Leto LIX. Mim 151
ü Uummni, v peteK is. iuiua 1926.
Cena dir 1*50
Uhaja vsak dan popoldne, ftzvsemsl nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati peüt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravnistvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo; Hnallova ulica it. 5,1, nadstropie. — Telefon štev. 34,
IHT      Poštnina plačana v gotovini.
Kako si ie tam via podaljšala življenje
Kriza je odložena do jeseni« — Novi nezdravi kompromisi. — V vseh strankah se jačajo tendence po popolni preorijentaciji
našega političnega življenja.
Zanimivo je, da sta sedaj dr. Sr-skič in dr. Ninčič prevzela vlogo miri-telja i;i da poskušata premostiti razpoke med sprtimi radikalnimi prvaki. Govori se celo tudi o nekaki spravi med Radičem in dr. Nikičem.
Kljub -mrtvilu, ki je v zadnjem času nastalo v Davidovičevi demokratski stranki sc opaža, da se tudi v tej stranki pojavljajo težnje za pregrupa-cijo strank in da je ta težnja posebno živa med mlajšimi poslanci.
Opaža se, da se vse stare stranke nahajajo v notranjih krizah in da se pripravljajo selekcije, iz katerih naj bi se tekom časa razvila velika nova stranka. Povsod se oglašajo glasovi, da je treba nehati z dosedanjo sterilno samo strankarsko politiko in da bi tre-balo vse večjo pažnjo posvetiti narodnim in državnim interesom. Ta pokret v starih strankah se je pojačil zadnje dni tudi vsled katastrofe poplav, ki je zadela razne naše kraje. Katastrofa je prepričala poslance in voditelje, da je treba končno mislti tudi na trezno in stvarno delo v strankah, kakor v vladi in v parlamentu.
OŽIVLJEN NIKIČEV KLUB.
— Beograd, 15. julija. Danes dopoldne se je konstituiral poseben poslanski klub ministra Nikiča, ki je s tem oficijelno prekinil vse odnošaje s HSS. Klub šteje osem članov in je danes naprosil predsedstvo narodne skupščine, da mu dodeli posebne prestore. Dr. Nikic se nadeja, da se mu priključi v prihodnjih -dneh še najmanj deset poslancev HSS.
— Beograd, 15. julija. Z ozirom na dogodke zadnjih dni je gotovo, da ostane položaj vlade g. Uzunoviča po vsej priliki nespremenjen vsaj do 15. avgusta, to je do občinskih volitev v Srbiji. Za radikale je vprašanje dr. Ni-kičevega ostanka v vladi rešeno. Vprašanje je zaenkrat odstavljeno z dnevnega reda, ker je tudi Stepan Radič sam odnehal in ne stavi tozadevnega ultimata.
Dan povratka Nikole Pašiča še ni določen. Njegova okolica se nadeja, da se Pašič vrne v Beograd še pred 15. avgustom, torej pred občinskimi volitvami, tako da mu bo mogoče agitato-rično poseči v volitve v zadnjem odločilnem trenotku.
Sedanji položaj v vladi in med vladajočimi strankami temelji na dveh Jočkah: 1. da se ne bo otvarjala kriza radi kapric poedinih politikov, če tudi hi bili to voditelji vladnih strank in da 2. ni treba računati z volitvami kot z edinim izhodom iz eventuelne krize, ker so mogoči še drugi izhodi.
Ce bi se pokazalo, da bi hotel g. Radič še dalje rovariti proti vladi g. Uzunoviča, potem treba računati z možnostjo večjih izprememb šele na jesen, ako bi se pokazalo, da je položaj sedanje vlade res popolnoma ne-vzdržljiv. Od na daljnih dogodkov bo Ddvisno, ali se bodo te izpremembe tikale samo poedinih oseb in resorov, ali pa bo treba iz globine izpremeniti razmerje med radikali in hrvatsko se-ljaško stranko.
Faule vesti o
Senzacijonalna interpelacija radikalnega poslanca. — Ko mita in morilec Hadžipopoviča je bil baje zaupnik bitoljskega velikega župana in vodja varnostne službe za kralja in kraljico.
Pori. Trbič je v tem smislu brzoja* vil ti! H kralju Aleksandra na Bled.
O Krsti Loru ^vu javljajo dalje, da se je prvotno i » snrl s komitsko or* ganizaciTo v bofiji, kjer je bil ranjen. Pozneje pa se je z makedonstvujušči* mi zopet sporazumel in stopil v zvezo z bitoPskim meščanom Stojanovičem, tajnikoüi novoustanovljene tajne revo« luciionarne komitaške organizacije v Bitoliu in z Mickom Romanovskira, predsednikom ko. itaške^a tajnega so* dišča. Stojanovič je na videz radikal, dočim oe je Romanovski izdajal za nri? staša T avidoviča. To dokazuje, da no* stopajo r r?araši v naših južnih krajih sila lokavo in da imajo zastopnike v vs^ii nai^inih organizacijah. Ko je posl. Cirkovič vcrašal Londreva: «Za* kaj ste me hoteli ubiti?», je Londrev odgovoril: «Da ti dokažemo, da obsto* ja organizacija makedonskega komite* ja.^> Ko je bil vprašan, zakaj je hotel ubiti radikalnega poslanca Antiparma* kovica, je odgovoril, da ;e Antiparma* kovic prejel 200.000 levov, da deluje za bol«irsko stvar. Antiparmakovič pa_ se je izneveril in nastopil obratno v Na* rodni -kuoščini z govorom, v katerem je trdil, da nimajo Bolgari ničesar iskas ti v Južni Srbiji.
r — Beograd, 15. julija. Narodni po* slanec radikalne stranke Vasili; Trbič objavlja v «Politik!» odprto pismo na ministra notranjih del Božo Maksimo* viča povodom umora ravnatelja «Južne Zvezde», Spasoja Hadžipopoviča. Trbič ugotavlja, da je bolgarski komitaš in organizator atentata na Hadžinopovica Krsto Londrev bil tajnik in osebni za* upnik bitoljskega velikega župana Bus de Borisavljeviča. Londrev je koncem januarja potoval z bitoljskim županom
v avtomobilu skozi Prileo. Ko je Trbič to zve 'el je protestiral pri Maksimo* viču in zahteval, da se Londrev odstrani iz Bitolja. Minister mu je tedaj od* govoril: «Jaz ne vem ničesar drugega o tem Londrevu, kakor da je bivši bol* garski komita, ki ga je poslal naš kon* zul iz Korče in da je posl. Cirkovič za* hteval od mene, naj mu dovolim biva* nje v Bitolju.»
Še senzacijonelnejše je odkritje Tr* biča. d.i ie poleti, ko je potoval kralj s kraljico preko Bitolja v Ohrid in na=» zai bil šef detektivov ki so imeli dolžs nost, da skroe za varnost kraljevske dvojice, baš Londrev, organizator seda* njega atentata v Bitolju. Na podlagi teh deistev zanteva Trbič, da se odsta*
vi bitoljski veliki župan Borisavljevič in se odredi proti njemu preiskava.
Soja ministrskega sveta
— Beograd, 15. julija. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri, ki so se mudili v poplavljenih krajih, podali svoje poročilo. Sprejet je bil sklep, da ostaneta do nadaljnega v ogroženih krajih ministra Vaso Jovano-Vič in vojni minister general Trfftmovič.
Ministrski svet je nato razpravljal o izplačilu razlike držav:iim uradnikom. V načelu je bilo sklenjeno, da se izplačajo ti zneski po proporcu, ki bo izdelan in predložen od finančnega ministra.
Protest naše vlade v Berlinu
— Beograd, 15. julija. Zadnja številka nemškega lista >Die Kriegsschuldfragec je Gbjavila članek o odgovornosti za svetovno vojno, v katerem zelo žali našega kralja in naso državo. Enako je pisala tudi ^Deutsche Allgemeine PZeitungc Vsled take pisave nemških listov je naša vlada pod vzela pri berlinski vladi korake, da zaščiti dostojanstvo naši državi in čast našega vladarja. ■lias j^sjanik ie_ gpozoril berlinfljko Elado
na korektnost nase države napram Nemčiji, da omogoči po svetovni vojni prijateljske in normalne odnošaje. Nemški poslanik na našem dvoru dr. Olschausen je obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča kmalu po po-vratku z Bleda in se opravičil v imenu nemške vlade. Naša vlada po vsej priliki tega opravičila ne bo vzela na znanje, ker je nezadostno. Navedeni časopis je namreč pol-uradno glasilo nemške vlade in radi tega ne gre za navaden napad na našega kralja in državo. Naši uradni krogi so mnenja da mora Nemčija dati vidnejšo satisfakcijo. Politični krogi zamerijo zunanjemu ministru, da je tudi v tej stvari zamolčal javnosti vsako informacijo.
BOLGARSKO-TURŠKO ZBLIŽAN JE
— Sofija, 15. julija. Bolgarski poslanik v Ateni je prispel v Sofijo. Od tod odpotuje v Angoro, da podpiše pogodbo prijateljstva med Turčijo in Bolgarsko. Razven tega podpiše začasne trgovske konvencije, ki uvajajo med Turčijo in Bolgarsko^ razne olajševalne carine,
Nona neurja in nove poplave
Vedno enaka nevarnost katastr ofe v Bački, — Brezupna reševalna dela. — Nova razdejanja v Južni Srbiji. — Voda zopet poplavila celjsko okolico* V sev erni Evropi je nastopila vročina.
Iz Somborja javljajo, da je radi ponovnega naraščanja Donave v gornjem teku položaj pri Apatinu skrajno kritičen in brezupen. Položaj se je v glavnem poslabšal tudi zato, ker stalni nalivi onemogočajo ter sproti uničujejo dela na nasipih.
Dne 13. t. m. so se pripeljali v Apa-tin vojni minister Dušan Trifunovič, poljedelski minister Ivan Pucelj in prometni minister Vasa Jovanovič. Z ministri vred so prispeli tudi številni strokovnjaki iz raznih ministrstev. V torek so si ministri ogledali večino poplavljenih krajev ter gradnjo novih nasipov.
Včeraj je bil položaj v splošnem ne-izpremenien. Donava je sicer pri Pa-savi za 28 cm padla, računa se pa, da bo v Vojvodini še tekom tega tedna dosegla 8 metrov nad normalo. Že itak izpodjedeni in ogroženi nasipi tega navala ne bodo vzdržali. Z ozirom na pretečo katastrofo se nasipi mrzlično utrjujejo. Glavni nasip na črti Apatin— Sonter bo zvišan za 30 do 40 crn. Tudi nasip Darda—Dažonje se zviša v dolžini 15 km za 30 cm.
Za nasip Apatin—Monošter je država dosedaj prispevala dva milijona Din; votirani znesek pa je že izčrpan. Za nasip se je dosedaj porabilo 35.000 vreč cementa, 8000 vagonov lesa ter 8000 -vagonov drugega materijala. Na nasipu dela 2500 oseb.
