Št. 129.                                              ' :      V Grorici, dne 8. noveihbra 1900.                                           Tečaj XXX.
Izhaja trikrat ua teden r testih lidanjlu, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje las-dnnje opoldne, veSerno iidanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom¦ ob novem letu vred po poŠti pro-jemana   ali   t   Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto-......  . 13 K 20 h, ali gld. 6-60
T" pol leta .-.  .  .  .*'."".  .'6 , fltt-J -v^#m3-80..
četrt leta.......3 . 40 ,: .    .   170
PoajuuiSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravJBtvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. nre zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 13. ure. Na naročilu brex doposlane naročnine . %tt ne oziramo.     ,   _^...,.
„V KIM OREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek In stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soca» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8cbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstuv tobakarai Lavren5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v J. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upra-niStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                    --------
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
(Večerno izdanje.)
»Goriška Tiskarna" A. Gabrfiček tiska in zalaga razen «Soče> in »Primorca* še .Slovansko knjižnico^, katera izhaja mesečno t snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stene vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
<Gor. Tiskarnam A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Volitev v V. kanji.
Mnogo se govori posebno o volitvi v V, kuriji, ki bo volila v celi deželi enega samega poslanca dne 3. januvarja ? kajti to volimo Slovenci in Italijani skupaj in moramo zmagati na vsak način Slovenci, ki imamo 91 glasov večine. Dnč 10. marca 1897. je volila ta kurija prvič v takem razmerju : Vseh volilcev je 439, v resnici volilo jih je 437, od teh je dobil vitez dr. Gregorčič 256 glasov, Italijan dr. Waiz 173. Izvoljen je bil torej vitez dr. Gregorčič s 88-glasovi večine ; to pa zategadelj, ker je odpadlo v Sežani 6 glasov na socijalnega demokrata Marna, a v Gorici je jeden Slovenec volil dr. Waiz-a, dr. Waiz pa je izgubil v Gradišču 2 glasova, katera je dobil Bujatti. Pravi raakaz volilcev V. kurije, priobčrn v »Soči* 15. januvarja 1897., Izkazuje slovenskih volilnih mož 2C5, italijanskih 174. Slovencem se ubije z ozirom na število 6 glasov, Italijanom pa jih priraste 16. V V. kuriji velja zakonito načelo, da pride na vsakih 500 prebivalcev jcden volilni mož, do 250 na vsakih 500 se izgubi, občine pod 500 pa se pridružijo svoji sosednji, s katero tvori en sam volilni kraj. Slovenski volilni možje so takole porazdeljeni po okrajih.
Sodni  okraj  goriški:    Št.  Andrež   3
—  Bilje 2 — Cepovan i — Dornberg 5 — Št. Ferjan 5 — Grgar 3 — Smartno-Kojsko 9 — Miren 3 — Opatjeseio 3 — Št. Peter
3  _ Podgora 7   — Renče  4  — Solkan 5
—  Sovodujc 3 — Šempas 5 — Trcbuša 1 — Trnovo 3 — Vrtojba 4 — Vogersko 1. Torej slovenskih volilnih mož 71.
Sodni okraj kanalski: Ajba 3 — Anhovo 3 — Avče 1 — Banjšice 1 — Bala 2 — Kanal 4 — Deskle 2 — Kal 5 — Loko vec 3 — Ročinj 2. Skupno 26 slovenskih volilnih mož.
Sodni okraj ajdovski; Crniče 3 — Gabrije 1 — Ajdovščina i — Sv. Križ 5 — Lokavec
4  — Riheiuberg 5 — Skrilje 2 — Šmarje g _ Gojače in Kamnje volita skupaj 2. Skupaj 25 volilnih mož.
V celem glavarstvu Gorica pa je 121 slovenskih volilnih mož.
Sodni okraj komenski: Breslovica 2 — Štanjel 2 — Gorjansko 2 — Kobiljaglava 1
—  Komen 5 — Mavhinje 1 — Nabrežina 3
— Pliskovica 1 — Škrbina 1 — Štijak 2 — Temnica 3 —- Brje in Velikidol skupaj 2 — Gabrovica in Kopriva 2 — Selo in Vojščica % — gt, Polaj in Slivno skupno 1. Vseh torej 30.
Sodni okraj sežanski: Avber 1 — Lokve 2 — Dutovlje 2 — Naklo 6 — Povir 2 «-Repno 2 — Rodik 1 — Sežana 4 — Skopo 1 — Štorje 2 — Tomaj 3 — Zgonik 3, Skupaj torej 29. Okrajno glavarstvo sežansko pa šteje 59 slovenskih volilnih mož.
Sodni okraj bovlki: Log 1 — Čezsoča 1 — Bovec 4 — Srpenica 1 —¦ Soča 2 — Žaga 1. — Trnovo se pridruži Srpenici, kateri pristopi Se 1, —• Trenta se pridruži Soči ter se izgubi. Skupno torej 11 vol. mož.
Sodui okraj cerkljanski: Cerkno 12 — Šebrelje 2 — št. ViSkagora 4. Skupaj 18 vol. mož.
