OQ8ETnMHBS3« lena I ”-1 a|A VjU I TELEFON UREDNIŠTVA: Z5-CT Al W. I U°BAVE: 25-67 ta 28-67 I POSLOVALNICA CELJE. Preiernova 3. tel. 280 JieV. 221 I TELEFON . LJUBLJANA; 46-91 Maribor, ponedeljek 30. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman * opravi »11 do Doitl 14 din. Dostavljen na dotn 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI KACUNt 11.409 Cena din Ribbentrop odletel v Moskvo ? Po vesteh iz Amerike je nemški zunanji minister odletel z letalom v Moskvo — Njegovo potovanje je v zvezi s paktom treh velesil Med Zedinjenimi državami in državami Južne Amerike sklenjena obrambna zveza — Amerika bo stopila najkasneje spomladi v vojno LONDON, 30, septembra. Reuter. Njujorški žurnalist W. VVilliams javlja iz dobro informiranega vira, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop odletel včeraj v naglici z lastnim letalom v Moskvo. WUliams dostavlja, da bo Ribbentrop sondiral tla za pristop Rusije k osovinski trojni zvezi. VVASHINGTON, 30. septembra. ZPV. Nemška uradna poročila o odhodu italijanskega zunanjega ministra grola Ciana in španskega notranjega ministra Su-nerja iz Berlina potrjujejo, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop odsoten iz Berlina in zato Ciana in Sunerja ni mogel spremiti na kolodvor. To vsaj indirektno potrjuje vest, da je nujno odpotoval z letalom v Moskvo. To potovanje je postalo nujno potrebno zaradi stališča, ki ga je, kakor vse govori, zavzela Sovjetska zveza nasproti novemu vojaškemu paktu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. To stališče je vse prej kakor naklonjeno tej novi zvezi, dasj na uradnem mestu v Kremlju še dalje trdovratno molče. Naloga von Ribbentropa bi torej bila preprečiti preorlentacijo Sovjetske zveze. Vojaška zveza obeh Amerik VVASHINGTON, 30. sept. ZPV. Sinoči so bila uspešno zaključena pogajanja o vojaškem sodelovanju med državami Severne Amerike in' dvajsetimi latinskimi republikami Južne Amerike. Kakor na-glašajo v uradnih ameriških krogih je to dejanje odgovor na novi berlinsko-rlm-sko-tohijskl pakt. Wd!k!e od!očne'ši kakor Roosevelt CLERiVIONT-FERjRAND, 30. sept. Ha-vas. Trojna zveza med Nemčijo* Italijo in Japonsko je zbudila tudi v Franciji veliko zanimanje in pišejo o njej obširno vsi francoski listi. Tako pravi »Journal«, da pomeni ta pakt, sklenjen pred ameriškimi volitvami, preventivno akcijo treh totalitarnih velesil proti Zedinjenim državam. Zedinjene države se zavedajo, ds so bliža trenutek njihove končne odločitve. -Japonska zameri Amariki najbolj tp, da oskrbuje z železom Anglijo, dočim ga Japonski noče prodajati. Dalje ne mo- re Japonska dovoliti, da bi se Zedinjene države razširile po vsem Tihem oceanu vse do Singapurja in ustvarile' tudi tam svoja oporišča. Ameriško javno mnenje je zelo vznemirjeno. Republikanci in demokrati Se popolnoma strinjajo v teh vprašanjih in republikanski kandidat VVili-kie. obljublja, da bo v primeru, a ko bo izvoljen, šel še dalje kakor Roosevelt. Glede Sovjetske zveze je treba reči, da ostaja še dalje zagonetka, dočim se je epanija, kot se zdi, že odločila, kakor se je tudi Amerika. Kar je še nejasnega, bo razjasnila bližnja bodočnost. Lahko pa je mogoče že sedaj reči, da bosta sedanja dva konflikta, japonsko-kitajski in oso- vinsko-angleški, postala svetovna konflikta, katerih izid bo odločil za več stoletij bodočnost človeštva. Vstop USA v vojno neizbežen VVASHINGTON, 30. sept. Ass, Press. Iz odmeva, ki je nastal v Zedinjenih državah Severne Amerike po sklenitvi trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko, postaja vedno bolj .jasno, da Zedinjene države ne bodo niti za las spremenile svoje zunanje politike v škodo Angliji in Kitajski, ampak bodo nasprotno sedaj obe države še bolj podpirale. Vedno bolj postaja pa tudi jasno, da bodo Zedinjene države dejansko prisiljene poseči v sedanji veliki svetovni konflikt na stra- ni Anglije in Kitajske. Vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je še edino, ki ni rešeno. Prevladuje mnenje, da bodo Zedinjene države stopile neposredno v vojno najkasneje prihodnje leto spomladi, ako jih razvoj dogodkov ne bo prisilil storiti to že. prej. V ameriških diplomatskih In političnih krogih pa računajo tudi s tem, da bodo sile, ki se vojskujejo proti Nemčiji, Italiji in Japonski, našle podporo tttdi v Sovjetski zvezi. Amerika in Sovjetska zveza VVASHINGTON, 30. sept. Reuter. Ka kor se tu zatrjuje, prezident Roosevelt in angleški veleposlanik Lothian nista razpravljala samo o vplivu trojnega vojaške ga pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko na odnošaje med Anglijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike, ampak tudi o vprašanju, kakšno stališče bo do njega navzela Sovjetska zveza. Zveze med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo so se po zadnjih konzultacijah in v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu, zlasti v Indokini, znatno poglobile in se zdi, da bo v Berlinu sklenjena trojna zveza zbli-žanje med obema velesilama še bolj po- spešila. Položaj v ameriški javnosti pa je ta-le: Američani niso nikakor navdušeni za Sovjetsko zvezo, vsi pa čutijo, da so Trme'r.ški in sovjetski interesi na Daljnem vzhodu, zlasti na Kitajskem, identični. Kar tiče drugih področij Daljnega vzhoda, Indokine, Holandske Vzhodne Indije itd., je tako za Zedinjene države kakor za Sovjetsko zvezo koristno, da se ohrani status quo. Zato ameriška javnost samo pozdravlja zbliževanji med Washingtouom in Moskvo. Zelo komentirajo tu tudi dejstvo, da je Molotov sprejel takoj po podpisu berlinskega pakta ameriškega veleposlanika Steinhardta. Španija pred težko odločitvijo Serrano Suner 'e odpotoval Iz Berlina v Monakovo In oojde od tam v R m — Španifa Se dalja okleva glede vstopa v vo no — Možnost potovanja generala Franca v Rim BERLIN, 30. sčpt.' DNB. Špafiski notranji minister S e r r a n o S u fl e r je odpotoval včeraj s svojim spremstvom na krajše Bivanje v Monakovo. V odsotnosti zunanjega ministra von" Ribbentropa ga je spremil na kolodvor državni tajnik von Weitzstcker. Po obhodu Častne čete se je Suner sestal na peronu s poveljnikom SS-oddelkov Himmlerjem, državnimi tajniki Bohleom, Kepplerjem, Wormauom in Gausom ter drugimi odličniki. Na peronu* so bili tudi španski poslanik general Espinosa‘de los Monte-ros, člani "španskega poslaništva. ter falange. Suner bo'odpotoval iz Mon&kova v Rim; Ostali delegati pa se vrnejo v Madrid. LIZBONA, 30. sept. Ass. Press, Po informacijah iz Madrida se Španija še vedno ni dokončno odločila za vstop v vojno na strani Nemčije in Italije in še vedno okleva. Izgleda celo, da Serrano Šuner, ki se je mudil več časa v Nemčiji in odpotuje sedaj v Italijo, nima pooblastila za sprejemanje kakih definitivnih obveznosti in bo odločitev sprejeta šele po njegovi vrnitvi Iz Rima v Madrid, ako ne bo med tem general Franco sam odpotoval v Rim. Kot vzrok oklevanja navajajo v Madridu težak notranji finančni, gospodarski in politični položaj Španije. Sedanji režim se dobro zaveda, da njemu nasprotne sile še