— Beograd. 14. julija. Kljub temu, da se je vreme navidezno nekoliko izboljšalo in deževje nekoliko prenehalo, nevarnost nadaljnih katastrofalnih poplav ni prenehala. Ministri, ki so se včeraj nahajali v poplavljenih pokrajinah, so se zvečer vrnili v Beograd in poročali vladi, da se je ponekod z zgradbo novih nasipov posrečilo zaenkrat odstraniti nevarnost, toda ponoči so dospele brzojavne vesti o nadaiinem naraščanju vod, zlasti Dunava. Slednji je v svojem gornjem toku radi močnih nalivov v južni Nemčiji ponovno nara-stel in močan val brzi z veliko naglico od Pasa ve naprej. Tudi Sava je tekom včerajšnjega dne začela rapidno naraščati. V Zagrebu je znašal vodostaj zjutraj 3 m, dopoldne 3.40, a včeraj zvečer je znašala višina vode že 3,73 m nad normalo. Vojaštvo je odooslalo na savsko obalo Četo pionirjev, ki z vrečami, napolnjenimi z zemljo, ojačujejo skupno s civilnim prebivalstvom ogrožene dele nasipov. Nasip je radi trajnega deževja popolnoma premočen in ga je začela voda na nekaterih niesitf izpodkopavati, tako, da je resna nc' varnost, da ga narasla voda prelomi. Prebivalstvo v južnem delu Zagreba je bilo vso noč v strahu in je neumorno gradilo na nasipih.
Tudi v ostalih pokrajinah države se položaj ni izboljšal, nasprotno je nevarnost vedno večja, da se nasipi, ki so deloma že izpodkopani in Skoz in skoz premočeni, porušijo. V okolici Osijeka, kjer je ta nevarnost največja, so oddelki vojaštva in civilno prebivalstvo, zgradili drugo in tretjo linijo nasipov, vendar pa se je v slučaju katastrofe bati. da se tudi ti nasipi pode-rejo, ker so zgrajeni samo iz popolnoma premočene zemlje. Vojni minister je odredil, da se stavi inženjerjem ministrstva *za poljedelstvo vsako potrebno število vojakov na razpolago.
Hude nevihte so divjale tekom včerajšnje noči po gornjem Primorskem, Dalmaciji, Bosni in južni Srbiji. Na več mestih je udarila strela in užgala. V Splitu je razsajala taka nevihta, da je niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Vsi potoki so narasli in poplavili okolico. V Bosni so skoraj vse ceste porušene. Na progi Sarajevo—Brod je voda pri šepču dobesedno odnesla 8 km okrajne ceste z mostovi vred, tako da bo treba na tem mestu graditi popolnoma novo cesto.
Posebno hudi so bili zopet nalivi v Južni Srbiji. Nad Rugovacko planino se je utrgal oblak. Potoki so tako zelo narasli, da so lomili cele skale in jih valili med silnim gromom v dolino. Več vasi je popolnoma razdejanih in katastrofa je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev.
Tudi Drava še dalje narašča. Pri Mariboru je znašal včeraj vodostaj 255 nad normalo, kar znači, da je od ponedeljka narasla za celih 30 cm. Pri Osijeku se je narasla voda razlila pre-ka nasinov* a k sreči m najDramLa. večie
škode. Nasipi so ta val vzdržali, bati pa se je, da pri ponovnem navalu popuste, kar bi dovedlo do nepregledne katastrofe.
— Zagreb, 15. julija. Sava je začela sinoči ob IS. uri upadati in je do danes zjutraj padla za 34 cm. Ker iz Slovenije ni poročil o na daljnem naraščanju vod, jc upati, da je največja nevarnost minula.
— Beograd, 15. julija. Vodostaj Sa« ve in Dunava je bil v zadnjih 24 urah neizpremenjen. Vode niti ne narašča* jo, niti ne padajo. Obrambni nasipi so kljub temu še vc 'no v nevarnosti in se dela noč in dan na ojačenju. Pri Pasavi je Dunav do danes zjutraj padci za 34 centim., toda računa se, da bo tekom prikodnjih najkritičnejših dni naraste! v sektorju Apatin=BezdansMohač na 810 cm nad normalo, t. j. 10 cm več, kakor so predvidevali inženjerji pri utrdbi nasipov.
Pri Bosanskem Brodu je tekom včerajšnjega dne Sava še vedno narašča^ la. Pri selu Boloja je podrla nasip in poplavila 6000 ha koruznega polja. Ško* da se ceni na 30 milijonov dinarjev, ker so uničeni tudi vsi ostali posevki.
Reševalna akcijr. v poplavljenih in ogroženih pokrajinah je usmerjena v dva pravca: borba proti poplavi do skrajne mere in reševanje prebivalstva v poplavljenih krajih. V vseh ogroženih krajih so izdana na prebivalstvo točna navodila, v katere kraje in po kateri poti naj beži v slučaju katastrom fe. Največja nevarnost se pričakuje v dneh 19. do 22. julija, ko bodo narasle vode dosegle našo ozemlje. Za te dni so ukrenjeni vsi koraki, da se rrepre* čijo katastrofe in panike. Vsi strokov* njaki generalne direkcije voda so v po* plavljenem terenu in vodijo dela. V po* plavi j enih krajih sc stalno mude po štirje ministri,ki vsakodnevno poročajo vladi o položaju. Vsi nasipi so bili tc= kom zadnjih dni povišani za 30 do 50 centim. in na 440 najbolj ogroženih me* stih ojačeni. Baranja in Bačka sta pre= tvorjeni v velike kvadrate, od vseh strani obrobljene z močnimi nasipi. — Stanje vode je mnogo večje od onega v času velikih poplav v letih 1876, 1888 in 1924. — Položnj jc v splošnem zelc kritičen.
Zopetna katastrofa nsd Geijsko okolico
Nad Vitanjem se je utrgal oblak in voda je poplavila vso dolino
— Celje, 15. julija. Celjsko okolico jc doletela sinoči nova katastrofa, ko si prebivalstvo še od ponedeljka ni opomoglo. Nad Vitanjem se je včeraj popoldne okrog 3. ure utrgal oblak. Voda je zalila trg in vso okolico, uničila polja in poškodovala več poslopij. Nato je udr!a proti Vojniku in Celju. Hudlnia niti zdaleka ni mogla požirati ogromnih vodnih mas, ki so zato proti večeru poplavile vso dolino med Celjem in Vojnikom. Ponekod je stala voda cel meter visoko. Žandarmerija in prebivalstvo sta delala z vso požrtvovalnostjo, da omejita nesrečo.
Pod vodo je bil ponoči tudi večji del Gaberja z vso Westnovo tovarno. Iz mnogih pritličnih stanovanj so morali ljudje pobegniti Ker je bilo prebivalstvo o preteči katastrofi pravočasno obveščeno, doslej k sreči ni poročil o človeških žrtvah. Ogromna pa je stvarna škoda, ki znaša več sto tisoč dinarjev.
Okrog polnoči je začela voda odtekati in je tekom današnjega dopoldneva izginila že skoraj vsa. Poplavljene so le še kotline, naselbine pa so že vse izven vode.
LEPO VREME V NEMČIJI
— Berlin, 15. julija. Skoro v celi za* padni in severni Evropi je barometer te-kom včerajšnjega dne zelo poskočil. Po* vsod vlada lepo vreme, ponekod celo huda vročina. V Berlinu je včeraj znašala tem* peratura 30 stopinj C v senci.
CAR BORIS OBIŠČE ČEŠKO IN MADŽARSKO
— Sofija, 15. julija. Po informaciji iz krogov, ki so blizu vlade, obišče car Boris tudi Cehoslovaško in Madžarsko, kjer ima njegova rodbina razna posestva. Car Boris potuje pod imenom grof Rilski
Važni sklepi carinskega odbora
— Beosrad, 15. julija. Odbor za carinsko tarifo je pretresaval razne predloge gospodarskih organizacij, ki si seveda zelo nasprotujejo. Nekatere korporacije zahtevajo, da se carine povišajo, druge zopet da se znižajo.
Glede carine na žito je odločeno, da se obdrže postavke avtonomne carinske tarife, ki jih je vlada lani popolnoma ukinila, pozneje pa zopet zvišala na polovico. Nasprotno pa se bo morala vlada pobrigati za prehrano pasivnih krajev s posebno tarifo za domače žito, da se bo lahko ceneje prevažalo v pasivne kraje.
Postavljeno je bilo nadalje vpraSaitJe carinske tarife za uvoz brodov. lini interesenti zahtevajo, da se uvozna carina ukine, domače ladjedelnice pa zahtevajo, naj ostane carina v veljavi.
Zclu važno je sporočilo, da so v ministrstvu trgovine sestavili popis vseh predmetov, ki jih proizvajajo naše domače industrije. Ta popis bo v krateni obelodanjen. Na podlagi tega popisa bodo potem lahko carinski organi sami odločevali o tem, kateri predmeti se producirajo doma i:i kateri smejo biti deležni carinskih olajšav. S tem bodo odpadle šikanozne in drage intervencije pri ministrstvih v Beogradu, ki so povzročale raznim uvoznikom doslej toliko preglavic in nevolje.
izenačenje davkov
— Beograd, 15. julija. Seji za pretres zakonskega načrta o izenačenju davkov je prisostvoval tudi finančni minister, ki je predložil novo besedilo člena 21. Razvila se je obširna diskusija. Cela stilizacija je enodušno odklonila novo stilizacijo finančnega ministra o določanju katastralnega čistega dohodka. Nova redakcija jemlje za osnovo čistega dohodka cene žita leta 1925/26. Opozicija trdi, da pomeni to v resnici povečanje zemljiškega davka, kar bi povzročilo v sedanji gospodarski krizi pravo katastrofo. Radi enodušnega odpora opozicije je seja ostala brez sklepa in se je odgodila.
Aparat za preiskavo potvorjenih novčanic
— Berlin, 15. julija. Tovarna kremen« skih svetil v Hanau je iznašla aparat, g ka-'crini je mogoče v najkrajšem času ugotavljati potvorjen« novčauice, znamke, akcije iii ostale dragoceuo tiskovine.
Tovarna je predložila svoj izum večjemu številu strokovnjakov in zastopnikom časopisja. Na podlagi pred vajenih poizkusov so ti zastopniki ugotovili, da je g tem izumom temeljito pokvarjena obrt vseh fal-sifikatorjev. Razne vrste papirja, ki so pri dnevni luči bile enake in ki se niso dale niti najmanj razločevati, so se zasvetile pod razsvetljavo te svetilke tako, da je bilo % lahkoto opaziti njih razlike. Tudi črnila, ki so pri dnevni luči nevidna, eo se zasvetila pod žarki novo izumljene svetilko.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo iz leta 1921 74, Loterijska državna renta za vojno škedo 306, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20—22, Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—22, Celjska posojilnica Celje 193—195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195, Merkantilna banka Kočevje 92—96, Prva hrvatska štedionica Zagreb 863—868, Slavenska   banka Zagreb
50, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljana 9S—101, Združene papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 55—65, Šešir, Škofja Loka 103—106.
ZAGREBŠKA BORZA.
— Devize: Curih 10.9455—10.9855, Praga 107.43—168.43, Pariz 143—145, Ncw-york 56.45—56.75, London 275.05—276.25, Trst 191.32—192.52, Berlin 13.4S5—13.525, Dunaj 79S.623—S02.625.
— Valute: dolar 55.90—56.20, lira 194.40—196.40.
— Efekti: 1% luvest pos. 1921 75 76K, 2?^co drž. rente za ra<iu štetu 306 —6^«, Ljubljanska kreditna 175, Hrvatska eskomptna banka 100—101, Kreditna banka Zagreb '102—104, Hipotekama banka 56 —57, Jugo^anka 93—94, Praštediona S65— 867.50, Slavenska banka 55—5S, Eksploa-tacija 7—9, Šečerana, Osijek 270, Isis dd.
51, Gutmau 215, Slaveks 115, Slavonija 31 —32, Trboveljska 345, Union paromlin 300 —350, Vevče 102, Agraria 40—42.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.115, Pariz 12.975, London 25.115, Newyork 516.375, Milan 17.425, Praga 15.30, Dunaj 73.
