaj konkretnih analiz ni bilo, zdaj jih bodo morali opraviti. Niso pa enostavne in hitre, tudi drage so. Metodologija zahteva ekološke meritve, tehnološki proces in njegovo opredelitev, rezultate medicine dela. Do zdaj se je več ali manj delalo stihijsko, ni rezultatov medicine dela, treba bo zbrati podatke o bolniški odsotnosti ... Ko bodo skupaj z ostalima slovenskima železarnama opredelili tipična delovna mesta, ki jih bodo predlagali za benefikacijo, bodo nekateri najbrž morali »odpasti«, verjetno pa se jim bo zmanjšala stopnja benefikacije — zdaj znaša v železarstvu od dva do tri mesece. Želijo pa si tudi, da zakon ne bi bil tako tog kot do zdaj, saj imajo na določenih delovnih mestih vsi enako stopnjo skrajšane delovne dobe. Tako ni sprejemljivo, da . dela delovodja v jeklarni prav toliko let manj kot delavec v jeklarni, ali žerjavovodje, ki imajo v jeklarni bistveno drugačno delo kot v nekaterih drugih obratih. A zakon je formalen innedopušča znižanja benefikacije med posameznimi delovnimi mesti. Težko se je odreči Beneficirana delovna doba nikakor ni preventiven, human odnos do dela, a žal se je temu, kar imaš in kar uživaš, silno težko odreči. Nedvomno so v železarni razlogi, da se marsikatero beneficirano delovno mesto ukine, kajti nikakor ni več upravičeno, da uživa posebne prednosti, če ni niti težko niti zdravju škodljivo ali nevarno. Marsikaj bi lahko storilo tudi zavzetejše varstvo pri delu, boljša notranja organizacija. Delavci bi sjp morali zavedati, da plačuje železarna v ta namen veliko denarja, ki pa ne prihaja od drugod, temveč se steka iz njihovega dela in zaslužka. Denar za plačevanje benefikacije plačujejo delavci sami iz bruto osebnega dohodka. Nihče ne oporeka pravic tistim, ki so do njih upravičeni in ki resnično zaslužijo skrajšani delovni čas. Vendar pa bi bilo zanimivo, ko bi bile že napravljene vse analize, vključno z zdravstvenimi ugotovitvami, koliko delavcev gre resnično in upravičeno lahko prej v pokoj. Samokritično je vendarle treba priznati, da se v železarni dobiva za težko delovno mesto dovolj: poleg benefikacije tudi izdaten »otežkočeni« dodatek, stimulacije in prej celo posebna prehrana. In da je vsa stvar resnično vredna temeljitega pretresa in tehtnega razmisleka, je resnici na ljubo treba povedati, da so med upravičenci do beneficirane delovne dobe kar preveč številni, ki so ali še opravljajo nadure, ki jim jih zakon sploh ne dovoljuje ... D. Sedej Podružnična šola v Podblici: krajani nočejo, da bi jeseni v njej utihnil pouk šev oziroma krajanov z morda na pogled slabo, vendar pa izredno pomembno in globoko utemeljitvijo: »Kdo nam bo pa potem pripravljal različne proslave oziroma kulturne prireditve . ..?« Obveljala je odločitev, da šola ostane. Ocena, da bo podružnično šolo v Podblici zaradi premajhnega števila učencev vsaj začasno treba zapreti, pa se je spet pojavila v občinskem srednjeročnem programu do leta 1985. To naj bi se zgodilo v šolskem letu 1984/85, ko bo število učencev v šoli najbolj upadlo. Misel o ukinitvi šole je bila med krajani živa že nekaj časa. Res je sicer, da se bo število učencev ob vpisu v prihodnje šolsko leto v primerjavi s sedanjim stanjem še zmanjšalo. Vendar vseeno ne želijo, da bi šolo zaprli, tudi za določen čas ne. Saj sta nedvomno upravičena vprašanje in bojazen, kdaj bi jo potem spet bivalcev v naši krajevni skupnosti. Včasih nam sicer očitajo, da se v krajevni skupnosti branimo novih krajanov. To ni res; podpiramo stanovanjsko novogradnjo, nič kaj radi pa res nimamo vikendašev. 1945. leta je bilo na območju krajevne skupnosti 512 prebivalcev, lani pa le še 244. Mislim, da je dolžnost krajevne skupnosti in celotne družbene skupnosti, da naredimo vse, da ne bodo čez čas domačije ostale prazne. Če bi šolo zdaj zaprli, bi pozimi, ker skozi Nemilje do Podblice še vedno nimamo dobre ceste, učenci velikokrat morali po uro in dve pešačiti do avtobusa na Njivici. Vprašanje, če se mladim ne bi to pešačenje tako priskutilo, da bi čez čas raje " sto ...« odšli v me- In tudi za čne vaje za dan wya.~* mislim, da bi bilo zare in da pravzaprav rese ga, da bi šolo jeseni zss se mi da tudi učiteljic* 1 Dolenc nima razlogi 2 cer bi v teh dvanajsti kdaj lahko odšla iz šc* blici. V matični šoli Laef ljaka v Stražišcu izv»] šoli v Podblici še ni no. Svetovalna slu pripravlja oceno i srednjeročni progr najbrž že v aprilu krajanov, kjer bi se: govoriti in odločiti. Podblici bo ali bc :^ čas ukinjena. Ne glede na bliža pravo in odločanje skupnosti in v ki' pri tem najbrž vprašanje. Izkušr. e ali za stalno niso najboljše. Ne merafda bi dosle; časno ukinjenih I spet odprli. Po di je z opuščenimi vzdrževanjem nosijo stavb, v kater, pouk, veliko težav, je torej bojazen, ka*--čeprav za določen čtei Podblici. Ob vse~ povedati, da bi bih štirje učenci (trije in eden v tretje m" prihodnjem šoli (1985/86) pa se bc v prvi razred pet rej bi jih bilo skup«! j naprej Učiteljica Milena Dolenc: »Na začetku, ko sem pred dvanajstimi leti prišla v šolo, je bilo malo težje. Zdaj sem zadovoljna, ker učenci s te šole tudi v višjih razredih lepo napredujejo . ..« odprli. Razen tega pa še nekateri drugi pomembni razlogi ne govorijo v prid takšni odločitvi. Zanimive in nedvomno utemeljene so ugotovitve predsednika sveta krajevne skupnosti Jožeta Klemenčiča: »Šola je za našo krajevno skupnost in za prebivalce v tem hribovitem predelu kranjske občine izrednega pomena. Čeprav zadnja leta v njej ni veliko učencev, vseeno predstavlja kulturno središče in osnovo celotnemu kulturnemu dogajanju ter utripu v naseljih. Pomemben je njen vpliv na to, da zdaj mladi, ko smo že razrešili tudi nekatere komunalne probleme, raje ostajajo doma. Odločajo se že za novogradnje in prepričan sem, da nam bo tudi s pomočjo šole uspelo, da bomo ponovno za? čeli beležiti rast števila pre- Obisk učencev v šoli v Podblici je bil zares doživetje. Dopoldne sem jih zmotil sredi dela. Marjeta, Vanja, Lidija, Renata in Tomaž v četrtem ter Simona v drugem razredu so skupaj z učiteljico Mileno Dolenc pripravljali program in darila za proslavo ob prazniku dneva žena. Najstarejše bodo obiskali na domu, vse mamice pa povabili na proslavo. Lep program so naštudirali; tako kot za proslavo na Jamniku, ko je bila njihova točka po mnenju vseh najboljša. Milena Dolenc je pred 12 leti prišla za učiteljico v šolo v Podblici. »Takrat je bilo okrog 20 učencev od prvega do četrtega razreda. Nato pa jih je bilo vsako leto manj in to šolsko leto jih je le šest. Morda sem se na začetku malo težko navadila. Vendar sem potem delo v tej šoli vzljubila. Zadovoljna sem, da učenci dobro napredujejo v višjih razredih. Včasih kar sama ne morem verjeti, koliko delo v tej šoli pomeni za kraj. Ni je proslave, prireditve ali dogodka, kjer ne bi sodelovali. In prav nič odveč nam ni naštudirati nekaj novega. Navadila sem se tudi, da se vozim iz Kranja v Pod-blico. Kadar je sneg in avtobus ne vozi do Podblice, pa največkrat ostanem v šoli cel teden; saj ima šola stanovanje.« Na vprašanje, kaj meni o ukinitvi šole, nerada odgovori. Razumem jo. Ne želi vzbujati vtisa pristranskosti. »Kakor bodo odločili, tako pa bo,« pravi. Učenci pa ne vidijo radi, da bi šolo zaprli. Simona Lotrič, ki zdaj obiskuje drugi razred, pravi, da bi še naprej rada hodila v šolo doma. »Saj bodo jeseni prišli trije iz Podblice v prvi razred.« Ko jim odgovarjam na vpra-. sanja, kako nastane časopis, • ko mi zaigrajo igrico o Bolnem medvedku ter predstavijo začetke še nedoštudirane ritmi- postopoma število raščalo. In nenazadnje ob J* nju Do kam seže n*š* lja tudi misel, zap* bruarski številki G>j »S stališča racionaf J področju vzgoje ia * Jr* vanja so pri zadev** jj> nitev podružničnih?* 1 učenci sicer sprejemljiva pa si z ukinitvijo marsikaj spremenil1 mem in predvsem mišljanju in živi čitvah mladih, manj mladih odt+^ET-kmetiji in prev*****^^ obdelovanje šin...« Prav to pa je tis*1 lo pri presoji in odMJ v Podblici treba upoštevati v najšii 1 ■ fc1 V kranjskem zbirajo in usn- ■ 46 gorenjskih r- Jl> namenjeno gof J^, Ljubljane, se& okrog 18 tisocf^fc 110 tisoč nava^vij) Pet od šestih učencev bo jeseni začeto hoditi v peti razrea muu čnejole v Stražišče. Se bodo Simoni Lotrič iz Podblice (druga^. leve), ki obiskuje zdaj 2. razred, jeseni morda vendarle pridruži li trije učenci 1. razreda v šoli v Podblici?! vrednostnih in'preko sede navadnimi in v« pisemskimi in' Nočno delo mt prostorih stagf^ v poštnem ce» domala dve p< Kranj — V poznih! skih in nočnih urah/] skem poštnem cer. vsega 263 kvadrata uporabne površutt Sejmišču, kot v Bih nju v času najbckjer z vseh jo pošto, om, iz več kot pošiljk, tošiljk in ^ paketov l Sisi, Meti, Ikami... da se njata 1 njega okrog 40 ton pi-^azglednic, paketov in »Naš delovnik se pričenja ob dveh popoldne, traja do pol enajstih zvečer in se nadaljuje od polnoči do sedmih zjutraj,« pošiljk takrat krenejo drugič v istem dnevu proti 46 gorenjskim poštam. Prvi odpelje proti Jesenicam in Ratečam, drugi v bohinjsko dolino, tretji skozi Selško dolino do Žirov (v Škofji Loki odloži za Poljansko dolino), četrti razvozi pošiljke po kranjski občini.