niso iztrebljene in bi mogle izkoristiti eventualne težkoče v svoj prilog. Proti režimu niso samo levičarji, ampak tudi Katalonci in Baski. BERLIN, 30. sept. ZPV. Po podpisu trojnega pakta je italijanski zunanji minister Ciano s španskim zunanjim ministrom odpotoval v Rim, kjer se bodo nadaljevale konference glede španskega vprašanja vstopa v vojno. MONAKOVO, 30. sept.. DNB. Španski zunanji minister Serrano Suner je sinoči s spremstvom dospel sem. Na postaji so ga pozdravili guverner Bavarske general von Epp ter drugi visoki dostojanstveniki bavarske vlade in oblaštev. A O* na odločilnem razpotju OPANJ, 30. sept. ZPV. Na pritisk angleškega poslanika in vrhovnega povelj, niha angleških čet v Egiptu je bilo, po poročlu Hsta »Berlinske Tidende« iz Ka-hire, razglašeno včeraj obsedno stanje z clarmno pripravljenostjo. Po egiptski ustavi morejo biti izdani taki ukrepi samo v primeru neposredne vojne nevarnosti. Zaradi tega je razumljivo, da je ta razglasitev povzročita v egiptski presto!nici veliko nervoznost. Mimo tega nadaljujejo Angleži svoje napore, po katerih naj bi se sestavila nova vlada, ki bi takoj napo-vedala Italiji vojno. Na drugi strani pa je pos’al arabski kralj Ibn Saud k egiptske-mu kralju Faruku svojega posebnega od-pos^nca KhaUda al Huda, ki je postal znan javnosti po svojem svoječasnem obisku pri Hitlerju in Mussoliniju. Naloga Khalida al Huda je, vplivati na kralja Fa. ruka, naj še ne vda pritisku Angležev. Ibn Saud je zbral tudi čete na meji Transjor. danlje, ki ogrožajo angleške pozicije. RIM, 30. sept. DNB. V Egiptu se nadaljujejo aretacije Italijanov in jih primejo vsak dan povprečno po 250. V zvezi s tem piše »Giornale d’Italia«, da bodo ti Italijani kmalu »maščevani, račun za to pa bo plačala Anglija. POIZKUŠEN ATENTAT SAN JUAN (Portorico),.30. sept. ZPV. Ameriški spiker je davi javi!, da je bil na političnem sestanku poizkušen atentat na predsedniškega kandidata Garcia Mendeza. Anglija bo zasedla Madagaskar ? ŽENEVA, 30. sept. DNB, Po neki vesti Iz ylchyja nameravajo Angleži okupirati Madagaskar, otok ob jUžnovzhodni afriški obali. Francoski minister z& kolonije je namreč sprejel včeraj z Madagaskarja radiogram tamkajšnjega francoskega guvernerja, ki daje slutiti, da bodo Angleži blokirali otok. Guverner je prejel iz Londona sporočilo, da bo Anglija preprečila vsakršno zvezo otoka z ostalim svetom, dokler bodo tamkajšnja oblastva pokorna vladi v Vlchyju. Položaj otoka je zelo nevaren in se guverner boji, da ne bo imel dovolj opore za resen odpor v primeru okupacije. Poziv Londona, naj se otok priključi njej in'•sodeluje z njo v vojni, je guverner odklonil. Ciano se Je vrnil v Rim BERLIN, 30. sept. ZPV. Italijanski zunanji minister grof Ciano je odpotoval včeraj dopoldne s svojim spremstvom z oklopnim vlakom iz Berlina proti Rimu. Ob slovesu- so se zbrali na kolodvoru razni nemški in drugi odličniki, ni pa bilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki je odsoten. NOV INCIDENT V SUČOVU ŠANGHAJ, 30. sept. ZPV. Japonske čete so zasedle vse izhode iz mesta Su-čova In zastražile sosedno področje. Malo pred polnočjo je bil ubit neki japonski častnik. Japonci smatrajo, da je bH uboj dejanje kitajskih teroristov. Vojaki so do rane zore preiskali vse hiše v mestu. Kitajsko prebivalstvo je zaradi tega zelo razburjeno. Napovedujejo še hude represalije Japoncev. DOBAVE AMERIŠKIH LETAL ANGLIJI VVASHINGTON, 30. sept. Reuter. USA so poslale Veliki Britaniji v teku avgusta za 17 milijonov dolarjev več letal kakor v juliju. BANKET V AMERIKI NEW YORK, 30. sept. Ha vas. Na čast francoskemu poslaniku v VVashingtomi je trgovinska zbornica v New Yorku priredila svečani banket. FILM O BOJIH V ALPAH V SOFIJI SOFIJA, 30. sept. Stefani. V glavnem sofijskem kinu so predvajali v navzočno. sti vojaških in civilnih odličnikov italijan-sk flm o bojh v Alpah in na Jonskem morju. Med predvajanjem je došlo do toplih manifestacij Italiji. ODMEV PAKTA V TURČIJI ISTAMBUL, 30. sept. Stefani. Tukajšnji tisk se bavi s trojnim berlinskim paktom in naglaša, da vsebuje v vojaškem pogledu višje svrhe. Važen je predvsem v tem, ali bo preprečil vstop drugih držav odnosno narodov v vojno na strani Velike Britanije? Letalska volna brez velikih akti Napadi nemškega letalstva na AngSifo in angleškega na Nemčijo Ser zasedene kraje se neprenehoma nadaljujejo, vendar ni nfšfaov ©foseg tak, kakor je bil v pre|šn’ih akcifah NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 30. sept. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Napadi nemških letalskih edinic so bili v soboto in v noči med 28. in 29. septembrom posebno naperjeni proti Londonu, Liverpoolu in dru-K,m lukam ter luskini napravam v južni Angliji. V Londonu je bila narejena velika škoda na dokih SHverton v Grew-sendu, na dokih pri Tilburryju ter v pristanišču ob Temzi In dokih »Vzhodne Indije«. Blizu škotske obale se je posrečilo letalstvu potopiti dve trgovski ladji po 6000 ton, ki sta pluli v zelo močnem spremstvu. Med dnevnimi napadi je prišlo nad Londonom do hudih zračnih bitk, ki so se končale uspešno za nemške letalce. Angleške letalske edinice so izvedle ponoči napade zlasti na obmejna mesta na zahodu in jugozahodu Nemčije. Nekaj angleških bombnikov, ki so prileteli blizu Berlina, se je moralo zaradi protiletalskega ognja vrniti in niso prileteli nad prestolnico. V zahodni in jugozahodni Nemčiji so sovražna letala na več krajih odvrgla bombe, ki pa niso povzročile večje gmotne škode. V nekem nemškem zahodnem mestu je sovražnik bombardiral razne mestne četrti in je ob tej priliki našlo smrt več oseb ali pa so bile ranjene. Včeraj je sovražnik izgubil 28 letal, od katerih ja tri sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešamo samo eno nemško letalo. ANGLEŠKE ZAŽIGALNE BOMBE KLOPENBURG, 30. sept. DNB. Kakor vselej, so tudi v predvčerajšnji noči poiz- kušali angleški letalci napasti oblast ob Veseri in Emsi. Vrgli so večje število za-žigalnih ploščic na vasi in njive, škode ni bilo. Namenoma so rušili nemške kulturne spomenike. Tako je bil odvržen večji del zažigalnih ploščic na muzej v Klopen-burgu. V okolici stoje stare hiše s dvor. cem iz 1. 1680 in drugimi kulturnimi stavbami, ki predstavljajo dragoceno vrednost za proučavanie vaške umetnosti. Angleži so že pred tednom vrgli zažigal-ne bombe na ta kraj. ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO BERLIN, 30. sept. DNB. V sinočnem napadu angleških bombnikov je bila poškodovana mrtvašnica v Hannovru. V drugem mestu je bilo porušenih več privatnih poslopij. Večja skupina britskih letal je krožila nad zahodno Nemčijo, le slabši del je dosegel srednjo nemško pokrajino. Nekaj leta! je dospelo do predmestij Berlina, niso pa mogla napasti samega jedra prestolnice. BERLIN, 30. sept. DNB. V sinočnih angleških napadih na zahodno Nemčijo je bil sestreljen en britski bombnik. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 30. sept. Reuter. Letalsko ministrstvo in obramba Londona javljata, da so protiletalski topovi na jugovzhodu velemesta sestrelili v nedelio štiri sovražne bombnike. V teku dneva je bilo uničenih sedem sovražnih leta!, dva angleška lovska aparata pogrešajo, pllo‘i so se rešili zdravi. V teku popoldneva je bilo več napadov na srednjo Angleško, Vsa južna Dobrud SOFIA, 30. sept. ZPV. Do včeraj je bila dovršena okupacija celokupne od Romunije Bolgariji odstopljene južne Do-brudže po bolgarskih četah, razen mesta Silistrije, v katero vkorakajo bolgarske če te danes na slovesen način. S tem je južna Dobrudža v celoti vrnjena Bogariji. Odhod romunskih in prihod bolgarskih čet je bil povsod' izvršen brez incidentov, v kolikor niso nastala kje pa kje manjša ne- sporazumljenja. V Sofiji vlada velkansko navdušenje nad dejstvom, da je sedaj končno uresničen skoraj tridesetletni sen vseh Bolgarov po zopetni vrnitvi te bogate poljedelske bolgarske dežele. Napetost med Anglijo in Japonsko TOKIO, 30. sept. Domej. Japonski veleposlanik v Londonu Šigemicu, je obiskal angleškega zunanjega ministra Ha-iifaxa, da ga uradno obvesti o sklenitvi trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Agencija Domej poroča, da je mogoče opaziti znatno poslabšanje an-gleško-japonskih odnošajev, zato so v teku tudi pogajanja za odhod Japoncev iz Anglije. Japonski veleposlanik Šigemicu je zahteval od angleškega zunanjega ministra, da se takoj napoti v Liverpool japonski parnik »Fušimi Marn«. Ta parnik je sedaj v Lizboni in bo služil za prevoz Japoncev iz Anglije. TOKIO, 30. septembra. DNB. Po neki vesti angencije Domej je japonsko poslaništvo v Londonu pozvalo 750 Japoncev, ki žive v Angliji, da zapuste Veliko Britanijo, češ, da je njih življenje v stalni nevarnosti zaradi zračnih napadov. V Angliji bo ostalo samo uradništvo japonskega poslaništva in »Jokohamske banke«, člani koncerna Mitsui in japonski novinarji. Japonski parnik »Fusimi Marn« je že na poti iz Lisbane v London, da vkrca japonske državljane in jih prepelje na Japonsko. Nova ureditev na Norveškem OSLO, 30. septembra. Ass. Press. Nemška okupacijska uprava na Norveškem se je več tednov pogajala z norveškimi strankami za novo ureditev norveškega političnega in ostalega življenja, toda vsa ta pogajanja so ostala brez uspeha. Zaradi tega se je Nemčija odločila za važen korak: razpust in prepoved vseh norveških političnih strank, razen gibanja Quislinga, ki je bilo priznano kot edino legalno in dopustno. V zvezi s tem je bil ustanovljen tudi posebni narodni svet, ki opravlja nekako funkcijo vlade pod protektoratom nemškega okupacijskega ob-lastva. Kakor se zatrjuje, naj bi bila ta ureditev dokončna, to se pravi, da bi Norveška za stalno nehala biti monarhija in ustavna parlamentarna država. Po nemških načrtih bo vključena v nordijsko (germansko) skupnost, njen položaj pa bo sicer odvisen od zadržanja Norvežanov samih. STALIŠČE SLOVAŠKE BRATISLAVA, 30. sept. DNB. V Ru-žomberku je bil v nedeljo velik politični zbor 30.000 Slovakov. Govorila sta dr. Tiso in šanjo Mach o načelih slovaške notranje in zunaje politike. Dr. Tiso je zavrnil vse tiste, ki trde, da sedanje sodelovanje z Nemčijo ni v tesnem skladu z glediščem slovaške vlade. Nemčija pomaga slovaškemu narodu z delom in nasveti od 1039 dalje. Nemci so zagotovili Slovaški svoboden razvoj, kar je bil življenjski cilj pok. patra Hlinke. Noben Slovak ne sme pozabiti, da brez Nemčiie in njene končne zmage v sedanji vojni ni svobodne Slovaške. To dejstvo veže slovaški na>rod, da z vsemi silami sodeluje za napredek slovaštva. IRANSKA DELEGACIJA ZA BERLIN TEHERAN, 30. septembra. DNB. Iranska delegacija, ki jo tvorijo uradniki raznih ministrstev, je odpotovala v Berlin. Z odločujočimi nemškimi osebnostmi bo vodila pogajanja za kontingentiranje uvo za in izvoza med obema državama. POŽAR V NORVEŠKEM KINU OSLO, 30. sept. DNB. V Mandalu na južnem Norveškem je med predstavo v kinu izbruhnil požnr. V ve!!M paniki -je deset oseb zgorelo v plamenih. a žrtev iii škode ni bilo. V okolici Edin-burgha je porušenih nekaj hiš, nekaj ljudi je ranjenih. Ena oseba je dobila smrtno nevarne poškodbe. LONDON, 30. sept. Reuter. Nad Kanalom in okolico je razsajala včeraj močna nevihta z nalivi. Kljub nepovoijnim vremenskim prilikam so se angleška letala dvignila in bombardirala vse vojaške naprave na celinski obali Rokavskega preliva. . LONDON, 30. sept. Globereuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so včeraj ob 18.30 angleška letala pri izvidniškem poletu nad Sant_ Georg kanalom, med \Va-lesom n Irsko, opazila večjo skupino nemških letaf tipa Heinkel. Angleška letala so takoj stopila v boj ter se približala nemškim, ki so letela od rta St. Davis Head k Liverpoolu, hoteč ga napasti. Eden izmed britskih pilotov je izjavil, da so bila sovražna letala zavrnjena. V spopadu se je eno sovražno letalo zrušilo v morje. Drugo sovražno letalo je bilo tako poškodovano, da najbrž ni doseglo svoje baze na francoski obali. NAPADI NA FRANCIJO V1CHY, 30. sept. ZPV. Iz Vichyja javljajo, da so sinočnji napadi eniških bomb nikov na francosko obalo ob Kanalu povzročili velko škodo na pristaniških napravah v severnofrancoskih lukah. V zadnjih 48 urah so težke granate anglešldh da'e-kc;lrelnrh topov pri Dovru neprestano padale na francosko stran, posebno na odsek pri Calaisu in Cap Grizu. | Angleške akcije v Sirij RIM, 30. sept. ZPV. Kakor poroča »Po-polo di Roma« iz Aten, pripravlja Anglija v Siriji nov udarec proti bivšemu zavezniku Franciji. Anglija podpira zlasti prizadevanja francoskega izdajalca de Gaullea, ki se trudi, da bi vključil Sirijo v angleško fronto proti Italiji. Obenem se je pa pričela tudi velika akcija, ki naj bi pridobila voditelje plemena Džebel Druz proti dogovorom premirja v Siriji, kar naj bi dalo zunanji povod za angleško intervencijo. AKCIJE V PRETEKLI NOČI BERLIN, 30. septembra. DNB. Sinoči v mraku je nemško letalstvo začelo z običajno nezmanjšano silovitostjo bombar-. dirati London. Po dosedanjih poročilih so nemški bombniki z majhne višine uspsšno metali bombe na posamezne objekte. Protiletalska obramba mesta ni mogla preprečiti uspeha nemškim letalcem, v noči od sobote na nedeljo so vrgli nemški letalci težke bombe na prestolnico škotske, Edinbourgh. Posadke letal so opazile velike požare, ki so nastali po cksploz ji bomb. Odsev ognja je bil viden 200 km daleč. Sodijo, da so bili ob tej priliki zažgani veliki rezervoarji bencina in smod-nišnice. NAPAD NA LETALSKO TOVARNO BERLIN, 30. septembra. DNB. V nedeljo je neki nemški bombnik vrgel težko bombo s 50 m višine na veliko angleško tovarno letalskih motorjev v Derb'yju. Poveljnik letala, poročnik von Butiar, se je strmoglavo spust 1 z letalom nad tovarne in odvrgel bombo v trenutku, ko je bil tik nad središčem podjetja. Letalo se je nato naglo dvignilo. Posadka je še lahko ugotovila, da so glavne delavnice osrednje tovarne uničene. 