— Trst: Beograd 52—52.20, Pariz 74.75—75.25, London 143—143.50, Newyork 29.25—29.55, Praga 87—87.40, Curih 566.50^571.50, Punaj .414—41$        " ■
Stran 2.
«SC O VENSKI  N AR OD» 'dne 16. julija 1926.
5tev\
157.
Kriminalne senzacije iz Jugoslavije
Ogromno ialziiiciranje starih poštnih znamk* — Milijonska de-iravdacija v Sarajevu, — Skrivnosten umor župnika ob hrvat-sko-štajerski meji. — Preiskava o umoru železniškega blagajnika v Osijeku,
Iz Pančeva in Beograda prihaja Vest, ki bo gotovo zelo vznemirila naše filateliste. Policija je v Pančevu prišla na sled rafinirani tolpi, ki je kar angro fabricirala in ponarejala naše stare poštne znamke iz dobe po prevratu. Družba je za lepe novce prodajala znamke, ki so deloma že draga rariteta, domaČim in inozemskim filatelistom
V afero so baje zapletene tudi nekatere ugledne osebe iz Beograda in (Pančeva. Večina krivcev je že v rokah policije, ki je odkrila tudi delavnico družbe. V deiavnici je bilo zaposlenih več oseb, Čijih naloga je bila, da na ogromne količine preostalih jugosloven-skih in madžarskih znamk iz dobe uje-dinjenja pritisnejo razne žige in nad-tiske cen itd. Žige, kemikalije in vse potrebno orodje so dobivali iz inozemstva.
Znamke s ponarejenimi žigi so bile sortirane v serije, ki so jih nato pošiljali v inozemstvo, deloma pa prodajali doma. Inozemstvo je preplavljeno s temi falzifikati. Zal pa sleparski družbi niso nasedli samo inozemski, marveč tudi domači filatelisti, ker so tudi zagrebški in beograjski trgovci kupovali velike množine falzifikatov.
Preiskavo v aferi, ki bo v inozemstvu vzbudila vihar ogorčenja, vodi šef pancevske policije Džordževič. Več oseb je bilo prijetih tudi v Novi Kaniži. (Rezultati dosedanje preiskave se drže tajno.
Povodom revizije knjig filiialke zavarovalne družbe «Jugoslavija» v Sarajevu, so prišli na sled velikim primanjkljajem. Malverzacije je izvrševal sa mravnatelj filijalke dr. Brančič. Da-si je imel Brančič naravnost ogromno mesečno plačo in poleg tega še procente od sklenjenih ■ zavarovalnih pogodb, je živel tako razkošno in potratno, da je moral seči v družbino blagajno. Poneveril je tekem kratke dobe en milijon Din. Policija je te dni odredila njegovo aretacijo in zapleriila razne njegove dragocenosti v vrednosti 200.000 Din. Dr. Brančič je policiji stavil tudi oba svoja avtomobila na
razpolago, vendar tudi z eventualno prodajo obeh vozil poneverjena vsota ne bo krita. Brančič je bil pridržanyy
zaporu.
*
y mali zagorski vasici Orehovica na Hrvatskem je bil včeraj zjutraj od* krit grozen zločin. Umorjenega so našli s preklano glavo tamošnjega župnika Konrada Priberška. O strašnem umoru, ki je silno razburil vso okolico, je bila včeraj obveščena tudi zagrebška poli* cija. Umor je bil odkrit že v zgodnjih jutranjih urah. Ko je zjutraj seljak To* mo Pocerski potrkal na stanovanje žup* nika, se je nemalo začudil, da mu nihče ne odpre. Vstopil je nato pri priprtih stranskih vratih v sobo župnikove go* spodinje. Presenečen je odskočil. Go* spodinja je ležala nezavestna v mlaki krvi. Seljak, ki je slutil zločin, je pri* čel kričati na pomoč. Prihiteli so bližnji sosedje in kmalu je bila zbrana vsa vas. Ko so vdrli v župnikovo stanovanje, so našli župnika z razbito glavo mrtvega na tleh. Kdo je izvršil bestijalni umor, do sedaj še ni znano. Zaslišan je bil neki organist, Slovenec, ki je bil z dve* ma seljakoma do 11. ure zvečer v go* stih pri župniku. Dasi je spal v hiši, ni cul nobenega krika na pomoč, niti ka* kega šuma. Umor je bil najbrž izvršen iz osvete, ker zločinci niso ničesar od* nesli. Policija upa, da bo kmalu pojas* nila misterijozen zločin.
Preiskava glede roparskega umora železniškega blagajnika v Osijeku, o čemur smo poročali včeraj, se nadal^u* je. Truplo imorjenega je bilo včeraj obducirano. Nesrečnež je dobil tri sun* ke s pilo v srce in je bil takoj mrtev. Četrti sunek ni bil smrtonosen. V. Osi* jeku je bila včeraj razširjena verzija, da je ^eichberger izvršil samomor radi neozdravljive bolezni in da sc je dal nedavno zavarovati za visok znesek. — Ugotovljeno pa je, da je bil pokojni imovit človek in tudi obdukcija trunla je ovrgla neutemeljeni sum. Včeraj je bil pogreb nesrečne žrtve ob ogromni udeležbi prebivalstva. Za morilcem ali morilci doslej šc ni nikakega sluha.
Pred reformo zakonskega prava v Angliji
Angleška vlada pripravlja zakon, s katerim hoče med drugim določiti tudi starost, ki jo morajo doseči pred poro* ko vsi mladi zakonci. Pristojni uradi so zbrali presenetljive podatke o tem problemu. JN'otranji minister je izjavil, da je preštudiral stare angleške zakone in prišel do zaključka, da bo treba določiti za veljavo poroke dvojno me* -jo. Glede starosti je sedanje angleško zakonsko pravo precej nejasno. Veči* rta prevladuje naziranje, da mora izpol* niti dekle pred poroko 12., mladenič pa 14. leto. Praksa pa pozna primere, da se poroče dekleta celo že z 10. letom. ^Zadnje leto je zabeležila uradna stati* stika eno poroko 131etne deklice, tri poroke 141etnih in 30 porok 1 Dietnih <leklic. Ti zakoni se sklepajo večinoma v cerkvi, ki na Angleškem glede staro* sti ne dela zakoncem takih ovir, kakor civilne oblasti. V civilnih uradih pride ipogosto do spora radi starosti ženina ■ali neveste. Nedavno je neki angleški uradnik civilno poročil damo, ki je trdi* la, da je stara 21 let. Ko je uradnik za= hteval od nje krstni list, je izjavila, da ■ga ni mogla dobiti, ker je rojena v Novi Zelandiji. Zato je uradnik poro« ko odklonil in zaročenca sta šla razoča* rana domov.
V Carmarthenu se je poročila 12* letna deklica brez očetove vednosti z učiteljem, ki ga je poznala iz šole. Za* Inimiv dogodek se je pripetil nedavno jy cerkvi v Nottinghamshiru. Pri oklicu
J je vstala neka mladenka in vzkliknila: «Zabranjujem oklic!» Po maši jo je župnik povabil v zakristijo, kjer je v svoje presenečenje ugotovil, da ima pred seboj nevesto, ki je bila pravkar na oklicu. V zakristiji je nevesta po* novno izjaviln, da se noče poročiti z dotičnim mladeničem. «Moji prijatelji so mi rekli,» je tarnala župniku, «da se bom morala poročiti, ko bom trikrat na oklicu. Zato sem prišla v cerkev, da preprečim oklice.»
Pred poroto v Devonshiru je stala nedavno 23Ictna žena, ki je bila obto* žena bigamije. Zagovarjala se je, da jo je kot 161etno deklico lastna mati pro* dala za 12 šterlingov nekemu mornar* ju, ki je pa v gotovini plačal materi samo en Sterling. Prodana deklica se je z mornarjem poročila, ko pa ji je mati umrla, se je poročila drugič, mi* sleč, da prvi zakon ni več veljaven. Neka druga löietna deklica sc je po* ročila z 20 let starejšim moškim, ki je imel dva brata. Oba sta ji bila všeč. Po moževi smrti se je poročila najprej z enim, potem pa še z drugim bratom.
Nedavno se je vršila pred london* skim sodiščem zanimiva razprava. Ne* ka lbletna deklica se je poročila pred leti z mladeničem, ki ji je šele po po* roki priznal, da je star tudi sam šele 16 let in da sta se zato pač prezgodaj poročila. Dekle si je vzelo to zelo k srcu. Kmalu po poroki je mož odpoto* val v inozemstvo in ker ni mogla po* zabiti njegovih besed, je prišla do za* ključka, da je zakon neveljaven. Se* znanila se je z nekim drugim mladeničem in ko jo je ta zasnubil, se je brez obotavljanja drugič poročila. Pred po*
roko : - ženinu priznala, da je že poro* f cena, da pa zakon ne more biti velja* ven, ker j- mož sam izjavil, da sta sc prezgodaj poročili: Drugi mož se jc kmalu prepričal, da ima neločeno ženo in zato jc vložil tožbo za ločitev. Civil* ne oblasti so zakon razveljavile, bodi* šče je razveljavilo tudi prvi njen za* kon in tako je bila žena rešena obeh mož.
Iz teh primerov je razvidno, da vla* da v angleškem zakonskem pravu velik kaos. Zato je vlada sklenila izdelati nov zakon, ki bo onemogočal take zmešnjave.
Sokol
Po vsesokoiskem zieiu
Te dni so začeli razdirati lesene tribune in druge naprave na zletižču v Pragi. Delo mora biti končano v smislu pogodbe med COS in državo do 1. septembra. Kakor znano, nameravajo v prihodnjih letih na zletišcu zgraditi trajen stadion z zidanimi tribunami in garderobami vendar pa tozadevna pogajanja niso končana.
Računi vsesokolskega zleta še niso zaključeni, vendar pa se smatra, da bo bilanca ako že ne aktivna, pa vsaj brez večjega deficita. Dohodki na vstopnini k prireditvam so znatno prekoračili pričakovanja. Vsekakor pa je že danes gotovo, da Sokolstvu no bo treba apelirati na državno pomoč, ampak da bo likvidiralo zlet, to največjo telovadno prireditev vseh časov, z lastnimi sredstvi.
J ugo slovenski ministri so poslali češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku, ko eo v Bratislavi zapuščali ozemlje republike, prisrčno brzojavko z zahvalo za gostoljubnost, 9 katero so bili sprejeti povsod na Češkem.
Praški župan dr. Basa je izdal proglas na prebivalstvo Prage, v katerem povdarja nepričakovano velik uspeh vsesokolskega zleta in se iskreno zahvaljuje vsemu prebivalstvu, ki je s svojim \ scstransldm sodelovanjem največ pripomoglo h krasnemu poteku zleta. Zupan povdarja zlasti tudi nadčloveško požrtvovalnost, s katero so vr-^ šili svojo težavno nalogo v zletnih dneh vsi državni in občinski uradniki.