« »Dokler je bilo gorivo poceni in ni bilo omejitev, so večje delovne organizacije razvažale pakete z avtomobili, medtem ko se zadnje čase raje poslužujejo pošte,« dodaja kontro- Oojo Kem s namenjeno v tujini. pošilj-našim pripoveduje kontrolor Marjan Celhar. »V poštnem centru se popoldan, najkasneje pa do devete ure zvečer, zberejo pošiljke z vseh 46 gorenjskih pošt. Pri tem večino dela opravijo naši štirje »furgoni« in kombiji in le z desetih pošt nam dostavljajo vreče do Kranja z avtobusom. Po kontroli in razvrščanju za posamezne poštne centre odpeljemo pošiljke v Ljubljano — prvič ob pol petih popoldne, drugič deset minut pred deveto in zadnjič četrt čez deseto. Pošto, namenjeno gorenjskim občanom, zadržimo v centru, dodamo pa ji še pošiljke, ki jih pripeljejo »furgoni« iz Ljubljane. Tričetrt na pet zjutraj so poštni kamioni spet naloženi in Darinka Pavletič-Lorenčak Otrok. Sam, premražen, morda lačen. V rokah mrtev ptiček, na obrazku topa bolečina, zgovorne očke. Pogosta tema na slikah Darinke Pavletič-Lorenčak. Slike, ki v gledalcu puste sled. Človeške usode so vodile njen čopič in svinčnik. Usode, ki so jih zarisala trpka, grozljiva in presunljiva doživetja vojne, ki jo je sama, pregnana z doma, doživljala v nežnih dekliških letih. Drobne pesmi so nastajale na obrobju njenega likovnega ustvarjanja. Lirične izpovedi grenkih in grobih doživetij vojne. Nežna navduše-vanja nad lepoto narave, ki v zadnjih letih vodijo tudi njen slikarski čopič. Umetniška veličina Darinke Pavletič-Lorenčak je v njeni globoki človeški občutenosti, posebej ženski, ki zazveni v iskreni izpovedi. , Vesela, zelo vesela je bila minulo sredo v Kranju, ko so slovesno odprli pregledno razstavo njenih del; razstavo, ki sodi v niz že" tradicionalnih predstavitev ustvarjanja likovnih umetnic. Sama se nikoli ni silila v ospredje, zato je bila toliko bolj srečna, ker so v Gorenjskem muzeju tokrat izbrali njo. Na takšni razstavi lahko pokažeš najboljše od najboljšega, občutek, da se je na otvoritvi zbralo toliko ljudi,pa je posebej pri- jeten, nam je dejala. Nevsiljivo je stala pred svojimi slikami, tiho sprejemala čestitke in toplo stiskala dlani. Slikarka, grafičarka, ilustratorka, pesnica, likovna pedagoginja, žena, •nati. Vse to lahko zapišemo ob imenu Darinke Pavletič-Lorenčak iz Celja. Med vojno je bila kot petnajstletno dekle preseljena v Paračin, izgubila je oba brata. Vojna je v njej pustila grenke, globoke sledi, še danes čuti bolečino, ko sliši o vojni. Njena slikarska šola je bila odlična, na likovni akademiji je diplomirala pri profesorju Gojmiru Kosu. Dolgo vrsto let je svoje ustvarjalne moči razdajala otrokom kot likovna pedagoginja. Drugače ni šlo, za njeno ustvarjanje so ji ostali večeri4n noči, ko so doma otroci zaspali. V razredu, pri pouku se je dobro počutila, otroci so jo imeli radi. Še zdaj se nekateri oglašajo pri njej. Vendar je bilo poučevanje zanjo vendarle omejitev, breme, ki ji je jemalo čas za svobodno ustvarjanje. Zlagoma, vseskozi so nastajale sestavine njenega umetniškega ustvarjanja. Olja, akvareli, grafike, ilustracije, pesmi. Kot rdeča nit pa jih zaokrožuje in povezuje njeno umetniško sporočilo — globoka in iskrena človeška občutenost. M. Volčjak Said Ki riša z Golnika: »Po petnajstih letih so mi zdravniki zaradi bolezni odsvetovali ra-znašanje pošte. Premestili so me v poštni center, kjer sem sicer na suhem, vendar so delovne razmere popolnoma nemogoče. Vseskozi, od dveh popoldne in do sedme ure zjutraj, sem na nogah in v gibanju, poleti je neznosno vroče, pozimi prepih .. .« Mirko Tavčar iz Tržiča: »Osem let sem v poštnem centru in v tem času se je število pošiljk neverje.no povečalo. Prva leta je lahko.en delavec vpisal v evidenco vse vrednostne in priporočene pošiljke, danes smo za to delo potrebni trije. V posebne kartice vpisujemo, od kod in kam potujejo tovrstna pisma in paketi, ker le tako lahko nadziramo njihovo pot do naslovnika.« lor Gojo Kern. »Povečalo se je število naročnikov časopisov, članov knjižnega kluba Svet knjige, ki vsako četrtletje po pošti prejemajo knjige, občanov, ki zapravljajo denar s čeki, banke pa jih vsake toliko časa obveščajo po pošti o stanju na tekočem računu .. . Statistični podatki kažejo, da gre vsak dan skozi naše roke preko 110 tisoč navadnih pi-' semskih pošiljk, blizu 17 tisoč priporočenih in preko tisoč vrednostnih pisem, blizu 3500 paketov, od tega preko tisoč vrednostnih, in preko sedemsto vreč, v katerih so časopisi, navadni in vrednostni paketi, pisemske in ostale pošiljke. V dneh pred božičnimi, velikonočnimi in novoletnimi prazniki je število pisem, razglednic in paketov kar nekajkrat večje, kot kažejo številke.« Ljudje pošiljajo v paketih vse mogoče stvari, pri tem pa pogosto ravnajo napak in v nasprotju s poštnimi pravili. Pri oddaji paketa radi zamol-čijo, kaj je v njem, in se izognejo dodatnemu plačilu. Poštni delavci pa ravnajo enako s praškom in kavo kot s steklenicami olja ali vrednimi kozarci, če to na paketu ni posebej označeno. In če se pri prekladanju in razvrščanju kaj razbije, je ogenj v strehi — občan s pritožbo pred vrati pošte. Nočno delo in gneča v tesnih prostorih sta glavna razloga, da se v poštnem centru letno zamenjaod35 do 40%delav-cev. Da zaradi tega trpi kakovost dela, ni treba posebej poudarjati. Tega se zavedajo tudi na kranjski pošti, kjer zadnja leta vztrajno iščejo večje prostore za poštni center. Nameravali so kupiti Žito-vo pekarno v Kranju, ki se bo v par letrh preselila v Naklo, toda prostore, prav idealne za poštni center, je dobila Iskra Commerce. Razmišljali so že tudi o gradnji prizidka k pošti na Primskovem, vendar se zdaj bolj kot za to možnost ogrevajo za postavitev novega centra v komunalni coni na Primskovem, ki pa bo za nekatere poštne porabnike bržčas zelo odročen. C. Zaplotnik GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA PETEK, 9. MARCA 1SS4 Evropski moški pokal v slalomu Zelenica '84 Na Zelenici slavili Avstrijci Jugoslovan Tomaž Cerkovnik je na Zelenici osvojil trinajsto mesto in s tem tudi točke v evropskem pokalu. ZELENICA, 6. marec — Težki pogoji za tekmovalce in organizatorje, solidno pripravljene proge, hud veter, a sončno vreme in devetdeset tekmovalcev iz petnajstih evropskih držav, je kratka slika tekme na Zelenici. Napori organizatorja SK Tržič so bili tako poplačani, saj so spravili pod streho tudi letošnji slalom za evropski moški pokal. Veleslaloma v sredo niso mogli pripraviti, saj je na Zelenici — na plazu, preveč napihanega snega. Le-ta bo v petek na Kopaoniku, kjer se nadaljujejo tekmovanja v moškem evropskem pokalu. Tri najboljša mesta na zeleniškem slalomu so pobrali reprezentantje naše severne sosede-Avstrijci in s tem dokazali, da bo Avstrija čez dobri dve leti spet svetovna slalomska velesila. Menjava generacije pri Avstrijcih tako ne bo boleča, saj bodo mladi nadoknadili, kar so starejši kolegi zamudili. Jugoslovani smo le osvojili točke na tem zeleniškem slalomu, saj si je Tomaž Cerkovnik prismučal s solidno drugo vožnjo trinajsto mesto. Nasploh so tu prevladovali Avstrijci, saj jih je med prvo deseterico kar sedem. Tekma je bila že v prvi vožnji dokaj zanimiva, saj so bili na startu vsi tisti tekmovalci, ki niso šli na tekmo svetovnega pokala v Ameriko in Kanado. Res bila je izvrstna udeležba, saj so bili med nastopajočimi tudi tekmovalci, ki so v tej sezoni krojili vrh svetovnega pokala v obeh tehničnih smučarskih disciplinah. V prvi vožnji je bil najboljši mladi avstrijski reprezentant Bern-hard Gstrein, ki je bil za petindvajset stotink sekunde hitrejši od svojega reprezentančnega kolega Wernerja Her-zoga in skoraj za pol sekunde pred Flo-rijanom Bečkom iz ZRN. Od tretjega mesta navzdol so bili nato tekmovalci med prvimi petnajstimi tako »nabiti« pri zaostanku, da se je v drugi vožnji obetal zanimiv razplet. Od Jugoslovanov se je v prvem nastopu najbolje uvrstil Tomaž Cerkovnik, ki je bil sedemnajsti, medtem ko je bil Igor Podboj devetnajsti. Od favoritov za visoko mesto je že v zgornjem delu odstopil Italijan Edalini. V drugi vožnji je drugouvrščeni po prvi Werner Herzog pokazal vse sla-lomsko znanje. Čeprav je bila njegova vožnja tvegana je progo prevozil brez napake in na koncu zmagal z dokaj veliko prednostjo pred rojakom Gstrei- Drugi najbolje uvrščeni Jugoslovan je bil Igor Podboj. Zasedel je nehvaležno šestnajsto mesto. Če bi bil le nekoliko hitrejši, bi lahko tudi on osvojil točke v evropskem pokalu. Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškurje na Ljubelju pred Kompa-sovo restavracijo predal najboljšim trem slalomistom pokale Kozoroga. Od leve proti desni: Janez Piškur, predsednik SO Tržič, drugouvrščeni Bernhard Gstrein, prvi Werner Herzog in tretji Thomas Stangassinger (vsi Avstrija). Takole si je Avstrijec Werner Herzog na Zelenici s tvegano drugo vožnjo priboril prvo mesto. nom in Stangassingerjem. Toda druga proga, ki je bila dokaj odprta, je terjala tudi svoj davek. V sneg so zaradi napak morali Italijana Tomazzi in Grigis ter Francoza Fontaine in Pechoux. Vsi ti štirje bi lahko po odlični prvi uvrstitvi lahko krepko zamajali vrstni red na vrhu. Od naših je bil po pričakovanju najboljši Cerkovnik, ki je bil na drugi progi le boljši kot na prvi in tako ujel še rep med prvo petnajsterico, ki dobiva točke v evropskem pokalu. Kapo dol za res izvrstno organizacijo, ki je bila v rokah zagnanih smučarskih delavcev iz Tržiča. Kljub nemogočim pogojem so izvrstno organizirali to slalomsko predstavo ob pomoči celotnega tržiškega združenega dela. Rezultati — 1. Herzog 98,23, 2. B. Gstrein 98,92, 3. Stangassinger (vsi Avstrija) 99,38, 4. Beck (ZRN) 99,38, 5. Orlainsky 100,60, 6. Kbhlbichler 101,06, 7. Pfeifer (vsi Avstrija) 101,40, 8. W6rndl (ZRN) 101,40, 9. Piren (Švica) 101,44, 10. H. Gstrein (Avstrija) 101,46, 11. Gaidet (Francija) 101,51, 12. Riedel-sperger (Avstrija) 101,52, 13. Cerkovnik (Jugoslavija) 101,64, 14. Garcia (Francija) 102,27, 15. Mayer-Smith (Norveška) 103,55, 16. Podboj 104,36, 23. Oblak 106,48, 24. Čižman (vsi Jugoslavija) 106,56. Evropski pokal — slalom — 1. Kbhlbichler 81,2. Herzog 60, 3. Pieren 56, 4. Stangassinger 52, 5. Totsch 43; skupno - 1. Kbhlbichler 146, 2. Schik 108, 3. Gendet 107, 4. Maxer 105, 5. Herzog 98. D. Humer Foto: F. Perdan SPOROČIL/ STE NAM Najboljša udeležba iz tozda Komerciala — Tri Pekove temeljne organizacije so pred nedavnim organizirale sindikalna prvenstva v sankanju in veleslalomu. Najboljša je bila udeležba iz tozda Komerciala, kjer je v veleslalomu nastopila kar polovica zaposlenih. V temeljni organizaciji