3ap@nski čin profi USA HANOI, 30. sept. ZPV. V nedeljo so japonski vojaki sneli v mestu zastavo ameriške Daljnovzhodne trgovinske družbe, ki je trgovala z notranjostjo Kitajske in imela močne zveze s Čungkingom ter Čangkajškovo vlado. Vojaštvo je poslopje zasedlo. JAPONSKI ODBOR DESETORICE TOKIO, 30. sept. DNB. Glede na odločilne dneve, v katere vstopa japonska zunanja politika, je predsednik ministr-sikega sveta, knez Konoje, sklenil ustanoviti pri vladi poseben odbor desetorice odličnih Japoncev iz vojaških in gospodarskih krogov. Današnja seja ministrskega sveta se bo bavila s tem načrtom. Knez Konoje je že vstopil v stike z mnogimi dostojanstveniki, po večini bivšimi ministri, ki naj bi bili sposobni, sodelovati pri »gibanju za podporo zunanje politike japonskega cesarstva«. MANIFESTACIJE V LUKSEMBURGU LUXEMBOURG, 30. sept. Stefani. V mestu so bile včeraj velike narodno socialistične svečanosti. Govorniki so na-glašali, da je bivša kneževina popolnoma nemško ozemlje in da bodo s tem v zvezi oblastva storila vse, da se pogreške preteklosti glede jezika in kulturnih akcij čimprej popravijo. PAPEŽ IN FRANCIJA CLERMOND-FERRAND, 30. sept. Ha-vas. V zvezi s poslanico, ki jo je že papež Pij X. 1911 oznanil katoliškemu svetu, je arrarski škof razglasil francoskim katoličanom, da je suveren katoliške cerkve prepričan o tem, da bodo v verskem pogledu skoro že nastali boljši časi za Francijo. UREDITEV PARIŠKEGA PROMETA BERN, 30. sept. DNB. Francoski uradni list javlja, da se bosta družbi pariške podzemeljske železnice in avtobusnega prometa fuzionirali, da bi tako promet po velemestu postal čim praktičneišl Novo društvo se bo konstituiralo prihodnje lieiO. GANDHI PRI PODKRALJU SI ML A, 30. sept. Reuter. Tekom včerajšnjega popoldneva je obiskal Gandhi indijskega podkralja. To je bil sedmi sestanek Gandfiija s podkraljem v teku sedanje vojne. Obisk je bil v zvezi z resolucijo indijskega kongresa, sklenjeno pre tekli teden, s katero je bila ponudba sodelovanja za časa trajanja sedanje vojne preklicana. Kakor se zatrjuje, se bodo člani kongresa vrnili na svoj redni posel. »LOCK INVER« IZGUBLJEN? LONDON, 30. sept. Reuter. Admirali-teta javlja, da se ribiška ladja »Loch In-ver« ni vrnila pravočasno v luko ter se jo. smatra za izgubljeno. ŠRAMKOV GOVOR PO RADIU LONDON, 1 sept. Reuter. Predsednik češkoslovaške vlade v emigraciji, mons. Jan Šrarnek, je sinoči govoril na radiu. BORZA. Curih, 30. IX. Devize: Pariz 9.85, London 17.00, Newyork 436, Berlin 175.20. Mariborska napoved: Pretežno oblačno, hladno in nestanovitno. Včeraj je bila najvišja temperatura 8, danes najnižja 4.5, opoldne 8. Padavin te bilo včeraj 55.8, danes 8.7 mm. Šahovsko prvenstvo SSSR V vodstvu je spet Bondarevski MOSKVA, 30. sept. — V soboto popoldne in zvečer so bile odigrane številne prekinjene partije, ki so prinesle spet nekaj senzacij ter nekoliko spremenile položaj v vodstvu. Posebno presenetljiv je bil poraz Keresa. Keres je bil v poziciji proti Bondarevskemu v prednosti. Ker je hotel za vsako ceno zmagati, je pri študiranju pozicije potrošil preveč časa ter bil radi prekoračenja časa kon-tumaciran. Toda tudi Smislov ni zaostal, v lepem zaključku je porazil Kotova. Du-binin je premagal Ragozina, ki je s tem odpadel od vodilne skupine, Lisičin je porazil Slolberga, Bondarevski pa Kotova. Druga senzacija pa je bil poraz Botvinnika. V končnici proti Mikenasu je zašel s kmetom manj v nevzdržen položaj ter predal. Botvinnik je tako izgubil slednjo možnost, da si ohrani svoj naslov prvaka. Nekatere prekinjene partije pa so končale remis. Stanje v vodstvu je sedaj sledeče: Bondarevski 12K>, Smislov 12, Lilienthal 12 (1), Boleslavski 11, Keres in Makago-nov 10 točk itd. Danes zvečer se turnir nadaljuje s predzadnjim 18. koloni. iovice Delavstvo v boju proti draginji in špekulacij Velika zadružna manifestacija ¥ &ušah Včerajšnja nedelja je bila za Ruše, kašne prednosti in koristi imajo člani od predvsem pa za delavstvo Tvornice za dušik d. d. Ruše značilen dan v duhu današnjih socialnih potreb. Zbralo se je vkljub deževnemu vremenu nad 400 delavcev, ki so želeli iz ust predsednika Saveza nabavljalnih zadrug iz Beograda najpozneje pa 1. novembra. Ravnateljstvo zadruge in potom nje od Saveza. Navzoč je bil tudi revizor Saveza g. Cizelj, ki bo zadrugo vpeljal v poslovanje. Na občnem zboru je bila izražena želja, da naj zadruga začne z delom čimpreje, g. Miloša S t i b 1 e r j a čuti zadružno besedo. Ob prihodu je predsednika Saveza pozdravil predsednik pripravljalnega odbora, delavec S tanek, ki mu je predstavil ostale člane pripravljalnega odbora, med tem pa je tovarniška godba zaigrala koračnico v pozdrav. V nabito polnih prostorih tovarniške kantine se je ob 9. uri pričel ustanovni občni zbor nabav-Ijalne zadruge v Rušah ob zvokih pesmi tvornice za dušik je že obljubilo svojo vsestransko pomoč. Tovarna bo dala zadrugi na razpolago prostore za poslovalnico in skladišča, delala pa bo roko v roki z zadrugo glede izplačila obveznosti delavcev do zadruge. Občni zbor je sklenil, da se lahko zadruga zadolži do 500.000 dinarjev. Novo ustanovljena zadruga bo delovala skupno z mariborsko nabavljalno zadrugo, v »Iz bratskog zagr-ljaja... G. Miloš Štibler j članstvo katere bo vstopila, tako da bo je ob navdušenih pozdravnih vzklikih pozdravil svoje domačine Pohorce in Ko-bance ter v enournem govoru razjasnil navzočim temeljna pravila zadružništva. P0to pričelo deževati. Lilo je nato ponekod izstopila iz struge. Letošnfa gledališka sezona Mestno gledališče v Celju je razpisa abonma za sezono !P4n'4l Narodno dališče v Ljubljani bo vprizorilo za abon- ma 3 operne in 3 dramske predstave, Narodno gledališče v Mariboru po 4 dramske predstave. Prijave za abonma spre- vso noč in v nedeljo je bilo spet vse pod vodo. Kakor ob zadnjem nalivu pred 14 dnevi, tako je tudi danes od Konjic čez Loče, Poljčane in dalje proti Studenicam. Makolam tja do Majšperga vsa pokrajina podobna velikemu jezeru. Dravinja, Brežniča 'in drugi manjši po- toki so začeli naraščati že v zgodnjih jutranjih urah. Ko, so sc ljudje vračali od jutranje maše, so morali vodo že bresti. Poljčane so bile od ostalih vasi odrezane. Cesta na Spodnje Poljčane je na široko poplavljena. Voda je ponovno napravila občutne škodo na njivah in travnikih. Nekaterim je odnesla'poslednjo košnjo. Zadnji poljski sadeži, ki so še v zemlji, so pod vodo mmKEEsaaBsmtm mezd® - nož z dvema reziloma Z ozirom na naraščajočo draginjo se pri nas veliko tudi razpravlja o minimalnih mezdah. Doslej se je na to vprašanje gledalo prečesto tudi z demagoške-ga gledišča. Naslednje misli, ki s prstom kažejo na drugo stran vseh teh vprašanj, smo dobili od našega gospodarstvenika z juga in jih po načelu: »Poglejmo resnici v oči!