Sokol I. obvešča svoje članstvo, da se vrši dne 18. t. m. društveni pešizlet psa Moravče,   kjer  sodelujemo   pri bratskemu* društvu o priliki  javnega nastopa. Odhod z vlakom ob 7.40 z glavnega kolodvora v] Kresnice, od koder odkorakamo v poldni-^ go uro oddaljene Moravče.   Vse brate in sestre vabimo na čim številnejšo udeležbo."* — Prednjaški zbor. 725-n
Sport
Željezničarskj SK v Ljubljani
V soboto in v nedeljo gostujejo v LJubljani * Železničarji* iz Zagreba. Moštvo, ki se je v zadnjih letih povzpelo na odlično višino zagrebškega prvega razreda, tvoji z Gradjanskim, Haškom in Concor-dio elito zagrebškega nogometa. G^pcfova-no je že tolklo v prvenstvu ostale vodilne klube ter doseglo tudi na izvenzagrebških in inozemskih gostovanjih lepe rezultate. V soboto igrajo Železničarji v Ljubljani proti H er me s u, v nedeljo pa nastopijo proti podsavezni reprezentanci. Ker so ljubljanski športniki prepričani, da gre zadnji poraz v Zagrebu na rovaš naše hipne slabosti, bodo predstoječe tekme zelo važno merilo naše prave moči, obenem pa tudi dober trening podsavezne reprezentance za predstoječa pokalna prvenstva države. Včeraj je bil izvoljen nov podsavezni kapetan g. Pelan, ki bo sigurno sestavil proti Zagrebčanom dobro izbrano ljubljansko reprezentanco. Tekmi se vršita na igrišču «Primorja».
Novi podsavezni kapetan g. Pelan je določil sledečo postavo proti Železničarjem: Erman I. — Beitram, Pleš — Zemljak — Gabe, Lado — Herman, Ennan, Omtn, Tergletz, Deberlet. Če bi se kombinacija Tergletz Doberlet ne obnesla, gre Dober-let v spojko, Kreč pa na levo krilo.
— Sodniki seirJÜna'mih tekem za državno prvenstvo. Za senufinaine tekme so določeni sledeči sodniki: Jugoslavija—Hajduk g. Csajagi (iamestnik 2. Focht), Gra-djanski—Siaviia v Zagrebu 2. Vodišek Ina-mestnik Ncdoklan).
— Graški čiunn v Mariboru, ifiurm, Gradec, gostuje v sob0:0 in nedeljo v Mariboru. V soboto nastopijo gostje proti Merkurju, v nedeljo proti Mariboru.
— Stanje prvenstva v Pragi. Sparta: 22 tekem, 19 dobljenih iger, 40 točk; Slavila 21 tekem, 18 doMjenih iser, 38 točk; Viktorija Žižkov 2U 16, 35; Nuselsky SK 21 tekem, 25 točk, CAFC 21 tekem, 23 točk.
Slavija stoji relativno boljše in ima še o-d:grati v 36. minuti prekinjeno igro proti Vršovicam pri stanju 1:0 za Vršovice. Razmerje golov jc v korist Slavije, ki si bo tudi najbrž priborila prvenstvo.
— Češkoslovaška nogometna reprezentanca namerava v avgustu m v začetku septembra narediti daljšo turnejo po Ba'kanu. Projektirane so nogometne tekme z držrvnimi rcprezentaueani! v Sofiji, v Carigradu, v Bukarešti ter z raznimi močnimi Kubi v Jugoslaviji.
— Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Danes ob 20.30 seja u. o. ter odbora za delegiranje. Na sejo se pozivajo vsi gg. prov. sav. ■sodniki in sodniški kandidati. — Tajnik.
— Kolesarske dirke «Ssve». V nedeljo popoldne ob 3. se vršijo kolesarske dirke «Save» in Zveze kolesarskih društev z bos gatirn sporedom na prostoru S. K. Ilirije. Popoldne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupen pohod z godbo na priredit* veni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je trcnmg vsak dan od 11. do 3. popoldne na igrišču Ilirije. 724/n
GoBtormnje ▼ ljubljanski drami. V &cboto, dne 17. t. m. gostujejo v ljubljanskem cUamskem gledališču člani beogiad-s-kega Narodnega gledališča in sicer v Nik> »iemijevi komediji j Jutro, dan, noč*. Posamezne vloge xe komedije so sledeče zasedene. — Ana — gospa tiugavič, Marij — Dragutinovič, oce — g. JovanoviČ, mati —■ ga. Kuuie, sestrica — ga. Gruft, Pavel - g, PopoviČ, lzolina — gdč. Markovič. Predpro-daja vstopnic pri dnevni blagajni v operi danes v petek in jutri y soboto. Cene ua« vadne dramske.
eležnica
MCE
w
KOLLDAR.
Danes; 15. julija 1926; katoličani: Henrik; pravoslavni; 2. juiija, Haljina Bogoru» dice; muslimani: 4. moharerna 1345; židje:
4. aba 5oSo.
Jutri: ld. julija 192Ö; kaiouČani; Marija; pravoslavni: 3. julija, Jakint; mus'.unaij
5. moharerna 1345; židje: 5. aba 56SÖ.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kinn Matica: «Ljubi me in svet >c moj^* Ljubljanski dvor: <*Qn se 2cni.»
JUTRIŠNJE FR1RED1TYL. Kind Matica: «Xjubi me in svet je inoj^j Ljubljanski dvor: -On se ženi.»
DEŽURNE LLKARNE. Danca:   Trnkocy, Mestni trg; Rainer,
Miklošičeva cesta.
Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levček, RcsJjeva cesta.
Solnce zaide danes ob 19.44 in witiq jutri ob 4.27.
Mesec zaide danes ob 2i2.50 in vzide jutri ob 10,35.
I
orrt
bol j s <z, n a ji rp <zž n e/še^ ^ato najcenejše -
Prosveta
Književno - glasbeni natečaj
Umeluiški oddelek ministrstva prosve-*te razpisuje natečaj za najboljšo dramo, po-'vest, pesem, vokalno in instrumentalno kom-f pozicijo.
Fogoji konkursa so:
1. Drama, tragedija ali komedija, svobodna po izberi snovi, v prozi ali v verzih, brez omejitve giede Števila dejanj, toda s pogojem, da izpolnjuje večer. Nagrada 7500 Din.
2. Povest, svobodna po izberi motiva in brez ozira na obseg. Nagrada 1500 Din.
3. Pesenu lirska, brez ozira na dolžino. Nagrada 500 Din.
4. Vokalna kompozicija, za zbor ali za en glas s spremljevanjem klavirja. Nagrada Ü0O0 Din.
o. Instrumentalna kompozicija, za veliki orkester, oblika sinfonije ali sinionič-ne pesnitve ali suite. Nagrada 4000 Din.
Za konkurz se sprejemajo in vpošteva-jo samo dela, ki do-lej še niso tiskana ali na kakršen-koli način objavljena. Drama, povest in pesem morajo bili napisane s pisalnim slrojeni, kompozicije pa s črnilom, jasno in čitno. Nagrajena dela ostanejo popolna last avtorja. Rok konkurza je 1. dan februarja 1927. Dela se izroče osebno na reverz ali po pošti na povratni recepis umetniškemu oddelku ministrstva prosvete brez podpisa, z istim motom na delu in na zapečatenem pismu, v katerem je avtorjevo ime.
Člani žirije so za dramo, povest in pesem: Veljko Petrovič, Milan PrediČ in Ivo Andrič; za glasbo: Peter Krstič, števan Hristič in Ivan Brezovšek; tajnik konkurza: Milan Kašanin.
P. Ripson:
Pokorščina žene
Francoska javnost je zopet razburjena. Iz Belgije prihajajo vebti, da namerava parlament črtati iz državljan-« skega zakonika znano iormulo, ki hteva, da mora biti žena K zakonu .možu pokorna. Ameriška evangeljska cerkev jc po dolgi debati cerkvenih dostojanstvenikov že črtala izraz *pokor=» scina» iz poročne formule. Anglija jej izvedla to reformo že pred enim letom. Kaj pa Francija? — se vprašujejo žene, ki jim ne diši, da čl. 213 državljanskega zakonika striktao določal «Mož mora skrbeti za ženo, žena pa je dolžna ubogati moža*.
Ni to prvič, da se Francozinje zanimajo za črtanje te zastarele formule. Pred 20 leti, ko so nekateri poslanci pozivali vlado, naj črta iz državljanskega zakona določbo o (pokorščini žene», so med drugim navajali, da je ta določba v sedanjih razmerah ne to anahronizem, marveč celo žakjtev Ln zasmehovanje. Posl. Godart, poznejši minister in flerriotov namestnik v lyoti-skem občinskem svetu, je nekoč izjavil: «Kot namestnik lyonskega župana sem prisostvoval pri neštetih chilnih porokah in zato lahko mimo trdim, da je izgubil poročni obred s čitanjent 213. drž. zak. vso svečanost. Ta člen so poslušali mladi zakonci vedno z nasmehom in dvoumnimi opazkami.»
Francoska žena sicer nima volilne pravice in zastareli zakoni preteklih stoletij so ji odvzeli formalno vse pra-i vice, vendar je pa v z:ikcnu ona gospodar. Francoska žena je bolj svobodna, kakor žene v onih državni, kjer sede tudi v parlamentu in glavnih odborih političnih strank. Pred leti je pisatelj Paul Hervieu predlagal, naj se izraz «pokorscina» zamenja z besedo «Ljubezen». Vsi francoski juristi so bili ogorčeni, Češ da se ljubezen z zakonom ne da dekretirati in da bi mnogo žen pri najboljši volji ne moglo izpolniti svoje poročne obljube. Neki odlični pravnik je predlagal, naj se formula o pokorščini spremeni v toliko, da bo veljala za obe strani, torej tudi za zakonske može.
Ako belgijski parlament zdaj res sprejme predlog o črtanju te določbe, je gotovo, da bo to izzvalo nove boje tudi v Franciji.
13
smrti"
Kinoroman,
Grant je hotel videti, kakšen utis napravi na Nelly, če ji reče, da je Pool v Los Angelesu, toda s to novico pri njej ni imel zaželjenega uspeha. Nelly ni niti trenila z očmi in ga je čisto malomarno gledala. Novica jo prav nič ni zanimala. Bila je vsa apatična, ker jo je bil Pool zapustil, Grantu pa ni verjela.
Grant se je vrnil v svojo hotelsko sobo in tu je dobil brzojavko od Centralnega detektivskega urada v San Frančišku:
»Pool v Los Angelesu. Vrnite se.«
Grant je začudeno strmel v brzojavko. Ker je bil podpisan Centralni detektivski urad, si je mislil, da ga rabijo, kajti vedeli so itak, da je bila njegova misija izvršena s tem, da je zajel tolpo konjskih tatov. Grant je pa spoznal, da obstoja še druga možnost Morda je bila brzojavka odposlana od Poolove tolpe in so ti imeli namen ga zopet izvabiti v vlak ter ga ubiti. Sklenil je biti skrajno prevideji in je razmišljal, kako bi prišel Ga najvarnejši način nazaj v Los Angeles. Vlaku ni zaupal. Najraje bi bil vzel aeroplan, toda kje ga dobiti v mali vasi? Sklenil ie, da si vzame avlo,in. se sam. fcrez sa>iems£va. odpe-
lje v mesto. Da pa nihče tega ne bi opazil, je svoj odhod skrbno maskiral. Ni sam šel najet avtomobil, temveč si ga je dal preskrbeti potom župana, s katerim sta si bila postala dobra prijatelja. Župan posestniku voza ni povedal, da rabi avto Grant in da se bo peljal ž njim v Los Angeles, marveč je dejal, da ga potrebuje naslednji dan zgodaj zjutraj, ker gre iskat neko blago v oddaljeno vas. Bil je to majhen, a nagel tovorni avto, lahke konstrukcije, na katerega je dal župan, ko se je zmočilo, natovoriti celo zalogo praznili zabojev. Grant se je oprezno splazil v županovo hišo, še le, ko je postalo popolnoma temno. Preoblekel se je, nataknil avtomobilska očala, si potisnil veliko šofersko čepico globoko na oči in si vrh tega pritrdil dolgo umetno rdečo brado, da je bilo izključeno, da bi ga kdo spoznal, tudi v slučaju, če bi roparji avtomobil na cestiustavilL Za vsako potrebo je pa imel svojo pištolo pripravljeno za strel v zunanjem žepu jopiča in tako opremljen za pot se je odpeljal Vvteramo noč. Pota ni bilo mogoče zgrešiti, kajti peläaia*]evle ena'Siroka cesta skozi pustinjo.