Poliuretan je v sankanju pri moških zmagal Mirko Meglic pred Francijem Megličem in Janezom Muzikom, pri ženskah pa Metka Sova pred Marjeto Černe. V veleslalomu je bil pri moških najhitrejši Mirko Meglic pred Matom Leontičem in Marjanom Sajfertom in pri ženskah Metka Sova. V tozdu Komerciala je pri ženskah zmagala v veleslalomu Suzana Ruparčič pred Simono Zupan in Brigito Perko in pri moških Anton Primožič pred Nikom Hladnikom in Milošem Primožičem. V tozdu Orodjarna je bil pri moških do 30 let najhitrejši Milan Klemene pred Petrom Perkom in Vinkom Ahačičem in v skupini nad 30 let starih tekmovalcev Dušan Aha-čič pred Marjanom Valjavcem in Marjanom Grosom. — J. Kikel ŠPORTNE PRIREDITVE Žiri: tekmovanja v smučarskih skokih — Smučarsko skakalni klub Žiri prireja jutri, v soboto, ob 11. uri na 15-metrski skakalnici v Žireh republiško prvenstvo za mlajše cicibane, ob 14. uri pa še prvenstvo za mlajše pionirje in tekmovanje za prehodni pokal Alpine za mlajše in starejše pionirje. V nedeljo bo na 70-metrski skakalnici odprto prvenstvo Gorenjske za člane ter za starejše in mlajše mladince. Škofja Loka: občinsko namiznoteni-ško prvenstvo za veterane — Športno društvo Kondor in Zveza telesnokul-turnih organizacij Škofja Loka organizirata v nedeljo, 11. marca, ob 8. uri v športni dvorani Poden v Škof j i Loki občinsko namiznoteniško prvenstvo za veterane. Prireditelja sprejemata prijave še pol ure pred pričetkom tekmovanja. Pravico nastopa imajo igralci, rojeni leta 1949 in starejši. — J. Starman Kranj: košarka Triglav : Kovinar — Košarkarji kranjskega Triglava se bodo v 16. kolu slovenske lige pomerili jutri, 10. marca, ob 19. uri v športni dvorani na Planini z ekipo Kovinarja. Kranj: od hoj kari i za nove točke — V 10. kolu druge slovenske odbojkarske lige bodo igralke kranjskega Triglava igrale jutri, v soboto, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna z ekipo Ljubljane. V enakem moškem tekmovanju se bodo odbojkarji Triglava pomerili ob 19. uri z igralci Narodnega doma iz Ljubljane. Škofja Loka: veleslalom za pokal Cicibana — Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja Loka in Smučarski klub Alpetour prirejata v nedeljo, 11. marca, ob 9. uri na smučišču za gradom v Škofji Loki drugo tekmovanje v veleslalomu za pokal Cicibana. Prireditelja sprejemata prijave od 8. ure do 8.45 na prireditvenem prostoru. Pravico nastopa imajo tekmovalci, rojeni leta 1973 in mlajši. — M. Kalamar Dolenja vas: sankaške tekme za občane — Na 1100 metrov dolgi naravni progi v Dolenji vasi bo v nedeljo, 11. marca, ob 8. uri prvo občinsko re- Meddruštvena tekma v smučarskih tekih KRANJ - Smučarski klub Triglav — sekcija za smučarske teke in krajevna skupnost Jezersko bosta jutri, v soboto, priredila zanimive meddruštve-ne tekme v smučarskem teku. Na Jezerskem so idealne snežne razmere, zato se obeta zanimiva tekma v vseh kategorijah. Člani in mlajši člani bodo startali ob 9. uri v petnajstkilometrski smučini. Članice, mlajše članice, starejše mladinke, mlajše mladinke in mladinci se bode za pokal Jezerskega pomerili na pet kilometrov dolgi progi, starejši in mlajši mladinci bodo tekli na sedem kilometrov, mlajše pionirke in pionirji pa na tri kilometre. -dh Smučarski tečaji ob koncu tedna KRANJ — Zbor smučarskih učiteljev in vaditeljev Kranj bo s pomočjo odbora za rekreacijo in množičnost pri ZTKO Kranj v mesecu marcu organiziral »vikend« smučarske tečaje za odrasle na Krvavcu. Tečajniki bodo imeli prvi tečaj na Krvavcu 17. in 18. marca, nadaljevali se bodo 24. in 25. marca in končali 31. marca. Prijave zbira do četrtka, 15. marca, Bizjak na telefon (064) 21-175 -dh kreacijsko sankaško tekmovame navadnimi in samotežnimi sanmi. Udee-ženci bodo razdeljeni v skupine po s-rosti in spolu — moški do 14 let. cc M do 30 let, od 30 do 40 in nad 40 let. seske do 14 let, od 14 do 20, od 20 do 31» nad 30 let. Ekipa za tekmovanje s * motežnimi sanmi šteje tri ali štin w movalce. Prijave z vplačilom 50 diar jev sprejemajo Andreja Šolar — Seks 125, ZTKO Škofja Loka (telefon 624B in prireditelja, ZTKO Škofja Lokal Sankaška sekcija Iskra Železniki. x ure pred pričetkom tekmovanja. S* boljši bodo prejeli medalje, 17-frebf pa praktične nagrade. — M. K»u-r Bled: odbojka Bled : Student (Sr star) — V petem kolu druge zvez-č X bojkarske lige — zahod se bodo i Eleda jutri, 10. marca, ob 18.30 vadnici osnovne šole na Bledu z t kipo Studenta iz Mostarja vincem v ligi, ki pa na prvei stvici zavzema odlično tretje Blejska ekipa tudi potem, ko hala igrati Divjak in Rešek, na udarnosti. To je dokazala venskem derbiju na Ravnah, kjer šele v petem nizu tesno izgubila narjem. — B. Rauh Tržič: sindikalno prvenstvo v sni** nju in smučarskih tekih — Del»c-tržiške občine se bodo v nedefi 11. marca, pomerili na sindikalne«?' venstvu v sankanju in smučarska^' kih. Sankaško tekmovanje se bo lo ob 9. uri na progi v Podljubelj venstvo v smučarskih tekih pa kasneje na prostoru za kami prv tako v Podljubelju. TeL* prireja komisija za šport in rel pri občinskem svetu Zveze sii Tržič ob pomoči Zveze vaditeljev.' teljev in trenerjev smučanja. — ' 120 udeležencev na zimskih igral upokojencev Bohinjska Bistrica — 120 cev iz vse Slovenije od 230 prija je nastopilo na prvih zimskih ši igrah, ki jih je v Bohinjski Bistrs na Kobli pripravila Zveza društev kojencev Radovljica s pomočjo < ske zveze, Smučarskega klut in skupščine občine Radovli žavnih razmerah — ves dan ie snežilo — so se tekmovalci doiec smučarskih tekih in v velesiakw» Vrstni red — smučarski tek- -ske - do 55 let: 1. Slavka ŠVp.K- N ribor), 2. Vida Pivk (Idrija)- na? 1. Helena Zigon (Ljubljana-ŠfckaiV Metka Orešič (Maribor). 3 Kovačič (Novo mesto)-ekipno-1 X* bor (Sverko, Orešič, Štefanecr »3 - do 60 let: 1. Jože Žvan (Radwl 2. Viktor Makarovič (Nova Gorica-Ivan Cerkovnik (Radovljica)- nad1' let:. 1. Anton Pogačnik (Jesen C Franc Vojvoda, 3. Janko Pristav«! Radovljica); ekipno: 1. RadovljicafU voda, Zvan, Pristavec); veleslak«' ženske — do 55 let: 1. Silva Berlincf bovlje), 2. Beba Rebolj (Maribor):! 55 let: i.^Lojzka Praček (Jesen-Polonca Štefanec (Maribor) 3 Mislej (Novo mesto); ekipno- 1 bor (Štefanec, Rebolj, Dokša)- rn> do 60 let: 1. Ivan King (Tržič)" 2 Pečovnik (Ravne), 3. Janko Sekb ( niče); nad 60 let: 1. Franc Grm (Ljvm na-Vič), 2. Franc Šmit (RadovljSJ Dominik Kos (Ravne); ekipno- ; (King, D. Štefe, J. Štefe). M. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 9. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Kako delajo stroji, Francoščina, Odmor, TV gledališče. Poročila - 10.35 TV v šoli: Katedrale, Risanka, Iz naših krajev, Elektronski računarji, Risanka, Velikani svetovne književnosti: Goethe, V pravem trenutku na pravem mestu (do 12.35) - 17.20 Poročila - 17.25 Čez tri gore: Briški oktet - 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Turizem - možnost in priložnost: V turizmu ni krize, so pa težave - 20.00 Naselbinska kultura na Slovenskem, dok. serija - 20.40 Ne prezrite -20.55 Kviz - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Nočni kino: Blaznost, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Zagreb in N. Sad - 19.30 TV dnevnik -20.00 Vizualna glasba: Vladimir Krpan - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Porota, dok. oddaja - 22.05 Sžindband, madžarski film SOBOTA, 10. 3. 8.00 Poročila - 8.05 Slovenske liudske pravljice: O burji - 8.20 Ciciban, dober dan: Cvetlični trg - 8.35 Pisani svet: Fadil - 9.05 Mese-ček, otroška serija TV Beograd - 9.35 Glasba za kitaro - 10.05 Pred izbiro poklica: Poklici v poljedelstvu in živinoreji - 10.35 Človek in zemlja: Tajga-Kragulj, španska dok. serija - 11.00 Naselbinska kultura na Slovenskem, dok. serija -11.35 Poročila - 14.50 Poročila - 14.55 Nogomet: Čelik : Hajduk, prenos - 17.00 PJ v košarki - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Velikani za bogove, angleška dok. serija - 20.00 Kraljevska igra, angleški film -21.45 Zrcalo tedna - 22.00 Poje Cleo Laine z orkestrom Dalvja Wilsona Oddajniki II. TV mreže: 14.35 Test - 14.50 Prodajalka cvetja, korejski film -16.50 Otroška predstava -17.35 T. Sabljak: Vročica, TV drama - 19.05 Slovenska ljudska glasbila in godci, oddaja TV Lj. - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kva kva top, zabavno - gl. oddaja -20.30 Feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota -21.45 Verdijevo življenje, TV nadaljevanka - 22.55 Čas za pesem (do 23.25) NEDELJA, 11. 3. 9.10 Poročila - 9.15 Živ žav, otroška matineja - 10 05 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - ponovitev - 10.35 O. Davičo:' Pesem, nadaljevanka TV Beograd - 11.25 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.45 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper -15.20 Od vsakega jutra raste dan: Porabski Slovenci - i. del - 15.55 Poročila - 16.00 M. Grgič: Povsem kratka razdalja, drama TV Zagreb - 17.25 Športna poročila -17.40 Kino - to sem jaz, ve-nezuelski film - 20.00 M. Krleža-B. Ivanda: V taborišču, 1. del drame TV Zagreb - 21.35 Športni pregled - 22.05 Slovenski v zamejstvu - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: ii. 20 Test - 11.35 Evropski smučarski pokal - slalom za moške na Kopaoniku, posnetek - 12.00 Evropski smučarski pokal - slalom za moške na Kopaoniku, prenos 2. teka - 14.15 Test -14.30 Ćuprija: Atletika -16.30 Glasbeno popoldne -G. Verdi: Requiem - 18.35 Muzeji in galerije Slovenije, dok. oddaja TV Ljubljana - 19.10 Turistični vodič -19.30 TV dnevnik - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri - _A^^^^h^m^^^^vno dokumentarna reportaža -21.35 Premor - 21.40 Nicho-las Nicklebv, serijski film PONEDELJEK, 12. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zgodba, Makedonščina, Po1 vej mi, povej, Galerija sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila - 10.35 TV v šoli: Razvoj stare književnosti. Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Velikani športa in olimpijske igre (do 12.30) - 17.25 Poročila - 17.30 Meseček, otroška serija TV Beograd -18.00 Spoznavanje naše naravne dediščine: Dvoreznost sodobnega poljedelstva, dokumentarna serija -18.25 Podravski obzornik -18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Ročk biografija: Srdjan Marjanovič - 20.00 S. Ivanovski-A. Rusi: Stric Klimente, drama TV Skopje - 20.55 Glasbeni magazin: Nocoj o stari glasbi - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Prehodna postaja, otroška oddaja - 18.00 Ilustrirane zgodbe, otroška oddaja - 18.15 Zagreb, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poti spo-znani - 20.50 Zagrebška d norama - 21.05 Premor Lj. 2 - 21.10 Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TOREK, 13. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Plovnost naših rek, Za učitelje. Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Glamoč, Poročila - 10.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.30) - 16.35 Šolska TV: Kemijski laboratorij, Dobro videti in biti dobro viden, Kresnička, Vulkani - 17.35 Poročila - 17.40 Slovenske ljudske pravljice: Konj, od katerega so padala zlata jabolka - 17.55 MPF Celje: Mednarodno tekmovanje -1. del - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Koledniki, poljski kratki film - 18.55 Knjiga - 20.00 C. Dickens: D. Ed-gar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebvja, angleška nadaljevanka -20.55 Aktualno: Kje si, občina - 21.55 TV dnevnik ii -22.10 Sofijski solisti, 2. del glasbene oddaje Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mi in TV - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Vrnitev swinga - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije: Poti svobode - 21.35 Zagrebška -panorama - 21.50 Zagrebški sejem jazza 83 SREDA, 14. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Nihče ne skrbi zanje, Odmor, Desant na Drvar, Motaik, Poročila - 10 35 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica Mali program, Risanka, V zdravem telesu - zdrav duh. Zadnje minute (do 12.30) - 18 00 Poročila - 18.05 Ciciban, dober dan: Nenavadna trgovina - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Nabrušem robovi in padec - 20.00 35 mm - filmska delavnica -22 15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli kamen, švedska otroška nadaljevanka - 18.15 Otroci m živali izobraževalna oddaja -18.45 Narodna glasba - 19 30 TV dnevnik - ^.uu Lov za zakladom: fenetke -21.00 Premor - 21-%/'d" grebška panorama - iljjo W. A. Mozart: Simfonija 1 latner Opomb,: Umag: EvroMkO nogometno prvenstvo (m a di), srečanje J^roglavua Italija - Popova šapU* kansko prvenstvo i skem smučanju ČETRTEK, 15. 3. 8.50 TV v šoli: TV -Terarij, Luna skriva stran, Otroci v, Kje so doma. Izliv ročila - 10.35 TV v še* mija. Risanka. Lesene? be, Risanka, Uganka nje minute - 16.50 TV: Kemijski labort* Dobro videti in biti viden. Kresnička. Vulfc* 17.50 Poročila -Pregl: Odprava zmaja - Rešitev - 1 savski obzornik - lg ki živi: Deseti brat Tednik - 21.05 J. Preiv« Tavlor: Borgijci, angfe nadaljev. - 21.55 TV £ nik II 22.10 Retrospe* Domače TV drame C Staneta Severja - S Balada o temi Oddajniki II. TV mre:* 17.10 Test - 17.25 TV nik - 17.45 Smogovci ška oddaja - 18.15 I stveni pogovori - 18.45 ž«*' j li ste - Poglejte. poučBff£j bavna oddaja - lftji dnevnik - 19.55 Preca^ 20.00 Umetniški klic: TV režiser - 22.30 grebška panorama Opomba: Popova šj**^ balkansko prvenstvo ^ .-i/um smučanju I PETEK, 9. MARCA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN GLAS LIPICA VABI TUDI POZIMI Vikendi in skupine V »paketu« za konec tedna, katerega cena je 1.800 din, so vključene naslednje usluge: dva polna penziona, kopanje v hotelskem bazenu, ogled kobilarne brez vodnika in turistična taksa. Skupinam nudijo še posebej ugodne cene: nočitev z zajtrkom 600 din, polpenzion 700 (fin, polni penzion 800 din. Skupinam, ki se ustavijo v Lipici samo zaradi ogleda kobilarne, so na voljo posebni menuji po dostopnih cenah (od 330 do 600 din). KOBILFROfl LIPICFl 15čiQ JUSOSLRVIJR Kobilarna, dresura, poroke Tudi v zimskem času je Lipica odprta izletnikom za ogled kobilarne in programa dresure. Ogled kobilarne stane 90 din (za otroke 50 din), ogled kobilarne in dresure pa 180 din (za otroke 100 din). »Lipiika poroka« je možna vsak dan, je pa v navadi zlasti sobotna poroka. Poročencem, ki po poroki v Lipici koristijo tudi gostinske usluge v Lipici, nudi kobilarna brezplačen prevoz z lipicansko kočijo od hotela Mae-stroso do poročne dvorane in nazaj. Trije tečaji jahanja Posebnost lipniške ponudbe so tako imenovane »Počitnice v sedlu«, ki vključujejo začetni in nadaljevalni tečaj ter šolo dresure. Vsak tečaj vključuje 7 polnih penzionov, 12-ur jahanja z učiteljem, degu-stacijo kraških vin in pršuta, ogled Škocjanskih jam (brez prevoza) in turistično takso. Cena začetnega tečaja je 11.890 din, nadaljevalnega 11.170 din, šole dresure pa 15.490 din. J » PREDLOGI REŠITEV«,»NASVETI« IN »INFORMACIJE To nudi GAST 84 v Celovcu Od sobote 17. marca do četrtka, 22. marca 1984 bo v Celovcu GAST 84. 16. strokovni sejem gastronomije in turizma, Ponudba 822 razstavljalcev je mednarodna in usmerjena v racionalizacijo in ekonomičnost. Sejem GAST V Celovcu, ki nudi obsežen program gospodarskih vej in celo vrsto zasedanj, je z vso pravico dobil naziv »avstrijski strokovni sejem gastronomije in turizma.« Ponudba, ki jo GAST 84 prezentira, je obsežna. Predstavlja opremo hotelov ter gastronomskih objektov, in se ukvarja s podrobnostmi. Iz navedenih razstavnih proizvodov je razvidno, da so v ospredju novosti, prikazujejo pa predvsem glede prihranka energije%in ekonomične uporabe. Ta trend je opaziti tako pri mikrovalovnih štedilnikih, kot tudi pri kuhinjskih aparatih, električnih aparatih in tistih strojih, kot na pr. hladilni agregati, ki so veliki potrošniki energije. Ponudba daje veliko pozornost zunanji obliki, lepemu izgledu. To pa predvsem zaradi razmišljanja, da je v turističnem in gostinskem obratu zunanja podoba bistven indikator kontakta z gosti. GAST — Posebne razstave kot impulz Posebne razstave v okviru GAST-a 84 služijo posredovanju ponudb in impulzov, predočenju predlogov za izboljšanje in prikazu novih možnosti v oblikovanju turističnih in gostinskih obratov. Posebna razstava »Pogrnjena miza«, ki jo organizira deželni ceh koroških vrtnarjev in cvetličarjev, daje nasvete o Srečanje najboljših! Ekskluzivni dobavitelj čajev na XIV. ZOI -Sarajevo '84 Sarajevo 84 ffl To je priznanje vrhunski kakovosti naših izdelkov! pkl hramblna industrija 0 it # i MOŠKE IN ŽENSKE JOPICE IN PULOVERJE vam nudi KRANJ v prodajalni PLETENINE v Jenkovi ulici (poleg MM) po TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAHl Ne zamudite ugodne priložnosti DEŽURNI VETERINARJI od 9. 3. do 16. 3. 1984 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23-518 za občino škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 25-779 ali 22-781 Živinorejce obveščamo, da sporočila za obolele živali sprejemamo od 6. do 8. ure zjutraj, kasneje pa samo za nujne primere. šttntke In talne keramične ploščice, sanitarno keramiko v raznih barvah, °ćHkah In velikostih ter razna ogledala In drugo opremo za sanitarne proton vam nudilo v MERKURJEVIH prodajalnah v KRANJU, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, NAKLEM, RADOVLJICI, LESCAH, na BLEDU in JESENICAH tm nenazadnje tudi v LJUBLJANI. Izbira je zadovoljiva sicer pa zalo-9e stalno dopolnjujejo. Informacije o cenah boste dobili pri prodajalcih, ki *** bodo postregli strokovno In solidno. Lesna industrija Bled Ljubljanska 32 Up bled razpisuje licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, leto izdelave 1978, izklicna cena 90.000 din 2. OSEBNI AVTO IMV R 4, leto izdelave 1977, izklicna cena 60.000 din 3. KOMBI IMV, leto izdelave 1976, izklicna cena 60.000 din. licitacija bo v torek, dne 13. marca 1984, na parkirnem prostoru ^iPBled, Ljubljanska 32, za družbeni in zasebni sektor, ob 11. uri. ! Weresenti si lahko ogledajo vozila eno uro pred pričetkom licita- v prodajni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec, interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od iz-^\Mfcne cene.____________ o EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija kemične tovarne objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU 2. STROJNEGA TEHNIKA -PRIPRAVNIKA 3. OBRATNEGA ELEKTRIKA RJA Pogoji za zasedbo: pod 1. — višja varnostna šola, — po možnosti opravljen strokovni izpit pod 2. ^ — srednja tehnična šola — strojne smeri, — delo za določen čas, (do poteka pripravniške dobe) pod 3. — poklicna šola — elektro smer — poskusno delo dva meseca Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kemična tovarna Kranj, Struževo 66, o rezultatih objave bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v roku 30 dni po končanem sprejemanju ponudb. pravilni uporabi cvetličnih aranžmajev za različne priložnosti v restavracijah in turističnih obratih. S temo »Zelenje v turizmu« se ukvarjajo koroške drevesnice, in vrtnarije in se usmerjajo predvsem v oblikovanje večjih prostorov. Koroški deželni ceh pekov bo uredil pekarno in na mestu samem pekel sveže pecivo za sejemsko občinstvo. To pa ni samo reklama za pekovsko obrt. Prikazana bo bogata paleta ponudbe koroških pekov, poleg tega pa bo opozarje-no tudi na probleme, ki jih morajo peki obvladati. Mednarodna tekmovanja kot parametri kakovosti Že dvanajstič bo v Celovcu mednarodno tekmovanje mladih kuharjev. Ekipe iz Danske. Jugoslavije, in Avstrije imajo nalogo, da pripravijo mednaroden in nacionalni meni. Pri mednarodnem tekmovanju v pripravi hladnih narezkov bo sodelovalo 12 ekip iz Avstrije in sosednjih dežel. YU PREDSTAVITVE: Magos, KIG, LTH, ELKOM opreme, PRIMAT, GORENJE MEDEX . . . Ponudba zelišč — KRKA, slov. turistična ponudba Vstopnina: 55ASCH 30 ASCH za mladino, za skupine 20 % popusta KOM PAS JUGOSLAVIJA • Božava/Dugi otok, 5 dni, 28/4 • Egipt, 9 dni, 18/3—Kairo—Luxor—Assuan • Izrael, 8 dni, 29/3 • Grčija, 5 dni, letalo, 4/4 Strokovna potovanja: • Celovec—GAST, 1 dan, 17. in 21/3 • Verona—kmetijski sejem, 2 dni, 16/3 • Basel—Didacta, 4 dni, 22/3 • Pariz—EXPOBOIS — med. gozdarska razstava, 3 dni, 29/3 in 4 dni 2/4 • Hannover—ind. sejem, 3 dni, 4/4 — posebno letalo • Birmingham—HEVAC, 4 dni, 3/4 • Kobenhavn —skandinavska razstava pohištva, 4 dni, 7/5, 10/5 • Stockholm—raz. papirne ind., 4 dni, 9/4 • Helsinki—grad. razstava, 4 dni, 7/5 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun objavlja prosta dela in naloge 1. V delovni skupnosti sekretariata za občo upravo in proračun - REFERENTA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoj: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. - REFERENTA ZA OBČINSKE KADROVSKE ZADEVE Pogoj: — visoka strokovna izobrazba pravne, upravne ali organizacij sko-kadrovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. 