« v skrbi za bodočnost objavljamo: Znano je, da je ministrstvo predlagalo uvedbo minimalne mezde za vso državo na podlagi urne mezde 4 din s pogojem, da lahko posamezne banovine v svojem delokrogu odredijo minimalne mezde za 10 odst. pod to bazo ali pa 50 odst. nad njo. To pomeni, da bomo v najkrajšem času doživeli, dia( bodo nekatere banovine uvedle minimalno mezdo 3.60 din (t. j. 4 manj 10 odst.), oziroma'6 din na uro (t. j. 4+50 odst.). Po zadnjih časopisnih vesteh vidimo, da je Delavska zbornica v Ljubljani predlagala, da se v dravski banovini uvede minimalna mezda 6 din na uro. Kakšne reperkusije bodo povzročile nove minimalne mezde v naši industriji in obrti? če bi bila minimalna mezda 6 din na uro veljavna za vso državo, bi bilo to pravilno in bi mogla imeti dravska banovina od tega še koristi. Zgodilo pa se bo najbrže, da bodo naše vzhodne banovine uvedle za svoja področja minimalno mezdo 3.60 din na uro, pri nas pa sc for- sira za isto delo minimalna mezda 6 din. Že sedaj vidimo, da takšni ukrepi škodujejo delavskim slojem naše banovine. Zavreči bi bilo treba demagogijo in delavstvu iskreno in pošteno povedati, da tako »visoka« mezda (paradoks) le njemu samemu škoduje. Industrijska in obrtna pod jetja se zadnje čase v vedno večjem števili: selijo iz naše banovine v južne kraje in res je, da temu ni kriva samo bližnja meja, marveč so za to povsem drugi vzroki. že desetletja nam trobijo, da je naše delavstvo sposobnejše, boljše, bolj izobraženo itd. kakor pa delavstvo v južnih krajih. Z ozirom na to naš delavec tudi več producira, če je bolje plačan. To so danes že zastareli pojmi! Pri današnjih modernih strojih se v kratkem času izurita prav tako slovenski kakor makedonski delavec. Toda, ali bi mogli verjeti, da delavec, zaposlen pri nekem delu 10 let, ne bo dobil one rutine in sposobnosti kot njegov slovenski tovariš recimo v petih letih, tudi če ne bi bilo teh modernih strojev? Ne smemo prezreti, da pri tako visoki mezdi ne bo hotela nobena ustanova (bodisi zasebna, samoupravna ali državna) nameščati mlajše ljudi, če lahko izbira na delovnem trgu zrelejše in sposobnejše delavce, ki bodo prav radi delali tudi za te nove »minimalne« mezde. Tako visoke minimalne mezde bodo krive, da novi delavski naraščaj ne bo dobil zaposlitve. Prisiljen bo iskati dela v vzhodnih banovinah in to po nižjih minimalnih mezdah. Zato je potrebno, da ne samo industrija in obrt, temveč tudi same delavske organizacije načno zrelo in premišljeno reševanje tega važnega vprašanja, ki gotovo ne bo prineslo začasne koristi delavstvu v Sloveniji, temveč se bo mezda prilagodila sedanjemu položaju. Delavskim voditeljem priporočamo, da skupno z delodajalci in bansko upravo najresneje delujejo na tem, da bodo uvedene enotne minimalne mezde za vso državo in to po kategorijah ali pa po letih zaposlitve, ne pa na demagoški način, ki ima, kot smo že v naslovu povedali, dve ostrini. če bomo tako nadaljevali, bomo nekega dne spoznali, da je večina naših industrij in obrti že izven meja dravske banovine, kjer išče cenejšo delovno silo. Industrija pa, ki ostane še pri nas, ne bo mogla s svojimi proizvodi konkurirati industriji v drugih banovinah, životarila bo in končno bo morala zapreti vrata tudi onemu majhnemu številu delavcev, ki bodo še zaposleni! Tedaj pa bodo iskali krivcev ne samo v vrstah onih, ki danes na vsa usta zahtevajo visoke mezde, da b'i tako zadovoljili demagoškim principom teh nenormalnih in burnih dni. Delo »Gledališča mladega rodu" Včeraj je bil v Narodnem domu občni zbor »GledaMšča mladega rodu«. Vodil ga je predsednik Emil. S m a s e k. Poleg članstva in zastopnikov tiska sta se udeležila zbora tudi prosvetni inšpektor v p. tir. Leopold Poljanec in prof. dr. Anton D 1 a r. Iz poročil funkcionarjev in iz, dvbate na občnem zboru je bilo razvidno, da ima »Gledališče mladega rodu« trdne temelje ter da druži skupino delavnih ljudi. V prvi nepolni poslovni dobi si je GMR postavilo trdne finančne temelje, primerno zainteresiralo javnost za svoja stremljenja in priredilo nekaj predstav. S m a s-kova dramatizacija Levstikovega »Krpana« ter izkušnje ob njenih predstavah, obetajo v bodoče še več uspehov. GMR je organiziralo tudi gostovanje »Pavlihovega odra« z iroenimi lutkami. Pri teh predstavah se je posrečilo ustvariti tesen kc^takt z mladimi gledalci, ki so de- loma pri igri tudi aktivno sodelovali. Važno vlogo pri GMR ima pedagoško psihološki odsek. Podrobneje o stremljenjih in delu GMR bomo še spregovorili. Nesporno je, da sme javnost od njega pričakovati še mnogo koristnega tudi za narodno in socialno vzgojo mladega rodu. Prav zato pa mu je dolžna nuditi vso podporo. Predsednik bo ponovno Emil S m a-s e k. Odborniki so Albert Žerjav, Jo-sipina Drevenšek, Albert Murko, Vlado Macarol, pedagoško-psihološki referent Lea S m a s e k, nadzornika Gustav Šilih in Alfonz Kopriva. Novi program obsega predstave iger Milene Mohoričeve »Črtova rešitev«, Vide Tauferjeve »Mojca in živali« in še igro Oskarja Hudalesa. Gostovali bodo tudi s »Krpanom« ter organizirali po deželi predstave »Pavlihovega odra« z ročnimi lutkami. PR V! TRANSPORT BESARABSKIH NEMCEV V MARIBORU Davi ob 6.38 je prispel v Maribor prvi vlak z besarabskimi Nemci. Deset nemških ptilmanovih vagonov jih pelje v novo domovino. V prvem transportu je bilo 55J starcev, žen in otrok, ki ne obvladajo dobro nemškega jezika. Govorili so samo v ruščini. Po formalnem carinskem pregledu je vlak nadaljeval pot v Nemčijo. Besarabci so bili pogoščeni v Slavonskem Brodu, druga pogostitev pa je bila v Gradcu. Sedaj bodo transporti dnevno potovali skozi Maribor. TURŠKI IN IRANSKI BOMBAŽ Ker je bila v Turčiji dobra bombažna letina, nami je turška vlada ponudila na-nresto 6000 ton bombaža 8000 ton, dooirn je dobava 3000 ton turškega bombaža v teku. Tudi Iran nam je ponudil 6000 ton pod zelo ugodnimi pogoji. m Umrl je v Krčevini 72 letni upoko-lii poštni inšpektor Leopold Košenina;. m Gospodarski sloji — gledališki abonenti. Dozdaj jo uradništvo tvorilo jedro gledaliških abonmanov. Letos pa se obeta. Ceuj. naročnike, ki prejemajo »Večer-nik« dnevno v upravi, prosimo, da čim-prej plačajo naročnino za oktober. UPRAVA. STAVBINCEM SO POVIŠALI MEZDE Obveščeni smo, da so stavbincem v Mariboru povišali urno mezdo za 1 din. Pravijo pa, da bo urna mezda še ponovno zvišana. Pfva ©bS©tfatsa mature na Potoeriis Maturanti mariborske klasične gimnazije letnika 1920 so preteklo nedeljo proslavili 20-letnico mature pri Ruški koči na Pohorju, kjer so bili vsi izredno zadovoljni z izvrstno postrežbo in s skromno ceno. Službo božjo za pokojne profesorje in sošolce je daroval sošolec prof. dr. J. Aleksič, ravnatelj dijaškega semenišča v semeniški kapeli, kjer so kot gimnazijci imeli službo božjo navadno na Telovo. Umrli so: prof. Janko Košan, prof. dr. Anton Medved, prof. dr. Fr. Rostohar ter sošolci: Bauman Ivan in Padovnik Jožef kot visokošolca, Čeh Karel kot učitelj, Razboršek Ivan kot notar, kot kaplani pa Domanjko Jožef, Skale Franc in Štruc Mirko. Proslave so se udeležili: ravnatelj v p. dr. J. Tominšek, prof. dr. J. Kociper ter ravnatelj učiteljišča v Zagrebu, bivši profesor srbohrvaščine in jugosl. delegat na mirovni konferenci, prof. J. Ribarič. Opravičili so svojo odsotnost: načelnik prosvetnega ministr- stva J. Leskošek, ravnatelji dr. A. Pečovnik in dr. P. Strmšek. Od bivših sošolcev so bili na proslavi: prof. dr. J. Aleksič, postajena-čelnik Erker Ljudevit, sodnik dr. Gorup Milko, sodnik dr. Grmovšek Srečko, ing. Jager Karel, prof. Karba Josip, prof. dr. V. Kralj, Leskovar-Zeilhofer