V/selurje^že vse spalo, fco je Grant odhajal iuvžiya duša" se nt zanimala za pozni avto, ici je cjiifiüjal'v teOTio noč. Grant je preračunal, da'pred osmo uro zjutraj ne bo v Los Angelesu, ker Grant ni dirkal tako kakor pred mesecem dni, ko ga ie občinski &yvak 'vozil-ca «sä««*
dirkalnem stroju. Na cesti ni bilo nikogar. Ves promet se v teh krajih vrši večinoma po železnici in zlasti ponoči radi roparske nevarnosti nihče ne vozi rad preko pustinje.
Grant je vozil že nekako tri ure in vedel je, da mora priti kmalu do lesenega mostu, ki pelje čez malo, a deročo reko. Kmalu je zapazil v luči svojih žarometov most in ker je bilo možno, da bi se na tem ozkem mestu lahko pripetil napad, je izvlekel iz žepa kukalo, ki si ga je bil pripravil v ta namen, in iz daljave med vožnjo opazoval most. Toda opazil ni ničesar sumljivega. Most je bil prazen. Ž nezmanjšano hitrostjo je zadirjal nanj. Vljub ropotanju motorja je čul divje šumenje reke, ki se je valila pod njim. Ko je bil pa sredi mosta, je nenadoma začul strahovito bre-ščanje in podiranje. Lesni tramovi so se udali pod avtomobilovo težo in del mosta se je zrušil v peneče valovje. Avto je strmoglavil v globočino, Grant pa je imel še toliko prisotnosti duha, da se je v velikem skoku zagnal iz svojega sedeža v vodo, ki ga je pogoltnila. De-setmko sekundo pozneje je voda ugasnila tudi avtomobilove žaromete in nastala je tema. Iz noči se je pa začuio satansko smejanje treh Puolovih pomočnikov, ki so bili nažagali tramovje mosta, brzojavno obveščeni o Granto-vem odhodu po svojem tovarišu, ki se je skrival v vasi. Odpotovali so talko j svJOikn -avtumobilom jjz Lat Ano-plrea..
in eno uro predno je Grant prispel do mostu, je bilo njih delo že dovršeno. Skriti pod mostom so čakali na učinek, s pištolami v roki, da Granta ustrelc, če bi se most ne podrl.
Ker se je njih delo tako uspešno končalo,'so zadovoljni odšli do svojega avtomobila, ki jih je čakal sto metrov od mosta skrit za gostim grmičevjem, in odpeljali so se v Los Angelos nazaj ter javili Poolu, da je za vedno rešen nevarnega nasprotnika.
7. poglavje. Dragulji bančnega ravnatelja.
Eden najbogatejših ljudi v Los Angelesu je bil bančni ravnatelj John Decker, ki si je bil pridobil veliko premoženje s petrolejskimi vrelci. Ustanovil si je lastno banko, ki je potem finan-sirala tudi razna druga podjetja. On je bil eden prvih, ki je začel ustanavljati filmske tovarne v Los Angelesu in velika The Superior Film Co. je bila skoraj Čisto v njegovih rokah. Družba je znana po vsem svetu in plačuje slavnim filmskim igralcem naravnost bajne dolarske honorarje. Tako je n. pr. znani moli Jackie Coogan igral v filmih te "cfoužbe.
John Decker je bil kot marsikateri bogataš zelo razsipen in je rad kazal ljudem, kakšno velikansko bogastvo ima. Dajal je pojedine in slavnosti, pri katerih se je zbirala najelegantnejša družba Los Angelesa in San Frančiška.
Imel Ja jancÄfaaäo "nralin , lin
V teku let si je bil nabavil krasno zbirko, ki jo je rad kazal svojim ožjim prijateljem. Toda to mu ni zadostovalo, Hotel je, da tudi širši krogi vidijo, kako lepe dragulje vsebuje njegova zbirka in v to svrho je sklenil prirediti ve* čerjo in plesno zabavo ter ob tej priliki razstaviti v veliki dvorani svoje vile vse svoje dragulje.
Ker pa je taka stvar vedno zelo nevarna, se je obrnil na Centralni de* tektivski urad v San Franciscu, naj mu pošljejo najboljše detektive, ki bi se listi večer kot povabljenci pomešali med družbo, prisostvovali večerji in plesu in ne imeli ves čas drugega dela kakor skrbno paziti na dragulje.
Stvar je bila tem nevarnejša, ker je dal Decker po časopisih razglasiti, da se bo vršila pri inj eni velika slav-nost, pri kateri bodo povabljeni gostje imeli priliko občudovati njegovo zbirko draguljev, ki ni zaostajala za zbirkami evropskih kronanih rodbin.
Ko jc dobil Centralni detektivski urad ta nalog, je takoj brzojavil Gran-tu, naj pride. To je bila ona depeša, koje vsebine si Grant n: mogel razložiti.
Toda urad od Granta na veliko začudenje ravnatelja ni dobil nobenega odgovora, česar si ta ni mogel razlagati. Grant se ni vrnil in ravnatelju ni preostalo drugega, kakor poslati mesto njega, ki ga je bil določil za nadzoro. JvamA jtenoMJiflgža j£va druga de tekli vaj
Stev. 157,
stran a
Dnevne vesti.
V Ljubljani* dne
' — Rum uns na kraljica na Bledu. Glasern vesti iz Beograda prispe v prihodnjih dneh na Bied rumunska kraljica Marija, ki ho posetila naš kraljevski par. Na jesen odpotuje romunska kraljica s princezo lle-ano v Ameriko.
— Odlikovanje. Odlikovana sta: z redom sv. Save 111. slopnje ravnatelj podružnice Poštue hranilnice v Ljubljani dr. Ignacij K u t a r, z redom sv. öave V. s-topuje pa tajnik direkcije podružnice poštne hra-üiluice v Ljubljani dr. Vladimir Vidmar.
— Iz državne službe. Vpckojen je prometni upravnik Postne hranilnice v Beogradu Franc Cop; iz državne službe je odpuščen tajnik v zunanjem ministrstvu dr. blavko Barle; imenovani so: za poljedelskega referenta litijskega sreza ekonomski uradnik Franc Jereb, za poljedelskega referenta konjiškega sreza ekonomski urad pik Ivan Kosi, za poljedelskega referenta kočevskega sreza ekonom Josip G o 1 m a-jer; vpokojen je potovalni poljedelski pripravnik v Ljutomeru Franc M e t j a-šič; v višjo skupino je pomaknjen vete* riuar-pripravnik pri sreskem poglavarstvu v Kočevju Fran G o 1 j a r.
— Nov odvetnik v Ljubljani. Vpisan je v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani g. dr. Franc Lokar.
_ >"abava monopolskih predmetov. Za
delegata uprave državiiih monopolov pri komisiji za nabavke in sprejem monopolnih predmetov na Dunaju je postavljen g. Krstič, šef odseka uprave monopolov. Dosedanji delegat g. Tihi se vrača na svoje prejšnje mesto v monopoiski upravi.
— Učiteljska delegacija v Beogradu. Delegati zagrebškega poverjeništva UJU so liopotovali v prestolico. Danes jih je sprejel minister prosvete. Zagrebški delegati zahtevajo, da 6e izvrši reparacija raznih Radi čevib krivic in sklepov.
— Zanimive proslave. Ob priliki letošnjega učiteljskega kongresa v Beogradu bodo proslavili 201etnico I. vsesrbekega učiteljskega kongresa kakor tudi 201etnico 1. ju u -lovenske učiteljske konference, ki se je vršila 1. 1906. O obeh dogodkih bo predaval na kongresu član glavne uprave učiteljskega udruženja, g. Mihajlo Stanojevič.
_ >0biličc  v Dalmaciji. Beogradsko
akademsko pevsko društvo >Obilič< se nahaja na turneji po Dalmaciji. Včeraj je koncertiralo na Pagu, danes priredi koncert v Sibeniku. Iz Šibenika bo društvo napravilo izlet k slapom Krke.
_ Monopoiski šolski zvezki. Ministrstvo za^ prosveto je odredilo, da se morajo od prihodnjega šolskega leta nadalje uporabljati na vseh šolah za pismene naloge zvezki, ki jih zalaga državna, tiskarna v Beogradu. Strogo je prepovedano, »porabljati zvezke privatne založbe. Proti založnikom, cdu. prodajalcem takih nedovoljenih zvezkov bo državna oblast v smislu zakona postopala. — Ö to odredbo bo naša domača industrija, ki ee bavi z izdajanjem šolskih zvezkov, oločuino prizadeta. Zvezki ne bodo ns boljši, ne cenejši, država pa tudi ne bo imela nobene koristi.
— Spala! vozovi v Bosni. Direkcija državnih železnic y Sarajevu je vpeljala udi na glavnih bosanskih progah pri pot-Eiških vlakih spalne vagone I. razreda, kjer morejo pomiki dobiti postelje za 50 dinarjev.
— Vozne olajšave za potovanja •v kopališča. Ministrstvo saobračaja je odobrilo vozno olajšavo 50% na vseh državnih železnicah za vse potnike, ki potujejo v naša kopališča. Doslej je ta olajšava veljala samo za maša jadranska kopališča, zdaj pa rudi za večino drugih. Potniki kupijo pri odhodu cel vozni listek, na kar ga potrde pri kopanščni upravi, kjer morajo prebivati najmanj 15 dni. S tem listom je mogoč brezplačni povratek. Vozne olajšave veljajo med drugim za kopališča Varaždinske iopiice, Doberna, liidže pri Sarajevu, Ko-viijača, Lipik, Mladenovac, Novi Vinodol-ski, Novi Marof, Rimske (toplice, Rogaška blatina, Stubičke toplice, Slatina Radenci.
— Pomoč dobro vol jcem. Ministrstvo za socijalno politiko je dovolilo 50.000 Din pomoči vsem organizacijam dobrovoljoev.
— Skupščina gasilnih društev Slovenije se vrši v dne od 17. do 18. t. m. y Mariboru o priliki proslave 551etnice obstoja tamošnjega gasilnega društva. Skupščine se udeleže vsa gasilna društva iz Slovenije po svojih delegatih. Udeležbo pa so prijavila tudi že društva izven Slovenije, kot Varaždin, Zagreb in druga.
— Koncert >Ljubljanskega Zvona« v Laškem se vrši v nedeljo, dne IS. t. m. popoldne ob štirih v dvorani zdravilišča. Železniške zveze od vseh strani ugodne. Izvrsten vzpored moških in mešanih zborov, moških in ženskih kvartetov, solospevov s. bpelce Ramšakove in izvajajoče društvo jamčijo za lep pevski užitek. Ne zamudite 1 — Vstopnine ni, treba kopiti le vzpored koncerta. 726-n
_ Voj. akademija sprejme večje število
dijakov. Na željo ministra vojske in mornarice se sprejme letos v vojno akademijo v Beogradu večje število dijakov, ker se je pokazala potreba zvišanja števila aktivnih oficirjev zaradi formiranja nove armije v Nišu. Votiran je večji kredit, ki ie potreben na vzdrževanje večjega števila akademikov
— Zborovanje obrtnikov v Št. Vidu pri Ljubljarri. V nedeljo. IS. t. m. ob S. dop. Do v risalnici obrtne šole v Št. Vi<du pri Ljubljani veliko zborovanje obrtnikov. Govorili bodo zastopniki Zveze obrtnih za-iiug in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo iz Ljubljane. Obrtniki vseh strok, rojstri in pomočniki, udeležite se tega važ aega zborovanja. Na zboru se bo razpravljalo zlasti tudi o obrtniški samopomoči in > obrtniški razstavi leta 1928. Pa tudi druga važna gospodarska m obrtniška vprašanja se bodo na tem zboru obravnavala. Zato' vsi na zbor! Nihče naj ne ostane doma!