2. V delovni skupnosti komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora - PLANERJA RAZVOJA SEKUNDARNEGA IN KVARTARNEGA SEKTORJA Pogoj: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Pod zaporedno številko 1. — prva alinea in zaporedno številko 2. se v delovno razmerje sprejme tudi pripravnika. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Občina Škofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti oglasa. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjcva I OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH STROJEV IN OPREME Licitacija bo v petek, 16. 3. 1984 ob 15. uri v prostorih centralnega skladišča na Kokrici, Cesta na Rupo. V prodaji bodo: mizarski stroji rezkalci, skobelnik, čelilnik, brusilni, krožne žage, vrtalni stroji, kotne brusilke, računski stroji, guma za cisterno 5000 1, avtoplašci Michelin, deli za tovornjake in kompresorje, diesel in elektro motorji, betonski mešalci, stroj za rezanje kamna ter razni stroji in materiali. Davek ni vračunan v izklicno ceno. Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 12. do 14. ure v centralnem skladišču na Kokrici. Na licitaciji enakopravno nastopata družbeni in privatni sektor. Licitacija se vrši po načelu »ogledano — kupljeno«. Varščina 10% od izklicne cene oziroma najmanj 50 din po predmetu se plača eno uro pred licitacijo na kraju licitacije. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške kakor tudi prometni davek plača kupec. Izlicitirani predmet mora biti plačan in odpeljan s kraja licitacije najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem roku zapade tudi varščina. OLrAS 12. STRAN OGLASI, OBJAVE PETEK, 9. MARCA 1tt Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica Izvršni odbor OOZS zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela občine Radovljica Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981— 1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 4/81) in 38. člena pravilnika o reševanju stanovanjske problematike delavcev, zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela občine Radovljica, izvršni odbor OOZS objavlja naslednji RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev posojil delavcem,zaposlenim na področju samostojnega osebnega dela za graditev in obnovo stanovanjskih hiš v individualni lastnini — za leto 1984. I. NAMEN POSOJILA Posojilo po tem razpisu se lahko odobri za dograditev ali prenovo individualnih stanovanjskih hiš. II. VIŠINA RAZPISANEGA POSOJILA Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih delavci, zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, združujejo za reševanje svoje stanovanjske problematike v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Razpisana vrednost posojila znaša 700.000.- din. III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojilo po tem razpisu lahko najamejo delavci, zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, ki sredstva združujejo in plačujejo članarino. IV. POGOJI.ZA PRIDOBITEV POSOJILA Prosilci iz III. točke tega razpisa imajo pravico, da zaprosijo za posojilo — za dograditev individualne stanovanjske hiše, če imajo hišo na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeno do III. gradbene faze oz. zagotovljen gradbeni material do te faze; — za prenovo individualne stanovanjske hiše, če imajo gradbeno dovoljenje oz. soglasje pristojnega občinskega upravnega organa; — da namensko varčujejo pri poslovni banki. V. POSOJILNI POGOJI Odplačilna doba za posojilo znaša največ do 20 let, obrestna mera pa 5 %. VI. DOKUMENTACIJA Prosilci za dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALP-DOM Radovljica, Cankarjeva 27), k njej pa priložiti: — gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo prenovitvenih del na individualni stanovanjski hiši, katere lastnik je prosilec; — potrdilo zasebnega delodajalca, kjer prosilec združuje delo, z izjavo, da združuje sredstva pri stanovanjski skupnosti občine Radovljica; — zemljiško-knjižni izpisek, izdelan v letu 1984; — potrdilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki; — potrdilo o kreditni sposobnosti. VII. RAZPISNI ROK Prosilci za dodelitev posojila naj vlože zahtevke v 21 dneh od dneva objave tega razpisa v časopisu GLAS pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). Pristojni organ bo o izidu razpisa vse prosilce obvestil najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi posojil. Radovljica, dne 27. 2. 1984 Predsednik IO OOZS: Veli SPILER, 1. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 4/81) in sklepa 7. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 21. 12. 1983 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, objavlja RAZPIS za podelitev posojil udeležencem NOV za dograditev in revitalizacijo individualnih stanovanjskih hiš — za leto 1984. I. NAMEN POSOJILA Posojilo po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ah revitalizacijo individualne stanovanjske hiše. II VIŠINA RAZPISANEGA POSOJILA Posojilo je razpisano iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu - za udeležence NOV. Razpisana vrednost posojil znaša l.ZDU.uuu.uu ain. III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojilo po tem natečaju lahko najamejo udeleženci i\UV — s priznano dvojno delovno dobo v času od 1941-1945, vdove in starši padlih ter po vojni umrlih udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov, ki stalno bivajo na območju občine Radovljica. IV POGOJI PRIDOBITVE POSOJILA Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetega poso- ^lla' _ za dograditev individualne stanovanjske hiše, če imajo hišo na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeno do III. gradbene faze, - za revitalizacijo individualne stanovanjske hiše, ce imajo gradbeno dovoljenje oz. soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. V. POSOJILNI POGOJI Odplačilna doba za posojilo znaša največ 20 let, obrestna mera pa 5%. VI. DOKUMENTACIJA -Prosilci za dodelitev posojila morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovli ica, Cankarjeva 27), k njej pa priložiti še: — potrdilo komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Radovljica o času udeležbe v NOV in o priznani dvojni dobi, — gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski hiši, katere lastnik je prosilec; — zemljiško-knjižni izpisek, izdan v letošnjem letu, — potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Radovljica, — potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1983, — dokazilo o eventuelni invalidnosti. VII. RAZPISNI ROK Prosilci za dodelitev posojila naj vlože zahtevke v 21 dneh od objave tega natečaja pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do kreditov ter o izidu natečaja vse prosilce obvestila najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi posojil. Radovljica, dne 27. 2. 1984 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Predsednik zbora uporabnikov: Stanko KOŠNIK, lr. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, štev. 3/81), 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, štev. 15/81), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 in 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti ter sklepa 7. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 21. 12. 1983, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica objavlja RAZPIS za podelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj v zasebni lasti. I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delavci, zaposleni v TOZD-ih in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica v skladu s 3. členom pravilnika. . 2. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v Ljubljanski banki — TBG, PE Radovljica za stanovanjsko komunalno gospodarstvo z območja Radovljice. 3. Razpisna vrednost posojil znaša 24.000.000,00 din. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: — delavci ki združujejo dela v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, — kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe in združujejo sredstva vzajemnosti, — delavni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnosti s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci, — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo-dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu 1984, se bo upošteval povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1983 v višini, ki bo objavljen v Uradnem listu SRS v mesecu marcu. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: — pri graditvi stanovanjske hiše poprečna cena stanovanj v višini 35.000,00 din/m', — pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz predračuna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji alinei. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če: — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih oziroma neprime-rih stanovanjih, — namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri poslovni banki, — imajo objekt dograjen do III. gradbene faze oz. pri gradnji montažne hišice dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hišice, — so lastniki objekta in — kreditno sposobni. Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 % zneska,po-trebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili pravilnika. III. KREDITNI POGOJI 1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri — zadružni stanovanjski gradnji 75 % — gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje 60 % — prenovi 80 %. 2. Doba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti,zdru-ženih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica. 3. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne anuitete, ki bi jo delavec plačeval, za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. 4. Mesečna anuiteta za posamezni posojilo ne more biti nižja od 500.- din. 5. Dodeljena posojila bo možno črpati v skladu z dinamiko ^» zevanja sredstev, kar bo tudi še posebej opredeljeno v posojM pogodbah. IV. DOKUMENTACIJA 1. Udeleženci razpisa morajo k vlogi ža dodelitev posojila pnđf- žiti: — potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1983. — pogodbo o namenskem varčevanju v poslovni banki. — gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristnaep organa, — zemljiško-knjižni izpisek o lastništvu, ki ne more biti stH# od 8 mesecev, — potrdilo o kreditni sposobnosti. V. OSTALE DOLOČBE 1. Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrs-cu, ki ga dobe pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skapt sti občine Radovljica — Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27. 2. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 21 dneh od jave razpisa v časopisu GLAS s celotno dokumentacijo prx službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica ---dom Radovljica, Cankarjeva 27). 3. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodoofcr navale. 4. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo sta* vanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolni goje za pridobitev posojila. 5. Odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski ski?» sti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sej»h» način, ki ga določi. 6. Ugovor na sklep odbora za graditev rešuje zbor uporabnik«« skupščineSamoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljici. 7. Glede drugih določil, ki niso navedena v razpisu, vel j a jo «Wo«fr pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih s* stev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljici. Radovljica, dne 27. 2. 1984. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Predsednik zbora uporabnikov Stanko KOŠNIK, lr. me i *J SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Na podlagi 8. člena pravilnika o delni nadomestitvi stanarine • "j čini Radovljica in v skladu s sklepom 12. seje odbora za solida,-moupravne stanovanjske skupnosti z dne 27. 2. 1984 razpisuje n**L nji NATEČAJ ZBIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARI^ I ZA LETO 1984 I. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARIXE Pravico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne 80 % imajo vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih vtotfft v sklad stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine R* vljica, ki izpolnjujejo pogoje po navedenem pravilniku. Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od — velikosti stanovanja, — letnega doseženega dohodka gospodinjstva, — premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice i£; nov gospodinjstva. Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imet novanjske pravice, ki skupaj s člani gospodinjstva uporablia vanje, ki po površini ne presega naslednjih normativov število članov gospodinjstva osebe površinski normativ nr" 1 32 2 45 3 58 4 70 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 15 m\ Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih normativ površine poveča še za 30 %. Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice do delne mestitve stanarine v primerih, če sami oz. drugi člani gospodu — oddajajo stanovanje v podnajem, — uporabljajo del stanovanja v poslovne namene, — so lastniki vseljivega stanovanja, — so lastniki počitniške hišice ali drugih nepremičnin. — so lastniki osebnega avtomobila, določilo ne velja za i ki avtomobil potrebujejo. Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne ... stitve stanarine tudi v primerih, če so iz neopravičenega razloga) posleni. II. UVELJAVITEV PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetnik ^ novanjske pravice z zahtevkom, ki ga vlože na stanovanjsko ski^flH Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe on <1 kovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cm*H va 27). — v roku dvajsetih dni od objave tega natečaja. Zahtevku morajo priložiti — potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva, — potrdilo o letnem doseženem dohodku gospodinjstva a' 1983, — izjavo, da imetnik stanovanjske pravice oz. drugi člani t dinjstva ne oddajajo del stanovanja v podnajem, ne uporabit' stanovanja v poslovne namene in da niso lastniki vseljivega stt* nja, počitniške hišice ali drugih nepremičnin ter osebnega avttNB«*] II. SPLOŠNE DOLOČBE V okviru razpisa za leto 1984 bodo obravnavane vloge za dob*^ tacijo ki bodo prispele v roku dvajsetih dni od objave tega ;-. Pristojna komisija stanovanjske skupnosti bo preverila upi«*? nost prosilcev do delne nadomestitve stanarine za leto 1984 ter pn* . - J-I-.-.1---—tilnika, o odločitvi pa prosilce obvesti*' upoštevala vse določbe pravil dneh po sprejemu ustreznega sklepa Štev.: 6/10-84 Datum: 27. 2. 1984 Radovljica Predsednik Odbora za solidai Anon ŽELJAN, lr GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA Kranj, Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta in v skladu s Statutom razpisuje odbor za delovna razmerja prosta dela in naloge VODJE OPERATIVE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo tehnično izobrazbo in dopolnilno izobrazbo za gasilskega inženirja ali gasilski inženir, — zahtevano prakso 5 let, od tega 2 leti na organizacijsko-vodstvenih delih, — moralno-politična neoporečnost. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov Gasilsko reševalna služba Kranj, Olhamska 4, p. p. 18, odboru za delovna razmerja. Pismene prijave bomo sprejemali 30 dni od objave. O izidu razpisa bodo obveščeni vsi prijavljeni kandidati v 8 dneh po sprejemu sklepa. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA REŠEVALNEGA AVTOMOBILA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: — poklicni voznik D kategorije ali poklicni voznik C kategorije S štirimi leti delovnih izkušenj v stroki, — opravljen 80-urni tečaj prve pomoči po programu RK Slovenije t diplomo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10. RAZPISNA KOMISIJA OSNOVNE ŠOLE CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA oglaša prosta dela in naloge ČISTILKE za nedoločen čas s polnih delovnim časom. Nastop dela v mese. marcu. Poskusno delo traja en t* sec. Rok prijave je 8 dni od dne va objave. Kandidati naj pošljejo pr smene prijave na nask» Osnovna šola Cvetko Gofcr Škofja Loka, Franhovo 51. PETEK, 9. MARCA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE J3. STRAN GLAS ELEKTRO GORENJSKA n. sub. o. Kranj Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet razpisuje prosta dela injialoge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE SLUŽBE OBRATOVANJA IN ENERGETIKE 2. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE 3. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — diplomirani elektro inženir ali elektro inženir, — 5 let delovnih izkušenj, pod 2. — diplomirani pravnik ali pravnik, — 5 let delovnih izkušenj, pod 3. — diplomirani ekonomist ali diplomirani organizator dela ali ekonomist ali organizator dela, — 5 let delovnih izkušenj. Kandidati za opravljanje del in nalog vodij služb morajo izpolnjevati tudi merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju ka-i drovske politike občine Kranj. Mandatna doba za vsa dela traja 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: do Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JLA 6, v 15 dneh po objavi Kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi v 15 dneh po izbiri. IMOS SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ Na podlagi 18. člena statuta delovne organizacije razpisna komisija po sklepu delavskega sveta razpisuje dela in naloge L VODJE FINANČNEGA SEKTORJA 2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih,z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še: P°d 1. — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah P°d 2. — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo družboslovne ali pravne smeri ter 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, skupnj pogoji: — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje, — da izpolnjuje pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič fondklatbo izbran za mandatno dobo štirih let. ^"tene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pijejo v 8 dneh po objavi na naslov: »Razpisna komisija«, Splošna gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, Tržič, foodidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejetem 'Jdepu o izbiri. _ kmetijsko živilski kombinat gorenjske kranj jla 2 Oglaša prosta dela in naloge *°ZD MLEKARNA KRANJ . yw>ENjE SKLADIŠČA gotovih izdelkov pogoji: — trgovski poslovodja — živilska smer ali živilski tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj *°ZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF vzdrževanje strojev in naprav ^"^ni pogoji: — strojni ključavničar, strugar ali rezkar, 1 leto delovnih izkušenj *0ZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ NASROCANJE, PRODAJA in prevzem v samopostrežni trgovini v Hrastju ^osebni pogoji: — prodajalka živilske stroke, 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski ****** KŽK Gorenjske, Kranj, jla 2, v 8 dneh po objavi. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. savski svet Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta m naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo V0DJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO Razpisni pogoji: kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: v visokošolska izobrazba strojne smeri, v 5 let ustreznih delovnih izkušenj, Tokovni izpit iz varstva pri delu po 17. členu pravilnika o os-DOVafa za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovnem usposabljanju delavcev, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu, v Pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in Sfcom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v roku ISJni_____i no nndnv lvLr:i t«>h>mMtil<:i k;wlri»\ jj služba, 'om aoseaauj««« .....- •*--------i......j-; j- i" m«" "^«- j dni po objavi na naslov: Iskra teleinatika, Kadrovski v^vska loka 4, z oznako »za razpis DSSS VARNOST LJUBLJANA TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KRANJ vabi k sodelovanju več mlajših, vestnih oseb z nižjo in srednjo strokovno izobrazbo, predvsem za zahtevnejša dela pri varovanju družbenega premoženja na področju gorenjskih občin. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za varovanje družbenega premoženja. Možnost napredovanja. Prijave sprejemamo v pisarni TOZD v Kranju, Cesta JLA 16, najkasneje do 22.3.1984. Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija OE Uprava, DS Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge SS REFERENTA ZA DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Pogoj: — ESŠ ali njej ustrezna šola, — znanje strojepisja, — znanje stenografije, — 2 leti delovnih izkušenj. Kadrovska komisija OE Kontrola, DS Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge KV KONTROLORJA — TEKOČI (OE KA) za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece Pogoj: — poklicna šola strojne smeri, — do 3 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili (v obeh primerih) naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov LTH DO THN Škofja Loka, kadrovsko socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. DELAVSKA UND7ERZA TOMO BREJC Kranj Objavlja prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri računovodskih poslih Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri ustreznega kandidata bomo vse prijavljene obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL — zahtevno Za ta dela in naloge se zahteva: — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. i= zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ (2 delovni mesti) — v zastopu Kranj-Planina — v zastopu Tržič-Bistrica Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — odlužen vojaški rok, — veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prednost pri izbiranju imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. Prošnjo je treba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošnje poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. Kranj Na podlagi sklepa 27. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 1. 3.1984 delovna skupnost Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj objavlja dela in naloge: 1. PRIPRAVA TOPLIH OBROKOV v poslovni enoti Kranj 2. OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL v kuhinji v poslovni enoti Kranj 3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v poslovni enoti Škofja Loka Poleg splošnihfz zakonom določenih pogojev,s« za opravljanje del zahteva: pod 1. — kvalificirani kuhar, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. — kvalificirani kuhar, — šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj, pod 3. — nepopolna osnovna šola, — tri mesece delovnih izkušenj. . Delovno razmerje sklenemo: pod 1. — za nedoločen čas, pod 2. — za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, pod 3. — za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1, za dela in naloge pod 1. in 2., za dela in naloge pod 3. pa na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Škofja Loka, Titov trg 3 a. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami na zadnji poti spremili našo drago mamo TEREZIJO PELKO in ji poklonili toliko lepega cvetja. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji nudili duševno in moralno oporo v njenem dolgotrajnem trpljenju. Hvala g. župniku Slapšaku za pogrebni obred in poslovilni govor. Srčna hvala medicinskim sestram in negovalkam Doma upokojencev za skrbno nego. Nadalje se zahvaljujemo za številne izraze sožalja, pevcem in vsem neimenovanim, ki ste kakorkoli pomagali in imeli našo mamo radi. VSI NJENI Kranj, 3. marca 1984 V SPOMIN 9. marca je minilo leto, ko je nepričakovano za vedno zatisnila oči HELENA ŠUBIC Vsem, ki na njen grob prinašate cvetje in prižigate sveče, najlepša hvala. ŽALUJOČA MAMA z DOMAČIMI Žiri, 9. marca 1984 O LAS 14. STRAN MALI MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 9. MARCA 1 OGLASI tel: 27-960 PRODAM JARČKE, rjave hisex, stare dva meseca, se dobijo od 10. marca dalje, prodam tudi 8 tednov stare PUJSKE. Fu-jan, Hraše 5, Smlednik 2180 Prodam nov kombiniran stroj MLIN - HOBI (83). Orehovlje 8, Kranj 2253 Prodam sedem tednov stare PUJSKE in več ton KORUZE. Franc Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8, Gorenja vas 2291 Prodam zgodnji semenski KROMPIR sortema. Telefon 49-185 2297 Prodam rabljene ELEMENTE za montažno gradbiščno BARAKO. Kranj, Jezerska c. 120 2298 Prodam suha BUKOVA DRVA, samohodni potingerjev OBRAČALNIK in KOSILNICO rapid, vse v dobrem stanju. Babni vrt 2, Golnik 2299 GRUNDIG TELEVIZOR super color, ekran 67 cm, prodam za 6 SM. Rozman, Seljakovo naselje 15, Stražišče — Kranj 2300 Prodam SVINJO za zakol ali pleme, težko 180 kg. Lahovče 14, Cerklje 2301 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ s predalom. Rudija Papeža 3, stanovanje št. 3. Planina II. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure razen sobote in nedelje. 2302 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO husqvarna L 65. Janez Mi-klavčič, Mlaka 22 2303 Prodam 14 dni starega TELETA — bikca simentalca. Jelovčan," Zg. Besni-ca 6 2304 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0.7 in VENTILATOR za sušenje sena. Ja-vornik 4, Kranj 2305 Prodam 200 GAJBIC in OPEKO ŠPI-ČAK. Cerklje 97 2306 Ugodno prodam PRALNI STROJ, KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 25-307 . 2307 Dve breji TELICI, simentalko in čr-nobelo, prodam. Hočevar, Zapoge 6, Vodice 2308 Prodam semenski in jedilni FIŽOL in semensko GRAHORO. Lahovče 37, Cerklje 2309 Prodam novo električno KITARO — melodija LS, z garancijo (1 leto), za 2,1 SM. Siniša Gabud, Moše Pij ade j a 15, Kranj 2310 Prodam 4 tedne staro TELIČKO. Žabnica 37 2311 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 18 2312 Prodam KROMPIR jana za seme. Sp. Bitnje 4, Žabnica • 2313 Nov stereo AVTO RADIO blaupunkt, nov model, z zvočniki 2 x 20 W, prodam. Pire, Hrastje 81, Kranj 2314 Prodam MLADIČE — nemške ovčarje, brez rodovnika in plemenske OVCE. Globoko 8, Radovljica 2315 Trajnožarečo PEČ, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon v oglasnem oddelku. • 2316 Prodam PRALNI STROJ S-1014 Ei — Niš. Gogič, Rudija Papeža 30, Planina II., Kranj 2317 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Zg. Bitnje 23 2318 Prodam KRAVO pred telitvijo, 9 mesecev brejo KRAVO, BIKA, težkega 300 kg, SVINJO za zakol in PRAŠIČE, težke po 30 kg. Zapoge 11, Vodice 2319 FOTOAPARAT zenit ES — sniper, z normalnim in teleobjektivom, ugodno prodam. Telefon 25-797 2320 GRAMOFON technics 1610 MK 2, delno v okvari ter 100 plošč LP, poceni prodam. Dolinšek, Šorlijeva 18, Kranj 2321 PIANINO Čajkovski, star 4 leta, prodam. Sr. Bela 36, Preddvor 2322 Prodam 4 tedne staro TELIČKO. Franc Tišler, Kovor 3, Tržič 2323 Prodam črnobel TELEVIZOR iskra panorama, star 18 mesecev. Jaka Platiše 1, IV. nadstropje št. 21 2324 Prodam TELIČKO za zakol ali rejo. Miha Begelj, Dvorje 28, Cerklje 2325 Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti-la in KROMPIR igor. Dragočajna 16, Smlednik 2326 Prodam zakonski POSTELJI z jogi vložki in OMARICI. Marija Jenko, Planina 19/111., Kranj, tel. 28-249 2327 BULDOŽER TG 50, prodam. Jakob Brleč, Pionirska 15, Nožice, 61235 Radomlje 2328 Prodam BIKA, težkega 240 kg in sedem tednov starega BIKA. Nastran, Trata 4, Cerklje 2329 Prodam teden dni starega BIKCA. Rozman, Gorica 8, Radovljica 2330 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Zalog 42, Cerklje 2.3*31 MOŠKE OBLEKE in plašče, št. 54, zelo dobro ohranjene, ugodno prodam. Telefon 23-886 od 16. ure dalje 2332 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Povije 6, Golnik 2333 Prodam odlično ohranjene OMARE, poste' ie, nočne omarice, divan, kuhinjski k"tj stenski obešalnik; 50-1 i trski HLAMLN1K, pralni stroj zoppas, elek-trično-plinski STEDILNIK/peč na olje, električni kuhalnik na 3 plošče, stensko uro na uteži (staro 100 let), 10-kilo-gramsko tehtnico in šivalni stroj sin-ger. Informacije po tel. 064-21-217 2334 Prodam HOJICO in NAHRBTNIK cl.icco ter oblačila in obutev za leto dni starega otroka. Telefor 23-248 — Ru-tar, od 7. do 15. ure v petek in od ponedeljka dalje 2335 Prodam nove žičnate BRANE za krompir. Voglje 53, Šenčur 2336 P.odam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Anton Avsenek, Gorica 11, Radovljica 2337 V Pajem v/.umem dobro KRAVO. Naslov v oglasnem oddelku. 