Berta, odvetnik dr. Anton Mojzer, sodnik dr. A. Obran, zdravnik dr. Peče Bogomir, zdravnik dr. Porekar Ciril, primarij in upravnik mariborske bolnišnice dr. F. Radšel, ing. Rupnik Karel, živinozdravnik Zemljič Ivan, davčni kontrolor Simonič Ivan, kapetan korvete Boris Slavik, pisatelj prof, dr. A. Slodnjak, prof. J. šedivy in ing. M. Ve-čerjevič. Več tovarišev se ni moglo udeležiti proslave zaradi vojaških vaj, Rybar Miran pa službuje v Carigradu. Prof. J. šedivy. m Telefonske izolatorje je razbil neki 15 letni deček na progi Vurberg—Sv. Barbara. Škoda je precejšnja. * Naknadni vpis v Dvoletno trgovsko šolo in poedine predmete (stenografija, nemščina, italijanščina itd.) vrši Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Vpiše se lahko vsakdo. * Ali že vesle.. •* da si brez truda laliko pridobite premoženje? Treba Vam je le stopiti v ,,/GRAD SREČE" Putnik na Trg svobode in nabavili srečko drž. razredne loterije! Žrebanje že 11. oktobra! Pohitite in preizkusite svojo srečo! ... c je da si številni mariborski mdusirijci in trgovci izbero lože v abonmanih. m Nesreči. S kolesa je padel in sc poškodoval 28-letni kovinolivar Ludvik Gorički iz Zagreba. Desno nogo si je zlomit lekarnar Bogdan Devide iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Oba so pripeljali na zdravljenje v splošno bolnico. m. Dež, dež, dež... že v soboto zvečer je pričeto deževati in neprestani nalivi so popolnoma onemogočili vse izlete, ki so bili predvideni za šmihelovo nedeljo. Dež je padal tudi v so nedeljo in je Sele ponoči prenehal To jc bi! zsio resen uvod v pravo jesenski dejevje. ni. Sokolsko gledališče v Studencih ponovi v soboto, 5. t. m., ob 20. v Sokolskem domu nad vse zabavno trodejanko »Zadrega nad zadrego«, ki je povzročila že pri obeh predstavah ogromno smeha in zabave. m. Mestno poglavarstvo razgalaša da bo seznam oseb zavezanih pridobnini razgrnjen v vložišču mestnega poglavarstva, Rotovški trg 1, soba 7, od 1. do vštevši 15. oktobra med uardnimi urami, in sicer od 8.—12. in od 15. 18., razen sobote popoldne. m. Vaje orkestralnega odseka Glasbene Matice v Mariboru bodo redno vsako sredo ob 20. v prostorih dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Vsi dobro izvežbani godbeniki, ki so usposobljeni za sodelovanje v simfoničnem orkestru in ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, iskreno dobrodošli. m. Prometna nezgoda na mostu. Žumar Ivan, delavec pri podjetju Šlajmer & Jele-nee je tako nerodno hotel prekoračiti glavni most, da je stopil pred kolo dijaka Gradišnika Ervina iz Studencev. Oba sta sicer padla, poškodovala pa se nista. m. Sladna kava se je vžgala. V tovarni Jarc (sladna kava) v Košakih se je vnela pražena kava iii nastal je požar, ki je grozil poslopju in zalogi surovin. Kljub takojšnji pomoči je zgorelo 200 kg sladne kave, poškodovana pa sta stroj za hlapljenje kave in br-zoparilni stroj. Škoda je krita z zavarovalnino. m. Tudi v Studencih so vino že podražili. Ker je nekaterim gostilničarjem v Studencih zmanjkala stara zaloga vina in so morali kupiti sedaj vino po višji ceni, kakor prejšnja leta, so bili primorani zvišati ceno vinu za 2—4 din. Prepričani pa so tudi, da bo marsikateri gostilničar moral računati samo s polovičnim prometom, ki ga je imel do sedaj. m. Črko »t« so odstranili neznani storilci trgovcu Ivanu Karbeutzu iz napisa nad njegovo trgovino v Gosposki ulici, škoda znaša din 500.—. m. Med stojnicami na Vodnikovem trgu so našli žensko ročno torbico z raznimi predmeti. Torbica je iz usnja in črne barve. m. Šipe na vratih in izložbi so neznani storilci razbili v noči na nedeljo na krojaški de-, lavnici Kelca lakoba na Rotovškem trgu. i Prerekana je tudi zavesa. V delavnci so našli večjih kamnov.'Dejanja je osumljen neki inoski. m Z avtomobilom je povozil znani mariborski šofer Poldi T. trgovca Stanka Alana s Kobanskega, ki je padel z motornim kolesom v obcestni jarek in si zlomil nogo. Motociklista so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m. Temnordeča ženska jopica je izginila v bifeju Kovač Ivanke v jezdarski ulici. Škoda znaša 200 din. Tatvine je osumljena neka ženska. m. Drevo jc padlo na 441etnega delavca Ivana Dobiška iz Makol, ki je podiral drevje v gospodarjevem gozdu. Deblo je poškodovalo imenovanemu več reber in mu zlomilo desno nogo. Ponesrečenec se zdravi v bolnišnici. m Pri farnem žegnanju so z nožem zabodli v- hrbet posestniškega sina Ivana Vršiča od Sv. Antona v Slov. goricah, ki so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. m. Neznani storilec je ukradel na ograji v Frankopanovi ulici 80 din vredno petrolejko, ki je visela tam kot znak, da je cesta zaradi popravila zaprta. m. Dve tatvini koles. Izpred poslopja OUZD v Marijini ulici je izginilo žagarju Vodeniku Ivanu iz Šobra 500 din vredno kolo znamke »Ideal« s tov. štev. 117838 in z evidenčno štev. 138697, last delavca Josipa Čopa iz Studencev. — Iz stojala na Aleksandrovi cesti 44 je nekdo ukradel vajencu Kemindustrije Josipu Ulagi kolo znamke »Brenabor« s tov štev. 1782312 in evid. štev. 21880, vredno 500 dinarjev. m Preclslojništvo mestno policija v Mariboru opozarja lastnike motornih vozil, da stopi 31. oktobra v veljavo odlok odbora pri upravi državnih monopolov v Beogradu, s katerim se menja doslej veljavna kaličina bencinske mešanice, ki se dobi na posamezne vrste bencinskih kart. Nove količine so razvidne v „Službcnem listu" 78, kos od 28. IX. 1910. m Motociklist Je podrl pri prehitevanju na Pobreški cesti delavko Korošec Štefanijo iz Zgornjega Dupleka, ki je dobila več poškodb. Motorno kolo jc imelo evid. štev. 2-3360-10. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA DANES Ljubljana: 12 iz Schubertove zakladnice (plošče), 13.02 salonski kvintet, 18 radijski jazz, 19.15 deset minut zabare, 20 pevski zbor »Cankar«, 20.45 koncert operne glasbe (RO), 22.15 znani plesni orkester (plošče). — Beograd: 12.30 glasba iz tonfilmov, 13 slovenske pesmi poje članica opere ga Zlata Gjungjenac, 17.25 koncert »Swings-trib«, 18 ruska orkestralna glasba, 18,30 tamburaški RO, 19.40 sremske pesmi, 20.15 Chopinove klavirske skladbe, 20.40 prenos simfoničnega orkestra Beograjske filhar-mbnije, dirigent Lovro Matačič. — Praga: 16 lahka popoldanska glasba, 21 koncert Češke filharmonije, 22.30 pisan spored. — Brno: 21.30 operne arije in dueti. — Bratislava: 15.30 pesmi >n jazz, 16.20 otroška sinfonija J. Haydna, 22.15 lahka glasba. — Budimpešta: 12.10 balalajke, 17.15 plesna glasba, 20.15 Brahmsova suita za klavir, izvaja Erno Dohnanyi. — Rim: 19.40 ljudske popevke, 20.30 operna enodejanka »Emi-rak od Bruna Barilla. — Atene: 1940 koncert na harmoniki, 21 operne arije, 23 koncert na dve harmoniki in klavir, 23.30 pevski koncert. — Andora: 21.15 francoski jazz, 22 30 havajske kitare, 23.30 pesmi iz raznih oper, 23.45 koncert na kino-orgljah. — Kalundborg: 17.50 lahka 'glasba, 20.20 koncert danskega vokalnega terceta, 22 plesna glasba. ■— T a 1 1 i n: 18 pesmi o jeseni Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40/22.10. Kino * Grajski kino. Danes prekrasen film o ljudeh, ki hrepene po domovini povratek v domovino'*. Karl Ludvig Diehl, liri; gette Horney. V četrtek ob 3/i 9- veliki ^Svengalijev večer'*. Kupite vstopnice v predprodaji. * Union kino. „Prebujene strasti", odlični francoski film globoke vsebine z Viviane liomanee in Piere Blanchaire-om. * Esplanade-kino. Velenapeti senzacijslu pustolovui film v naravnih barvah „De-sperado" (Osvelnik naroda) z Tyrone I’o-wer-om in Nancy Kelly. IfcSedostatki, Ed |ih treba odstraniti Med zelo neurejene ulice v Maribora spada gotovo tudi Metelkova, ki je sestavljena iz dveh delov. Pomanjkljivo je, da med obema ni prehoda niti za pešce. Zato naprošajo prebivalci v tej ulici mestno občino, da bi tani uredila vsaj pešpot, ki je z ozirom na vedno večji promet nujno potrebna. V isti ulici je še drugi nedostatek. Od Metelkove ulice do Tržaške ceste je rol poti že nasute z gramozom, v clnigi polovici pa je blato, ki ofcia.a obleke in zdravje pešcev. Za- radi velikega vozovnega in motornega prometa v tem nenagramozanem delu jc stanje ceste obupno. Tudi tu naj občina ukrene vse potrebno. Smolo imajo potniki na mestnih avtobusnih progah, ker so na vsaki avtobusni postaji zlasti v predmestjih velike mla-kliže in mrajo potniki pri izstopanju nehote v blato ali vodo. To je tem huje v deževnem vremenu, zato naj občina uredi ceste vsaj pri avtobusnih .postajah pred nastopom jesenskega deževja. Zanimivosti Strupeni vojni plini V opisu druge Peloponeške vojne 470 I pr. Kr. je Tukidit navedel, kako so sov- J ražnikovi vojaki poskušali z dimom zadu-! Siti branitelje Megare z namenom, da osvoje mesto. V ta namen so nabrali ve- j like množine suhih vej, jih namočili v j smoli, nagromadili ob grajskih zidovih. Ko so to vejevje zažgali, je veter obrnil smer na njih same. In strupeni dim je napravil veliko zmešnjavo v njihovih vrstah. V srednjem veku so se vojni plini uporabljali v mnogih pomorskih in suhozem-nih vojnah. Vojaki so namreč v tem veku odkrili, da zmes iz smole in žvepla gori tudi na površini vode. To zmes so nazivali »grški ogenj«. Zelo uspešno so ga uporabljali Bizantinci v obrambi mesta pred Arabci. Leta 673. je arabska mornarica prodrla skozi Dardanele v Mramorno morje in blokirala bizantinsko mornarico v Zlatem Rogu. Ko je na ta način zavaroval premoč na morju, je Emir Muhavia prenesel svojo vojsko na Balkanski polotok in oblegal Carigrad. Obleganje mesta je tra jalo z večjimi prekinitvami štiri leta, in to tako, da bi končno prestolnica bizantinskega carstva padla v roke Arabcev, da je ni rešil »grški ogenj«. Ta ogenj se je metal iz dolgih železnih cevi, ki so bile razmeščene na sprednjem delu in na bokih vojnih ladij. »Grški Na kakšno daljavo spoznamo človeka? Da bi ugotovili, iz kakšne daljave more človek spoznati drugega človeka, so napravili zanimive poskuse. Po teh poskusih je na daljavo sto metrov še razločno videti vse dele telesa, majhne gibe glave, rok in nog ter podrobnosti v obleki. Če je človek oddaljen 200 m, je njegov obraz samo še svetla pega in nemogoče je videti podrobnosti tega obraza. Na daljavo 400 ra je obraz kakor majhna senca, gibe rok in nog pa je nemogoče še razločevati. Na daljavo 600 m pa je človek brezoblična pega. Kar se pa tiče spoznavanja določenih oseb na daljavo, velja kot normala razdalja 25 m, potrebno je le, da smo to osebo kdaj že videli od blizu. Če ima človek kakšno telesno posebnost, n pr. da Santa, tedaj ga je mogoče spoznati še na večjo razdaljo, tudi če ga poznamo le površno. Dobro znane nam osebe pa spoznamo tudi na daljavo 100 m, svojce, prijatelje itd. pa razločujemo še celo 150 m daleč. ogenj« je bil zelo nevaren za lesene ladje, ker je razen strašnih požarov, ki jih je bilo težko gasiti, povzročil tudi strupene pline, ki so povzročali veliko paniko med ladijsko posadko. Recept »grškega ognja-:-, se je hranil v Bizantinu kot največja državna tajnost. Medtem so se pozneje odkrili tudi drugi načini in sredstva, s pomočjo katerih se je lahko zadušilo sovražnika. Neki nemški vojni pisec iz leta 1437. je priporočal strupeni plin, oziroma dim arzenika i — trisulfida, dočim je arabski pisatelj j Hasan Abraham omenjal dim opija kot I ifspešen vojni strup. Četudi je haška kon- | vencija zabraniia uporabo strupenih plinov, so ti vseeno postali eno glavnih sredstev za borbo. —ov. požar, ki je povzročil mnogo škode. Tvrdka Byn i Smith je sedaj na predlog svojega pravnega svetovalca vložila tožbo proti Hamiltonu, ki jo utemeljuje s tem, da razpolaga z nadnaravnimi silami in da je zaradi njegovih besed nastala po požaru prizadejana škoda. mmBm g« V takihle lokih sc poganjajo letala na sovražno ozemlji} Legendama hladnokrvnost španskega monarha španski kralj Filip II. je bil znan po nenavadno mirnem in hladnem izrazu lica. Tudi najognevitejše govornike ie zmedlo, kadar jih je po svoji navadi kralj mirno in kritično meril od glave do pete. Tedaj" je Filip II. navadno zamahnil z roko ter dejal: »Pomirite se!« Kako hladnokrven je bil kralj Filip II. se vidi tudi iz tega, da je po vesti o veliki pomorski zmagi don Juana d Austria, ki je pri Lepantu uničil turške ladje, iz- rekel samo te-le besede: »Don Juan je bil zelo hraber!« Ko so mu sporočili poraz Velike armade, ki je bila sestavljena iz 130 ladij, 20 tisoč vojakov in 10 tisoč mornarjev, je izustil: »Poslal sem Veliko armado proti ljudem, ne pa proti vetrovom!« Od te flote, ki je bila uničena bolj od vetrov, kakor pa po Angležih, je ostalo samo 50 ladij, čeprav je vse ostalo propadlo, je ostal kralj Filip II. mben in hladnokrven. Pred sodniki, ker je napovedal uničenje zabavišča Wiliam Hamilton iz Filadelfije je bil nemalo ogorčen, ko je izvedel, da bo v njegovi soseščini začela z nočnim delom pivnica Byn i Smith. Vsi njegovi protesti so ostali brez uspeha, pivnico so otvorili ob veliki udeležbi ljudstva. Hamilton, ki je bil sicer brez moči, je na dan otvoritve iznenadil posetnike pivnice z govorom pred svojo hišo. V sočnih besedah se je pritožil proti nočnemu delu in kaljenju miru, njegov govor je dosegel višek v besedah, da naj to mesto greha čintpreje izgine z zemeljske površine, za kar bo že poskrbelo nebo. Množica, ki je poslušala njegov govor, se je smejala, toda prerano, kajti to, kar je Hamilton v svojem govoru zaželel, se je v kratkem res izpolnilo. Ravno teden dni kasneje je divjala nad mestom silna nevihta. Strela je udarila v pivnico ter zanetila letnica kluba nemških debeluhaijev Te dni je slavil berlinski »Klub debc-luharjev« 50 letnico obstoja. Ob tej svečani priložnosti je imel klubov predsednik ginljiv nagovor, v katerem je ugotovil, da se debeluhi vsak dan bolj redčijo. V dokaz svoje trditve je navedel dvoje dejstev: 1. število klubovega članstva se iz dneva v dan manjša in 2. teža klubovega članstva stalno pada. V zlatih mirnih časih je znašala povprečna teža članstva 180—200 kg, danes pa je padla na povprečno 150 kg. Najtežji član te »lajšajoče se« ustanove je neki Strasser iz Frankfurta, ki jo reprezentira z zavidljivo težo 225 kg. Ameriško mnenje o evropski prehrani Po mnenju strokovnega referata ameriškega poljedelskega ministrstva ima Evropa dovolj zalog, da lahko prebije to zimo. Zdi se pa, da sistem prebrane ne bo pravilno funkcioniral in lahko povzroči delno pomanjkanje v nekaterih podvrženih in tudi drugih deželah. Žetev pšenice je v Evropi letos za 20% manjša kot lani. V Nemčiji in Italiji za 15%, v nekaterih nevtralnih državah za 20%, v zasedenih pa 45%. Radi pomanjkanja živalske krme in večje porabe grozi Evropi veliko zmanjšanje mesnih zalog. Znani ekspert za prehrano in bivši predsednik USA H. Hoover pa trdi, da bo v Evropi pahnjenih 18 milijonov ljudi v glad, če ne bo' odnehala evropska blo-tada. — Ne, saj mož ni ranjen, ampak Je le naš najboljši tekač, ki ga bomo krvavo potrebovali v drugem polčasu! Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 111 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Nekega dne sem spoznal, da se Krisi v glavi vsa kolesca ne vrtijo več v pravi smeri. Pričel sem ga natančneje opazovati, in moral sem ugotoviti, da včasih nekoliko blazni. Kmalu po Hrobarjevi smrti sva zajela pet novačkov. Zaplenila sva jim blago, ki so ga nesli v Sovjetijo. Krisa je razvezal nahrbtnike ter zmetal blago na kup. Nato pa je jel razvešati ?o smrekah barvaste šale in rute, nogavice, jopice, rokavice in usnjene pasove. Tako je z blagom obvesil nekaj smrek. Začudeno sem ga opazoval, ne da bi mu kaj rekel. On pa se je pomaknil neko 'ko nazaj ter z naslado opazoval ovešene smreke. Vesel si je pomel roke ter dejal: ' — Tako... mar ni prekrasno? — Kakor meniš... Bo že! Preostalo blago pa je vrgel v bližnji potok. Ko pa sva bila potem v skrivališču, mi je rekel: — Veš kaj je storil nek kmet iz Kur-duna? — Kaj? — Kmet je bil strašen skopuh. Vse življenje se je pehal za denarjem. Ko je na stara leta omagal, je imel denar skrit v usnjeni vreči pod posteljo. Bal se je, da mu ga kdo ne izmakne. Malo pred smrtjo pa je pričel požirati zlate novce, dru- gega za drugim ko bonbone. Toda, gorje, nato se je jel dušiti v zlatu. Pritekli so sinovi in hčere ter žena. Hoteli so ga odvrniti od brezumnega početja, toda možakar jih je pričel grizti v roke ter strahovito preklinjati. Koj nato pa je izdihnil. Zakaj mi je to pripovedoval, nisem mogel doumenti. Potem pa mi je še včasih pripovedoval: — Veš, kaj se je zgodilo v Giervielah, v Dobravi? — ali pa: Veš kaj je počel ta ali oni? — In pripovedoval mi je čudovite zgodbe. Spoznal sem, da z njim v glavi ni vse v redu. Toda nisem mogel razumeti, zakaj je tak. Niti za korak se nisem ganil od njega. Taborila sva večinoma pod milim nebom. In še naprej sva zasledovala novačke, blago pa sva razobešala po gozdovih. Nekajkrat sva se splazila v me-i sto, kjer sva si nakupila potrebnih stvari. Krisa je obiskoval svoje poročevalce | ter pri njih dobil novice o delu posamez-i n ih krdel. Najino delo je pričelo polago-j tna hirati, kajti krdela so jela opuščati >ohode čez mejo. Da, nekateri si celo v j nestu ponoči niso upali na ulico. Vse sva ! istrahovala. ! Krisa je izvedel v mestu, da neko kr 1 delo ne hodi čez mejo naravnost iz Ra kovega, ampak iz Volme. Nosi dragoceno blago. Vrača pa se brez blaga. To krdelo vodi Berek Svinjka. Nikoli se čez mejo ne vrača s krdelom, ampak sam. Bojda prenaša velike vsote denarja. Izvedela sva za približno pot, po kateri se vselej vrača iz Sovjetije. Kmalu sva ugotovila, da se Berek vrača iz Sovjetije po šestih različnih poteh, tja pa vodi krdelo po treh poteh. Prežala sva nanj, toda zaman. Prišle so mesečne noči. V mesečini je bilo ugodno prežati. Nekoč sva prežala na dveh mestih: jaz na stezi, ki je vodila skozi gozd, Krisa na levi strani gozda. Ugibala sva, češ da se bo Berek vrnil po eni izmed teh potov. Bilo je dve po polnoči. Najino skrivališče je bilo precej daleč od meje. Pazliivo sem se razgledoval po pokrajini, boječ se, da bi česa ne prezrl. Ko se mi je zdelo, da kaj vidim, sem še bolj napel oči. Ko sem slednjič zaslišal nekakšen šum, sem stekel ob robu gozda h Krisi. Videl sem, da pregleduje nekega kmeta, ki je Kriso milo prosil, naj ga izpusti, ponujajoč mu deset zlatih rubljev. Možakar je imel v nahrbtniku nekaj kilogramov ovčje volne. V zadregi je pojasnjeval, da gre k sorodnikom, ki so nekje blizu Volme. Meni pa je medtem šinila v glavo misel, da se Berek bržčas ne vrača sam iz Sovjetije, ampak vselej v družbi tega kmeta in neke ženščine, ki gresta nekoliko korakov pred njim. Spomnil sem Kriso na ženščino, ki sva jo boso zaloti- la pred nekaj dnevi v bližini Karabanovi-čevega skednja. Krisa ni ničesar rekel, ampak je pohitel po cesti, po kateri je izginil kmet. Ko se je vrnil, je dejal: — Prav imaš: za kmetom je šla bosa babnica, za njo pa nekdo v škornjih. Verjetno Berek. F*a naju je falot prelisičil! Sedel je na brezov panj ter dolgo zrl predse. Prižgal sem mu cigareto ter mu jo dal. Pokadil jo je, ne da bi medtem rekel besedo. — Ali ne greva? — sem mu dejal. Dvignil je glavo. V mesečini sem uzrl njegov bled in izčrpan obraz ter iskreče oči. — Praviš, da bi šla? — Da. Zakaj bi tukaj sedela? — Ne... Ne greva... Sam pojdem... Ti ne boš šel... — Kam? — sem ga začudeno vprašal — Pojdem na jug... Tja, kamor letijo ptiči... Sorodnike imam tam... Poznani Kijev, Harkov, Rostov, Odeso, Tiflis... Tja pojdem ... Kaj bi še dalje tu?... Nikogar nimam... V Rostovu imam brata. Brata, mater in sestro... Mati je že siva, brat je starejši od mene — sestri pa je štirinajst let... Morda se jim slabo godi... Pogledal bom k njim... Kaj bi tu še naprej?... Vstal je in stopil proti cesti. V roki je imel revolver. Pozabil ga je spraviti. Sel sem za njim. Spoznal sem, da ga je obse-* dla nova misel, ki je nič na svetu ne nto* re pregnati iz njegove glave... (DaljeJ SLUŽBO DOBI OBRT ■ TRGOVINA POHiSrVO-OPREMA Jenski kotiček VA)ENCI-(KE) STANOVANJE ODDA VOZILA POSEST RAZNO SOBO ODDA Soorf ički eno pa •spel. kšani:, vokolj. Avtobusna proga Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci Maribor, Glavni trg CENE MALIM OGLASOM: V malih Oglasih ttane vsuka beseda 50 Dar. najmanjša pristojbina za te oilase le din 10.—. Dražbe. or . velika zaloga naj-novejsilj modelov peči, šte-dilfiikov" in stenskih oblog. PožftrstVo Strašek GnstaVi Maiiljor. Tyrševa ulica 12. v: i i 18218-28 podpukovnik v p. 2i), septembra 1940, ob 12. uri, po dolgem, težkem trpljenju previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 1. oktobra 1940, ob 4. uri, iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo 2. oktobra 1940, ob 7. uri, v magdalenski cerkvi. , Prosimo tihega sožalja. Maribor, Zagreb, Gospič, 30. septembra 1940. ! - Marija Turič, soproga, Leopold Turič, sin in ostali sorodniki. SOBA IN KUHINJA se odda. Gozdna ul- 10, Maribor. i 18344-5 Lepo. sončno, trisobno STANOVANJE v novi hiši, Slovenska ul- 39-se tako) odda. Povprašati Uospujna ul. 13 18356*5 'nik S l ANKO 1)1.1 ELA v Mariboru l^a štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Oglasi po ceniku - IJokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 489.