— Zaposlovanje injozemcev. prejeli smo:
£si inp«emci, ki so bili zgjpsieni y~ naši^
15. julija 1926.
kraljevini že pred 14. junijem 1922. do danes nepretrgoma in na katere se odredbe § 103 zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, ter do sedaj še niso vložili prošenj po čl. 7. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, se ponovno opozarjajo, da takoj vlože prošnje za izdajanje predpisanih uradnih potrdil pri pristojnih inšpekcijah dela v Ljubljani, oziroma v Mariboru. Natančnejše podatke vsebuje razglas v »Urad nem listuc štev. 3.
— Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj g. Avgust P e t r i č, uradnik Mestne hranilnice, eden najbolj vztrajnih in nesebičnih podrobnih delavcev za napredno in narodno stvar v Ljubljani. Zlasti z veliko ljubeznijo se je oklepal knjižnice v dvorskem okraju, med katere ustanovitelji je bil In ki ji je skozi dolga leta posvečal ves svoj prosti čas. Z enako vnemo je deloval tudi pri Sokolstvu. Vrlemu somišljeniku in dobremu, značajnemu možu ohranimo trajen spomin! — V Slatini Radencih ob Muri je v torek umrl lastnik tamošnjega slovitega kopališča g. Fr. Wiltschnigg, star še le 55 let. Simpatičnega moža, ki se je po prevratu lojalno vživel v nove razmere, je zadela kap. Bodi mu blag spomin!
— Sezona na Bledu se kljub neugodnemu vremenu lepo razvija. Dosedaj je po-setilo to naše najdivnejše alpsko kopališče 3563 gostov, največ Jugoslovenov. Zelo številno so nadalje zastopani Čehi in Avstrijci. Tudi Amerikanci se kaj radi ustavijo na Bledu. Letos jih je tam že 20. Stalnih gostov je sedaj blizu 900. Povpraševanje po stanovanjih je vedno večje in se zlasti Düna jčani zelo zanimajo za nje. Dnevno prihaja povprečno po sto letoviščarjev. Nekateri hoteli so že popolnoma zasedeni. Občina je storila vse, da napravi bivanje na Bledu čim prijetneje in je med drugim impregniralo tudi glavne ceste, tako da je neprijetnost cestnega prahu popolnoma odstranjena.
— Tečaj za elektroinstalaterje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v septembru in oktobru tečaj za elektro-instalaterje v Ljubljani. Pouk bo teoretičen in praktičen. V prvi vrsti se bo proučilo veljavne elektrotehnične predpise. Predaval bo ing. A. Dietrich. Tečaj se bo vršil ob večernih urah trikrat na teden. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št.10, najkasneje do 1. septembra.
— Družbi sv. Cirila in Metoda so poslale od kresnega večera naših blagovest-nikov C. M. podružnice sledeče prispevke: Vel. Lašče 100 Din; Litija 300 Din; Kostanjevica 145 Din; Brežice 1115.10 Din; m. Novomesto 525 Din; ž. v Ribnici 951 Din; Gornji grad od keglanja na dobitke 1800 Din; m. v KršKem 215 Din; Radeče 808 Din; Sv. Jurij ob j. ž. 162 Din; LašSo članarine 300 Din; od kresnega večera 560 Din, skupaj 860 Din; m. in ž. v Celju 3351.65 Din; narodne dame v Konjicah v počaščen je spomina blago pokojne gospe Mine Scheliove, soproge g. šol. upravitelja, 600 Din. — Za velikodušno rodoljubno da-icžljivost izreka Družba vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo.
— 40 žrtev neurja v Metohiji. Iz Beograda javljajo, da se je včeraj med krajema Peč in Adrijevici utrgal oblak. V vodi je utonilo 40 delavcev, večinoma Črnogorcev, ki 60 delali na poti Peč-Andrijevci. Iz vode so potegnili doslej dve trupli.
iz Ljubljane
—lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski kraj in Dvorska knjižnica naznanjata svojim članom, da je preminul njih dolgoletni predsednik in knjižničar g. Avgust P e t r i č, nadoficijal mestne hranilnice. Pogreb našega vnetega in zaslužnega člana se vrši v petek dne 16. julija ob 15. iz mrtvašnice državne bomice k Sv. Križu. Pozivamo članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeleži. — Odbor.
—lj Tatvine koles se v zadnjem času zepet zelo množe. Krivda leži predvsem na kolesarjih samih, ki puščajo kolesa brez varstva na ulici pred lokali in trgovinami. Najmanj dve tretjini kolesnih tatvin bi bili onemogočeni, ako bi kolesarji sami ne bili tako nepazljivi. Od policije pač ui mogoče zahtevati, da bi k vsakemu kolesu postavila stražnika. Ravaiotako pa rudi otežkoča izsleditev kolesa dejstvo, da lastniki večinoma uc vedo številke, niti kakih drugih posebnih znakov svojih koles.
—lj Najnovejše bluze. Kristolič-Bučar.
iz Celja
—c Mestni vrt izgleda po povoduji zelo žalostno. Vsa pota so razruvana in polna blata, ki ga je nanosila voda. Deloma so trpele tudi cvetlične gredice. Tenis-proslor v gornjem delu parka je poln blata. Škoda je velika in bo treba mnogo truda in stroškov, da se bo spravil krasni park zopet v prejšnje stanje. Celjska posojilnica je v ta namen že darovala Olepševalnemu društvu 1000 Din.
—c Kon«c turških mediearjev v Celja.
Zadnje mesece je izvrševalo v Celju večje število turških medičarjev svojo obrt. Oblast je medičarjeni sedaj v celjskem mestu prepovedala izvrševanje te obrti.
—c Športni dan, ki hi se imel vršiti v Celju v nedeljo 18. julija, je radi trajajočega deževja in poplave igrišča preložen
na nedeljo, dne 25. julija.
—c Samomor. V torek popoldne so našli v gospodarskem poslopju trgovca Bele ja na Polulah v celjski okolici obešenega 61 letnega brezposelnega delavca Janeza VoduS-ka iz Ljubnega v Savinjski dolini. Vzrok samomora je revščina. Pokojnega je pred nejkaj dnevi zapustila tu-i i žena in odSla baje proti Trstu.
Iz Maribora
—m Olepšava mesta. Malokatcro mesto se lahko ponaša s -tako lepimi nasadi kakor Maribor, pa tudi malokje so nasadi tako zapuščeni, kakor pri ru;S. Kriva je temu v mnogi meri popolna brezbrižnost občinstva, pa tudi dolgorrajen spor med mestno občino in Olepševalnim društvom. Tekom letošnjega leta je bil ta spor, ki se je vlekel že več let, končno likvidiran. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da *e to pozna rudi na nasadih samih. Olepševalno društvo, ki je doslej trpelo veliko pomanjkanje pri svojih financah, je sedaj z izdatno podporo mestne občine začelo temeljito urejevati vse nasade. Glavni mestni park je po večini že lepo urejen, sedaj pa so na vrsti manjši nasadi v raznih delili mesrta. Na Slomškovem trgu popravil al o ograjo, ki bo nanovo prepleskana. Tudi vremenska hišica, ki je bila že v skrajno desolatacm st?nju, bo primerno popravljena. Pri tej priliki pa naj bi se tudi odsttranili sedanji nemški napisi (tolmači) in sestavila nova statistika, ker dosedanja že dolgo več ne odgovarja iaktičncrrru stanju. (Nasadi na Zrinjskem trsu, ki so bili najbolj zanemarjeni, se popolnoma na novo preurejajo. Olepševalno društvo bo s tem v polni meri izvršilo svojo dolžnost in bilo bi le želeti, da bi se tudi naša javnost predramila iz dosedanje brezbrižnosti ter društvo rudi finančno podprla, ker bo društvo le na ta način lahko ustreglo vsem zahtevam v korist mestu in njegovemu prebivalstvu.
—m Lep napredek nabavi jame ladruge dri. uslužbencev v Mariboru. Nabavijalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, ki je bila ustanovljena kmalu po preobratu, se je od svojega početka dalje lepo razvijala in bila svojim članom v čast in korist. Stanovanjske prilike v Mariboru pa so grozila to lepo se razvijajoče podjetje onemogočiti. Sedanji lastnik hiše v Stolni ulici, kjer je imela zadruga skromne prostore, je grozil z deložacijo. To je končno dovedlo upravni odbor zadruge do tega, da 6e je popolnoma osamosvojila. Te dni je namreč zadruga kupila od pivovarnarja Tschelig-gija hišo na Rotovžkem trgu, v kateri se nahaja sedaj gostilna PeČnik. Prostori so kakor nalašč ustvarjeni za Zadrugo in ni dvoma, da se bo na tem mestu institucija še bolj razvila.
—m Ponovna revizija Mestne hranitni-nice. Mariborska Mestna hranilnica je v zadnjih mesecih predmet živahnih razprav In političnih špekulacij. Radi nekorektnosti, ki jih je zagrešil neki uradnik in ki ie bil radi tega tudi takoj odpuščen, je mestni občinski svet odredil strogo revizijo, ki je bila nedavno dokončana. Kakor se poroča, je tudi veliki župan s svoje strani ukrenil uradno revizijo hranilničnega poslovanja. Z Mestno hranilnico pa najbolj špekulira neka skupina, ki bi rada videla na zavodu svejega komisarja. Napela je v Beogradu že vse sile, a doslej ji to nI uspelo, ker tudi ni nLkakega povoda za to. Vladni komisar in mestni župan sta podala Javnosti na podlagi revizijskega poročila jasne Izjave, iz katerih sledi, da so vloge v tem močnem zavodu, za katerega jamči tudi mestna občina z vsem svojim premoženjem, popolnoma varne.
Napredovanja v naši vojski in mornarici
Z ukazom Nj. Vel. kralja Novine št. 155) so napredovali:
V PEŠADIJI:
v čin podpolkovnika majorja Rudolf Rajzer in Josip SpoJar;
v čin majorja kapetana L klase: Josip Skorpik in Marko Burja.
v čin rezervnega kapetana I. klase re» zervni kapetani IT. klase Stane Vidmar, Ale* ksander Baltič, Aleksander Koš, Viktor Babnik, Mirko Hikec, dr. Pogorele, Rafael Mahnič, Anton Muljavič, Ivan Klemenčič, Josip Kordiš, Fran jo Stuhec, Ivan Kostin* čar.
v čin rezervnega kapetana II. klase po* ročniki: Anton Šams, Branko Drenovec, Dragotin Moderč, Hinko Sire, Franjo Sev* nik, Peter Broz, Jakob Perhavec, Ernst Go* rišek, Rudolf Pijecki, Rikard Kokalj, Vlad. Müller, Franjo Traven;
v čin rezervnega poročnika rezervni podporočniki: Josip Rušal, Franc Cešarek, Hinko Brnetič, Josip Lončarič, Josip Hor* vat, Maks Rozman, Lovro Hribar, Franjo Harazin, Lavoslav Šišelj, Anton Gaus, Mir* ko Altman, Anton Urlič, Ignac Kopf, Teo* dar Žmara, Matija Ivančič, Josip Močan, Rudolf Jež, Venčeslav Glavan, Franjo Ko* vačič, Izidor Godelj, Robert Zalokar, Bo* gumil Rohrman, Josip Kolbezen, Ivan Hro* vatin, Josip Gruden, Bruno Parma, Kari Princ, Valter Samida, Fran Langerholz, Fer* do Klopčar, Leopold Benk, Anton Gabron, Josip Mirko.