2168 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK in kompletno POSTEIJICO. Telefon 28-003 2338 Ugodno prodam žepni RAČUNALNIK TI 51/3 in trikanalni LIGHT SHOW. Britof 16. Kranj 2339 Prodam nova balkonska VRATA z roleto 220x80. Roblekovo naselje 1, Radovljica 2340 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Šmartno 7, Cerklje na Gorenjskem 2341 Prodam 380-litrsko, rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Telefon 42-270 2342 Prodam plemenske ZAJKLE, nekatere breje in OVNA — mrkača. Peter-nelj, Podbrezje 145 2343 Prodam dve mirni KOBILI stari 4 in 8 let, sposobni vseh del. Franc Kapus, Zagoriška 16, Bled 2344 Prodam BIKCA, starega 20 dni in TELIČKO, staro 15 dni. Boncelj, Golnik 50 2345 Prodam SENO. Jenko, Sp. Otok 15, Podvin pri Radovljici 2346 Prodam AVTORADIO-KASETO-FON z zvočniki in GUME za Z-101. Telefon 47-689 2347 Ugodno prodam KAVČ, dva FOTELJA in MIZICO, lepo ohranjeno. Telefon 82-520 2348 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Zgoša 4/A, Begunje 2349 Prodam črnobel TELEVIZOR riz. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Jolič, C. 1. maja 69, stanovanje 8/34, Kranj 2350 Prodam mlado KRAVO s teletom. Meja 5, Mavčiče 2351 Prodam PRAŠIČA,težkega od 30 do 50 kg. Visoko 5, Šenčur PRALNI STROJ indosit in opremo, primerno za otroško sobo, in SESALEC za prah prodam. Tonka Gmajnar, Cankarjeva 15, Radovljica 2352 Prodam nakladalno PRIKOLICO stever, 12-kubično in KOSILNICO reform (v okvari). Matej Demšar, Zapre-valj 3, Poljane nad Škofjo Loko 2353 Prodam dva PRAŠIČA, težka 150 in 120 kg (domača hrana). Zg. Besnica 69, tel. 40-635 ali 40-605 2354 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 4 kW. Matevž Zelnik, Podreča 77, Mavčiče 2355 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Ravnik, Zoisova 27, Bohinjska Bistrica 2356 Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 2357 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Šutna 2, Žabnica, tel. 44-584 2358 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje avtomatik. Telefon 24-756 2359 Prodam dve breji OVCI, dva KOZLA in OVNA. Naslov v oglasnem oddelku 2360 Prodam 600 kg težko jalovo KRAVO, ki je drugič teletila (debelo), ali zamenjam za visoko brejo ali s teletom, po dogovoru. Trstenik 2, Golnik 2361 Prodam dva ŽREBETA, stara 2 leti in enega 1 leto, Visoko 90, Šenčur Prodam osem tednov starega BIKCA. Pungart 9, Škofja Loka 2536 Prodam 30 kg težke PRAŠIČE in PRAŠIČE za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2467 Prodam GLASBENI CENTER sharp, model SC 700 H. Križnar, Gode-šič 40, Škofja Loka 2468 Prodam JUNICO simentalko, brejo 6 mesecev. Anton Rupar, Bukov vrh 33, Škofja Loka 2469 Prodam PRIKOLICO za prevoz KONJ ali menjam za majhnega KONJA. Stara Loka 52, Škofja Loka 2470 Prodam KRAVO, brejo 7 mesecev. Pintar, Vešter 16, Škofja Loka 2471 Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE vesna, temnordeče barve s posipom. Marjan Frlan, Grenc 29, Škofja Loka 2472 Prodam STRUŽNI MAKSIMAT, premera 20, z opremo. Suška 26, Škofja Loka 2473 Prodam 1000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Selca 112 — Jagodic 2474 Prodam semenski KROMPIR igor in KOMBAJN za krompir HASI. Trboje 51, Kranj 2475 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Visoko 66, tel. 43-181 2476 Prodam pribl.žno 2 toni SENA ali zamenjam za meso; in betonsko OKNO 150 x 150. Hafnerjeva pot 16, Kranj 2477 Prodam tovarniško novo prenosno TELEVIZIJO iskra trim. Telefon 60-366 dopoldan 2478 Prodam dve leti staro KOBILO ali KONJA in KOBILO, staro 1 leto, ali menjam za' starejšega konja. Visoko 90, Šenčur 2479 Prodam plemensko SVINJO. Pivka 9, Naklo 2480 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Vopovlje 7, Cerklje 2481 Prodam BIKCA, težkega 400 kg. Telefon 21-039 v soboto popoldan in nedeljo ves dan. Zaplotnik 2482 Prodam PUJSKE - bekone, težke od 20 do 30"kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 2483 Prodam PRALNI STROJ candy 75, generalno obnovljen. Naslov v oglasnem oddelku 2484 Prodam Otroške POSTEIJICE, bele, z jogijem. Koporec, Juleta Gabrovška 21, Kranj 2485 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Kokalj, Golnik 62 2486 Prodam novo fantov.sko KOLO. Blaž Klinar, tel. 25-826 2487 A KUPIM Fotografije za osebne izkaznice, potne liste, legitimacije v barvni in črno-beli tehniki dobite v 2 dneh pri Viktor URANIČU, Cerklje 163, tel.: 42-040. Prodam OVES za seme. Kuralt, Žabnica 45, tel. 44-513 2488 Prodam dve OVCI. Telefon 061-612-454 2489 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 015 in prodam ali zamenjam 14 dni starega BIKCA simentalca za teličko. Jeglič, Podbrezje 86 2490 Prodam dve TELIČKI križanki, stari 3 mesece, za rejo ali zakol. Šmartno 11, Cerklje 2491 Prodam TELETA simentalca, starega 7 tednov. Prebačevo 30, Kranj 2492 Prodam 9 mesecev brejo TELICO, dva BIKCA, stara 7 tednov ter jalovo KRAVO; ter KUPIM SENO. Sr. Bitnje 22, Žabnica 2493 Prodam ZAPRAVLJIVČKA. Dušan Strelec, Milje 26, Šenčur 2494 Prodam več PRAŠIČEV, težkih do 40 kg. Franc Logar, Olševek 2, Preddvor 2495 Prodam ČOLN sport Beograd, leto nabave 1983, cena 40.000 din in PRIKOLICO za osebni avto, odlično, velikost 80x110, cena 20.000 din. Slavko Stupan, Cegelnica 46, Naklo, tel. 47-219 2496 Ekscentrično STISKALNICO (prešo), 8 t, prodam. Smledniška 18, Kranj 2497 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, belo žensko POROČNO OBLEKO št. 38 in novo POMIVALNO KORITO, dolžine 120. Luže 61, Šenčur 2498 Najboljšemu ponudniku prodam dve -leti star barvni TELEVIZOR iskra azur. Ogled je možen danes od 15. ure dalje in v soboto od 8. do 16. ure. Šoič, Jake Platiše 3, Kranj 2499 Prodam TELICO simentalko, brejo 4 mesece. Tavčar, Gozd Martuljek 15, tel. 81-141 2500 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. Emil Tavčar, Gozd Martuljek 15 ali tel. 81-141 2501 Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Žabnica 17 2502 Ugodno prodam BIKCA. Nasovče 10, Komenda 2503 Prodam 4 GOBELINE, velikosti 40 x 50, 50 x 60, 30 x 40 in 10 x 15. Ogled v petek od 14. do 20. ure ter soboto in nedeljo ves dan. Tuga Vidmarja 4, stanovanje 13, Kranj 2504 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ candy T 133. Ziherl, Sr. Bitnje 24, Žabnica 2505 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. Milan Kristane, Voglje 53/A 2506 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. Črnivec 18/A, Brezje 2507 Prodam semenski KROMPIR sa-skia, erla, cvetnik in igor. Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 2508 Prodam 4 tedne staro TELICO. Stra-hinj 79, Naklo 2509 Prodam KRAVO, ki je tretjič teletila. Andrej Meglic, Slap 25, »TESARSTVO« Tržič 2510 Prodam KAVČ, omaro, mizo, komodo in dva fotelja za 18.000 din. Milan Pire, Planina 12, Kranj (popoldan) 2511 Prodam KRAVO simentalko. Razgledna 14, Bled 2512 Prodam GRADBENO DVIGALO. Telefon 70-069 2513 Prodam 4,60 g ZLATA za zobe. Štu-lar, Pokopališka 1, Kokrica — Kranj 2514 Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Žvan, Žirovnica 11 2515 Prodam MOTORNO ŽAGO jonseds. Pipanova 38, Šenčur 2516 Prodam 4 mesece star TRAKTOR zetor 5011. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja Loka 2517 Pmdam visoko omaro, celo ali po delih, kavč, polkavč, dva fotelja ter termoakumulacijsko PEČ 4,5 kW. Telefon 28-544 2518 Prodam dve toni travne SILAŽE. Hlebce 30, Lesce 2519 Polnokrvnega angleškega ŽREBCA s pedigrejem I./L, mirnega, dobro uja-hanega, prodam, v ceno vzamem tudi klavnega konja. Vid Jurič, Fram 151, Maribor 2520 Prodam leto dni star kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Tavčar, Jake Platiše 3, Kranj pri pokopališču 2521 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. 74-804 popoldan 2522 Prodam malo rabljen usnjen ŽENSKI PLAŠČ št. 40. Telefon 064-61-515 2523 Najboljšemu ponudniku prodam nemško VOJAŠKO ČELADO iz druge svetovne vojne. Telefon 77-214 2524 Prodam 2 kW GENERATOR z regulatorjem napetosti. Informacije po tel. 064-69-027 2525 Ugodno prodam otroško STAJICO in NAHRTNIK. Telefon 21-793 2526 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 82-154 2527 Prodam italijanski VALILNIK za 200 jajc, za 1 SM. Vili Klanšek, Brezje 76/A 2528 Prodam DESKE, debeline 48 mm, in 2 kub. m 20 mm, primerne za opaž. Urbane, Ljubljanska 41, Radovljica 2529 Kupim približno 400 kosov STREŠNE OPEKE kikinda. Karel Pivk, Ra-- z nedokončano osemletko. I. za-kv. ČEVLJARSTVO KERN, Parka 5, Kranj 2440 Službo dobi KV ali PKV CVETLI-na relaciji Ljubljana—Kranj, .nene ponudbe v oglasni oddelek ^1 šifro: Cvetličarka 2441 DČLO dobi KV NATAKAR. Ponudbe 1 šifro: Slovenec 2442 OBVESTILA_ IZVRŠUJEM napeljavo za centralne ^«J*ve in druga instalacijska dela. JJ*<>&Ia sprejemam po tel. 61-440 — *Vj*ne 66 nad Škof jo Loko 2285 INSTALACIJE centralnih in etažnih £jifl*v vam v kratkem času naredi ^vUINDIENST, Brezje 27 2443 B^GAT TEČAJ v Kranju obvešča, 3**začne nov začetni in nadaljevalni ^ELAJ 12. marca 1984, ob 15.30 in i raarca 1984, ob 7.30. Prijave v De-^vjkem domu Kranj — vhod VI. ali po ^1.47-256 2444 OBLAGAM in TAPECIRAM jedilne ~ot* in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, 'trtnj. tel. 28-532 2445 0ta kvalitetno in poceni opravljam ;^SUKOPiESKARSKA DELA. Te-064-21-734 od 14 do 21. ure 2446 DEŽURNE TRGOVINE v ^^^l^a.bodo dežurne naslednje pro- J IN OKOLICA: #vila Kranj — TOZD Maloproda-tvf" peterčku, PC Vodovodni - PC Zlato polje, SP Storžič (Ko-^ PC Britof, PC Klanec, SP Plani-center, SP Labore od 7. do 18. ure, P^ddvor od 7. do 18. ure, SP Šen-1 Teptalni stroj zdrsni po strmini Krvavec — Voznik tepta** stroja Valentin Grilc (1960) z .Aas^ ža pod Krvavcem je v aflNJ 4. marca, okrog 17.30 s tepw-" strojem urejal progo Njivice-** dolina. Na odseku, kjer ima f okrog 50-odstotni naklon, je s jem nenadoma zdrsnil s proge smučišča, trčil v smreko, jo po*, se ustavil. Škoda na stroju je na na okrog 800 tisoč dinarje-. A.