V ARTILJERUI:
v čin rezervnega kapitana II. klase po* ročnika Aleksander Linhart, Stanislav Pe* lan;
v čin rezervnega kapetana I. klase ka* petan II. klase Hinko Gloke;
v čin rezervnega poročnika po d por oč* niki Konrad Egi, Zlatko Rajner;
V KONJIČI:
v čin rezervnega kapetana II. klase po* ročnik Bogumil Vošnjak.
V INŽENJERSKO* TEHNIČNI STROKI: v čin rezervnega kapetana II. klase reze nn a poročnika Danilo Žagar in Janko Kolar;
v ein rezervnega poročnika podpoToč* nika Vojislav Holec in Branko Dreksler;
v čin rezervnega podpolkovnika major* ja Albert Poženel in Rudolf Stok;
v čin rezervneoa kapetana I. klase k a* petan II. klase Hugon Kun.
V ZRAKOPLOVSTVU: v čin rez. podporočnika naredn;k-djak Rudolf Pupia.
V EKONOMSKI STROKI:
v čin sdmin. kapetana II. klase poroč* niki: Adolf Milavcc, Joško Skerl. Ivan Le* var, Peter Zlatar, Grga Zoreč, Josip Hajek, Ivan Marcnčič, Ivan Kovač, Martin Topljak, Matija Kraljičck Martin Kranjc, Josip Hor* gas, Ivan Karner, Edvard Ocrmak, Anton Jukica, Franjo Jos, Ivan Bukovnik, Ivan To* mašek, Ivan Fistcr, Josip Türk, Josip Hu* njak Ivan Poloni, Josip Gruden, Josip Vu* čak, Franjo Gruber;
v čin rez. v.dmin,. pi.icčnika podporoč* nik Josip Sattler.
V SANITETNI STROKI:,
v čin rez. apotekarskega kapetdna II. ki. poročniki; Josip Divild, Andro Posavec, Stanko Kmet, Franjo Vanek, Milan Knie* wald, Anton Ustar.
v čin. rez. apot. kapetana I. ki. kapetani IL klase Slavko Bck, Fran Vajdoher, Ivan Klobučar, Andro Posavec.
v čin. rez. sanitetnega kapetana I. ki.: kapetani II. ki. dr. Josip Hlebajn, dr. Fran Virant, dr. Fran Toplak, dr. Ljudevit Ko« bal, dr. Ivan Piater, dr. Ivan Jurečko, dr. Vladimir Jelovšek.
V MORNARICI:
v čin inlenjcrjasmajorja kapetan I. ki. Miroslav Fodransbcrg:
v čin poročnika vojnega broda I. klase poročnika vojneqa broda IL kl. Ivan Havel in Vladimir Kostanjevec;
v Čin strokovnega poročnika podporoč* nik Rudolf Klajner;
v čin mornariŠko*tehniČnega poročnika podporočnika Ivan Kleindl in Franjo Bajer;
v čin tehničnega poslovodje lil. ki. po* slovodja 4. ki. Fran Holarek.
V SODNI STROKI:
v čin sod. kapetana I. ki. kapetana 1L ki. Anton Kapus in dr. Milutin Tičak;
v čin rez. sod. podporučnika narednik* djak Bogdan Koritnik.
V SVECENI5KI STROKI: za višjega svečenika III. 11. nižja sve* cenika I. ki. Josip Kraljic in Alojzij Dejak.
V VETERIN ARN I STROKI: za veterinarskega poročnika dosedanji kontraktualni veterinar dr. Anton Sunar ia dr. Dane Novak.
V 2ANDARMERIJI:
v čin kapetana I. ki. kapetan II. klase Ferdinand Polak.
Imenovanja smo posneli po ^Službenih Novinah», ki se še vedno odlikujejo po škandalozni površnosti. Zato nc moremo prevzeti nikake odgovornosti niti za popoU nost seznama, niti za točnost in pra\itnost imen. Gospodje, ki menijo, da bi morali tum di avanzirati, a v gornjem seznamu niso navedeni, naj ali sami pregledajo «Sluzbe* ne Novine*, ali pa se informirajo pri svoji pristojni komandi.
To in ono
• Podzemska železnica v i
i
Newyorku j
Pred dnevi je izbruhnila v Newyorku J stavka nastavljencev podzemske želez-j niče in ves promet metropolitanke se ■ je kakor na nevidni ukaz naenkrat ustavil. Jasno je, da igra v tolikem mestu, kakor je Newyork s svojimi 7 milijoni prebivalcev, podzemska železnica vele-važno vlogo in zato ne bo odveč, če navedemo par številk, ki nazorno govore o velepomembnosti metropolitanke za velemesto.
«Subway» (kakor se podzemska železnica imenuje v angleščini) prepelje na dan 2 milijona potnikov. Ker vozi neprestano podnevi in ponoči, znaša promet na uro 80.000 ljudi in na minuto 1500, na sekundo torej skoraj 25 ljudi! Vlaki si slede v razdobju poldruge minute. Seveda je promet še znatno večji ob urah. ko dohajajo ljudje v službo in se vračajo domov. Takrat znaša promet nad 3000 potnikov na minuto!
Celotna dolžina vseh prog newyor-ske metropolitanke meri okoli 220 kilometrov. Ce pomislimo, da je podzemska železnica koncem koncev vendarle lokalnega značaja, makar v Newyorku. nam mora ta šfevilka imponirati. Saj odgovarja razdalja 220 km zračni črti Ljubljana—Zadar in progi Ljubljana— Murska Sobcta!
Zagcnetka dozdevne velike kneginje Anastazije
kakor smo že poročali, vzbuja v ruskih emigrantskih krogih in m^cl vi* soko evropsko aristokracijo splošno zanimanje neka ßa. Čajkovski., k: trdi, da j j najm'aj£a hči pokoi-:e£a irskega carja Nikolaja II. Anastazija Nikola* jevna. Za dozdevno veliko kneginjo sc zanima danski dvor, csobito na oni krogi ruskih legitimistjv, ki računajo za bodočnost z monarh ^m< m v Rusiji. Zagonetka ge. Čajkovske vedno ni pojasnjena. Ko je sk^š^.u Lajkovska v februarju \\)20 v trenutni duševni de* presiji izvršiti samomor in je skočila v ta namen v reko Sprevo v Berlinu, so jo v zadnjem tipu rešili in prepeljali v opazovalnico za umobolne. Tu je osta* la dve leti, in sicer v sobi, kjer je bilo i 40 umobolnih žensk. Ko si je opomogla ! toliko, da so jo spoznali zdravniki za normalno, je zapustila opazovalnico. Kmalu pa so jo zopet pripeljali v bol* nico sv. Elizabete, ker je obolela na tuberkulozi.
Tedaj se je Dričela zanimati za njo bivša pruska princezinja Cecilija, ki jo je v bolnici opetovano posetila. Potom nje so bili opozorjeni na dozdevno ru* sko veliko kneginjo nekateri člani car* ske rodbine in dvora, med njimi tudi danski prestolonaslednik in carica=mati, živeča v Kodanju. V bolnici sta pose* tila Cajkovsko tudi bivši domači učitelj
na ruskem dvoru Francoz Gillard in' bivša dojilja velike kneginje Anastazi* je, Saša. Oba je bolnica takoj spozna* la. dasi sta se zadnja leta zelo spremen
nila.
Ta poset. aranžiran nalašč kot ne* kaka konfrontacija, je dal r.ovod obe« ma zdravniškima izvedencema, da sta JLjavila. da je simuliranje skoraj izklju* čeno. Wi pogovoru s svojo dojiljo se je bolnica spomnila raznih malenkostnih, povsem intimnih dogodkov iz dvorne* ga življenja. Saša ji je prinesla več fo« tografij, med njimi tudi fotografijo carske rodbine, ki jo je napravila Ana* stazija sama. Na tej fotografiji je le* stenec slučajno zakrival obraz ene nje* nih sester. To naključje je vzbudilo ne» koč med carjevimi otroci mnogo sme« ha. Zagonetna bolnica je pripovedova* la zvečer vse podrobnosti in omenila, da je lestenec zakrival obraz velike kneginje Tatjane.
Bivša dojilja je kategorično izjavila# da je bolnica velika kneginja Anasta* zija. Tudi prof. Rudnev, ki je bil nekoč povabljen v Moskvi k veliki kneginji Anastaziji, da pregleda njeno, od roj* stvo nekoliko pohabljeno nogo, je iz« javil, da je osebno trdno prepričan, da je Cajkovska res velika kneginja Ana* stazija. Danski dvor je v tej zadevi ša vedno rezerviran, vendar pa skrbi za zagonetno bolnico, ki ji hoče na vsak način rešiti življenje.
Zadeva nostaja vedno bolj zagonet« na. ker vztrajajo i sovjetska vlada i priče groznega umora carske rodbin«, da je bila v juliju 1918 v Jekaterinbur* gu skupno s carjem, carico in njunimi otroci umorjena tudi njuna najmlajša hči, velika kneginja Anastazija.
X Entitzijastičen sprejem Amundsena na Norveškem. V ponedeljek se je vrnil polarni raziskovalec Amundsen iz Amerika na Norveško. Pristal je v mestu Bergen, ki je bilo slavnostno okrašeno in kjer £-a je pričakovala več tisoč glav broječa nanožicit, V pristanišču navzoče ladje so pozdravile velikega norveškega rojaka s topovskimi streli. Amundsen izgleda zelo dobro. NjCi gov velik uspeh ga je pomUdil za cela leta. Tudi v Oslu, kamor se bo Amundsen ia Bcrgna podal, mu pripravljajo izredno sve« čan sprejem.
X Mnogokraten morilec. Londonska policija je prijela nekega roparja Kaupna, ki je pri zaslišanuj priznal, da je umoril 12 oseb in izvršil nad 90 lopov. Policija sodi, da ima zločinec na vesti še več grehov,
* Tihotapstvo v salonskem vom bolgar» skega kralja. Iz Bukarešte poročajo, da sq romunske oblasti zaplenile v salonskerc vozu, ki je bil name-njen v Sofijo, da pripelje na Dunaj balgarsikega kralja Borisa velike količine saharina in svile.
Blagajničarka
z malo kavcijo se sprejme takoj. — Naj»lot pove uprava ^Slovenskega Naroda*. 2113
Darujte za sokolski Tabor!
Včera]6n]a premijera popolno« ma razprodana I
Uubi me — in svet ie moi!
(Ouia umetnice)
Sijajna igra lepega
Svetislava Petroviča
in mlade in temperamentne
Mabel Poulton
m:boljšega ruskega komika Nikolaja Kolina, dajo temu krasnemu velefilmu Še posebni čar. Razkošna oprema.      Koloaalna r all J a.
Dsobito lepa in ganljiva vsebina. — Pre« skrbite si pravočasno vstopnice!
Predstave točno ob 4,  Vi 6, Vi 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani.
Telefon 134.
»SLOVENSKI  NAROD* dne 16. julija 1926.
btev 15/
Gospodarstvo
—S Poprava cest. Radi poplave je Jnnogo cest zelo poškodovanih. Zato je ministrstvo za zgradbe izdalo na vse gradbene sekcije nalog, naj takoj, ko poneha poplava, ukrenejo vse, da se ceste čimprej szopet spravijo v red. Kakor se nam porojen, so izvršene že vse predpriprave, da se nalog čUrnjprej izvede. Nastane pa vprašanje, ali bodo dovoljeni krediti za ta dela zadostovali, ker je znano, da so krediti premajhni celo za redno vzdrževanje.
—S Sadjarski tečaji v Bosni. Minisftr-!s:vo za poljedelstvo namerava tekom je-isoni prirediti v vseh večjih krajih Bosne posebne sadjarske tečaje; njih namen je v pavi »vrsti, poučiti prebivalstvo, kako je treba sadje negovati, suši ti in opremljati za izvoz. (Nadalje namerava minisrtrstvo zgraditi v vseh večjih krajih moderne su-
Pi'1-nice za sadje. —g Nepovoljno stanje hmeljskih nasadov. Glasom poročil iz vseh naših hmeb'ar-lskih okrajev so izgledi za letošnjo žetev zelo nepovoljni. Hmeljski nasadi so od de-tzevja in poplav mnogo trpeli, Tastiina je v rasti zelo zaostala in se radi pomanjkanja toplote ne more razvijati. Tekom zadnjega meseca so se pojavile »tudi razne Škodljive žuželke. Najboljši so Se hmeljski
Snasadi v Sloveniji. Kvaliteta letošnjega pri-belka bo znatno zaostajala za lanskim pri-tdelkom. Tako se ponuja za letošnji .pridede po 5000 do 5500 Din za 100 kg, do&im e cena lanskega pridelka, ki ga imajo pro-jducenti še nekaj, 6000 do 7000 Din.
—g Prekop Dunav—Jadran. Dva turin-ska inženjerja sta izdelala načrt za zgradbo prekopa med Dunavom in Jadranom. Prekop bi vodil čez Jugoslavijo in bi bil fceveda velikanskega pomena. Načrt, ki je s ttehnične strani zelo zanimiv, je bil izročen tržaški mestni občini. Seveda za enkrat ni nikakega izgleda, da bi se ideja uresničila.
* —g Ureditev evropskih dolgov v Ameriki. Evropski dolžniki Amerike so v minu-Sem in letošnjem letu pridno regulirali svo-Üc obveznosti napram Ameriki in je že tVečina evropskih držav sklenila pogodbe igledc odplačevanja. Med te države spadajo: Anglija, Francija, Italija, Belgija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Estonska, Finska, betonska, Litvanija, Poljska, Rurmmi-|ja i n .Madžarska, ki dolguje 22,143.539 dolarjev, odplačljivih v 62 Hetih. Nerešeno je še vprašanje dolgov med Ameriko in Avstrijo, kateri je dovoljen 20 letni moratorij. Rusijo, ki ni priznala vojnih dolgov in ■Grčijo. Po teh pogodbah plačajo Italija 26%, Anglija 82%, Francija 50%, Belgija 64% nominalnega kapitala s 4.5% obresio-fvanjem. Za ostale države znaša razmerje
med nominalno in današnjo vrednostjo dolga 79 do 82%. Iz tega je razvidno, da ie pri redukciji dolgov najbolje odrezala Italija, ki plača le 26%. Prilično povoljna je tudi pogodba za Jugoslavijo, ki pa vsekakor plača 10% več kakor Italija.
—g Nadprodukcija premoga v Trbovljah, Kakor poročajo zagrebški listi, je v skladiščih Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah krog 2800 vagonov premoga. Zaloga se dnevno povečava za povprečno 50 vagonov. Radi tega je uprava sklenila, da skrči delo za 1 dan v tednu.
—g Nakup soli v Tunisu. Uprava državnih monopolov jc odposlala v Tunis posebno komisiio pod vodstvom g. An dri je Radoviča. Komisija ima nalogo da pripravi •teren za zaključek večje pogodbe glede nakupa soli za Jugoslavijo.
—g Dobave. Direkcija državnih želez* nie v Ljubljani sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe za dobavo 15 ton kovaškega koksa.
Predmetni pogoji so na vpogled pri eko* nomskem odelenju te direkcije. —■ DirekcU ja državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe za dobavo asbest* nega skril j a za 337.50 m3 površine ter za dobavo 30 m3 plohov za žago, do 22. julija t. L pa za dobavo 30 plošč pocinkane pločevine ter prečnega železa. Direkcija državne« ga rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 3. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo šest vagonov po 4 m dolgih krajnikov, do 5. av* gusta t. 1. pa za dobavo spiralnih svedrov in dvokoničnih krampov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 20. julija t. 1. pri Generalni direkciji državnih želez* nie v Beogradu glede dobave desk in pk>= hov. Dne 24. julija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1540 kubičnih metrov raznih desk. — Dne 29. julija t. I. pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede dobave 120 m3 jamskega lesa. Pri direkciji državnih želez*
nie v Ljubljani dne 6. avgusta t. L glede do* bave 6000 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, dne 7. avgusta t. L glede dobave 5 kom. predorskih telefonov, dne 10. avgu* sta t. L glede dobave sicilijeve brončenc žice ter glede dobave 140.000 kg nega&eaiega apna, dne 11. avgusta t. I. glede dobave za* porniškega materijala ter glede dobave 25 tisoč kilogramov bukovega oglja, dne 12. av* gusta t. 1. glede dobave 3000 kg steklarskega kleja. sivega, 100 kg minijevega kleja in 400 kg mizarskega kleja ter glede dobave 5000 kg karboliixeja, dne 13. avgusta t. I. glede dobave 1500 m6 steklenih plošč za okna ter glede dobave brezovih metelj. ■— Dne 10. avgusta t. 1. pri Gradbenem odele* nju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave dolgih lesenih lestencev za odre. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
•j vGVfj carine na it real i je v Nr:;!> i; i. 01 1. avgusta t. 1. bodo ?foi»ikj v veljavo v Nemčiji novo carine na corealije, ki pomenijo ptjvi^uje sedanjih postavk za 50 do 150 odstotkov. Povišale .^e bodo to carina v svrho zr.ičite domačo kmetijske produkcije. I\ove cariue bodo vel a le zn blago, kj prihaja iz onih držav, s katerimi Nemčija nima trgovinskih pogodb.
Počasna prometna odprcina. P nam: Cel vagon, odposlan pravilno iz Ljubljane v Novi Sad, je dospel kljub vsem tež-kočam od Zagreba naprej v štirili dnoh v Novi Sad, v znatno bližje Brežice pa tocnn v šestih, namesto najkasneje v dveh dneh. Primerov tako počene odpreme sedaj ne bi smelo biti več. S tako počasnim odprem-1 ja njeni se povzroča interesentom VČasin nenadomestljiva škoda.
Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe
ALMA
KAVCojxASTü  l£TE  IN   PODPLATE  nosite  ob  vs,. * vremenu.   «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugcdrJ hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neo^ hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejsx kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 1729
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je bil naš ljubljeni, dobri in plemeniti soprog, oče, ded, tast in stric, gospod
lastnik kopališča Slatina Radenci
v torek, dne 13. julija t. 1. zjuhaj v starosti 55 let vsled srčne kapi iztrgan iz svojega dela in udejstvovanja polnega življenja.
Pogreb se bo vršil dne 15. julija t. 1. ob 15. (treh popoldne) iz Slatine Radenci h Kapeli.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v Kapeli dne 16. julija ob 10. dopoldne in dne 17. julija ob 8. zjutraj v kopališki kapeli v Radencih.
Slatina Radenci, dne 14. julija 1926.
Lulza Wiltschnig rojena Guerra, soproga. Vilma Höhn rojena Wiltschnig, Ida Wiltschnig, hčerki. — Dr. Werner Höhn, zet. —
Josip, Viljem H öhrij vnuka.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pt jaieljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Avgust Petrič
nadoficljal Mestne hranilnice
danes, dne 14. julija ob 16. uri po dolgi mučni bolezni mirnov Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 16. julija 1926 ob 15. uri iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 14. julija 1926.
210T
Žalujoči rodbini i
Petrlč-Klopčlč
Kravate
se izdelujejo najceneje iz seboj prinesenega blaga. — Židovska steza 6/L
Kupujem jedan željezni gater,
rabljeni aH dobro saču* van, širina rame od 40 do 50 cm. — Ponude sla* ti na adresu: Ivan Bujan, Leskova Draga. Skrad, sorski kotar. Hrvatska.
2105
Nova hišica
ua dobrem prostoru tik rudnika, pripravna za vsako obrt — se radi se* litve proda za Din 30.000. -— Pojasnila daje gosp. Obram, čevljarski moj s ster, Senovo pri Rajhen* burcfu- 2104
T. RABIC
k"*b, Ljubljana <£i
w
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube našega najboljšega očeta, oziroma brata, svaka, strica in bratranca, gospoda
Dr. FRANA
nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožaija in sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. %
Posebno pa se zahvaljujemo gg. dr. P. Defranceschlju in dr. P. Krajcu za požrtvovalni trud, ohraniti pokojniku dragoceno življenje, slednjemu še posebej za vso skrb, ki mu jo je posvečal v zadnjem letu njegovega življenja.
Ne najdemo besed*, dostojno se zahvaliti preč. duhovščini za visoko odlikovanje, ki ga je izkazala pokoiniku na njegovi zadnji poti, imenoma mil g. proštu Andreju Kalanu, ki je ob asstenci preč. gg. šentpeterskega župnika Janko Petriča, prof. dr. Josipa Demšarja in kaplana Antona Torkarja vodil pogrebne obrede in v župni cerkvi blagoslovil truplo.
Najlepše se zahvaljujemo govornikoma veleč. g. šefu prosvetnega oddelka dr. Dragotinu Lončarju in preč. g. župniku F. S. Finžgarju, ki sta se, prvi v imenu Slovenske Malice, drugi v imenu slovenskih književnikov tako presrčno genljivo poslovila od dragega nam rajnika.
Tudi se najtopleje zahvaljujemo slavnemu glasbenemu društvu Ljubljana" za genljivo pe je. Calje se zahvaljujemo vsem Številnim častilcem in prijateljem pokojnikovim, ki so ga sprem li do groba, g. rektorju in gg. profesorjem univerze, zastopnikom Slov. Matice, Francoskega instituta in Društva slov. kn.iževnikov ter zastopnikom civilnih oblasti In ostalih kulturnih organizacij. Vsem in vsakemu posebej   Bog plačaj!
Ljubljana, 15. julija 1026.
Žalujoči ostali.
Uraduištvo Mestne hranilnice ljubljanske javlja tužno vest, da je preminul njegov tovariš gosp. nadoficijal
Avgust Petrič
Vzornemu kolegu in simpatičnemu družabniku ohranimo najlepši spomin.
V Ljubljani, dne 15. julija 1926.
Uredništvo Mestne hranilnice ljubljanske-
maam
m m
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja žalostno vest, da je preminul njen mnogoletni zvesti uradnik gosp. nadoficijal
Avgust Petrič
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, 16. julija ob 15. uri (ob 3. uri) iz mrtvašnice splošne bolnice.
Ohranimo ga v najlepšem spominu.
V Ljubljani,  dne 15. julija 1926.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Uanfadai Insin 7"nartr^ — Za aNajodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Anica Franke. — Vsi v Ljubljani