Sodni okraj tolminski in kobariftkl: Bre-ginj 2 — Drežnica 2 — Grahovo 8 — Idrsko 1 — Kobarid 2 — Kred 3 — Libušnjc 3 — Livek 1 — Sv. Lucija 5 — Ponikve 3 — Sedlo 2 — Tolmin 9 — Volče 3. Slovenskih volilnih mož 44. Celo tolminsko glavarstvo pa Iteje 78 slov. vol. mož.
Sodni okraj korminski: Biljana 3 — Medana 2 — Kožbana 3, Torej 8 slovenskih vol. mož.
Sodni okraj tržtski: Doberdob t — Dcvin 2. Torej 3 slovenski volilni možje.
Cel okraj gradiščanski pa Stoje 11 slov. vol. mož.
Po tem razkazu je torej razvidno, da imamo Slovenci 91 glasov večine. O izgubi tega mandata torej kratko in malo ne sme bili govora. Ako se naši zaupniki in somišljeniki na deželi, vredno potrudijo, bo imela narodno-napredna stranka več volilnih rnož, nego jih morejo spraviti skupaj Italijani, in s tem bi bila za vsak slučaj varna tudi za ožjo volitev. Opozarjamo pa še enkrat tiste občine, katere bodo volile po 2 skupaj volilne može. V ajdovskem okraju boste volili le občini Gojače in Kamnje skupaj 2 volilna moža; v komenskem okraju je pa kar osem takih občin, ki bodo združene po 2 skupaj v 4 volilne kraje, in bodo volile 7 volilnih mož, kakor smo našteli zgoraj. Tu treba našim zaupnikom večje pozornosti, da spravijo volilce na volišče. Mi pričakujemo od zaupnikov  in  somišljenikov, da  izpolnijo  svojo
rodoljubno dolžnost in tako pripomorejo stranki do sijajne zmage kljubu najstrastnejši agitaciji iz farovžev in zlorabi naših cerkva. Se posebno jih opozarjamo zdaj, ko se bliža adventni čas, da pazijo, kje in v koliki meri se bo zlorabila spovednica v politične agitacije in v zdražbo med občinarji in morda celo v rodbinah, kar se čestokrat dogaja. Taki* zlorabi naših cerkva in spovednic mora biti konec, in treba skruniteljem stopiti na prste. V to pa je treba zanesljivih podatkov; potem bomo že vedeli, kaj storiti, da se ta švindel enkrat za vselej odstrani iz naše dežele.
Javni volilni shod v Rihemhergu.
(Konec.)
Naša stranka ne dela proti veri, ne proti duhovščini. Vsak stan imej svoje pravice, ali } prvi vrsti pa zasluži spoštovanje kmetski stan, kateremu gre po deželi moč in vlada. (Živio-klici!) Duhovniku ne jemljemo pravic, duhovniki naj bodo dušni pastirji, ne smejo si pa predstavljati ljudstvo kot čredo ovac, ki gre s stisnjenimi glavami za njimi. Oni naj oznanjajo božjo besedo v cerkvi, črez ta hram pa ne sme segati njih moč, tam je moč ljudstva in občin samih. (Živio-klici in ploakanjc.) Ako pride duhovnik med nas, ni več duhovnik, ampak navaden človek kakor mi. Mi spoštujemo vsak stan in tudi duhovnika, dokler ne umaže suknje, o kateri pravi, da je sveta. Kakor hitro povalja suknjo po naših dvoriščih, kedar je šel popijančevat s takimi ljudmi, katere smo izključili sami iz svoje srede, ne zasluži več spoštovanja, potem proč Ž njim iz naše srede. (Živio-klici in ploskanje.) Duhovnik naj ima besedo tudi v politiki, ali le toliko, kakor vsakdo izmed nas. Ljudstvo se ne sme ozirati na to, da se pravi, da naša stranka blati nekatere duhovnike. (Klici: »Vredne !*) Stvar se mora vzeti, kakor je. Ako se nas napada, moramo tudi mi odvračali in moramo povedati bridko resnico. Zamerja se posebno to, da govorimo o ženskem spolu, ali še pri navadnem ljudstvu ni lepo, ako se pravi, da ženska pri njem hlače nosi, tem manj pa pri duhovniku. (Živio-klici.) Govornik preide na vipavsko železnico. Razloži dejanski stan, da je  vlada  vso  stvar  zavlekla  ter da je
odvisna vipavska železnica od državne bohinjske, katera pa se je začela zidati. Ako kdo drugače govori, laže. Važnp je tudi vprašanje »Goriške ljudske posojilnice*. Naj cenejši denar se dobi pri »Montu*. To se mora priznati; „Mont* ne daje na vsako posestvo, in zato je tu »Gor. ljud. pos.*. Ta zavod se je povzdignil od leta 1895 tako, da je imel takrat 8000, zdaj 30.000 gld, rezervnega zaloga, takrat 100,000 gld., zdaj pa 700.000 gld. hranilnih vlog. Naši pristaši so imeli v posojilnici pred letošnjim občnim zborom kakega '/, mi-Ijona, a nasprotniki 200.000 gld. denarja, naši so jamčili s 120.000 gld,, a nasprotniki s 40.000 gld. In ta zavod so hoteli dobiti nasprotniki v svoje roke, AH ni to naravnost rečeno nesramno t (Dobro 1) Možje, ki odgovarjajo za varnost, hočejo vendar tudi zavod voditi. Zavzeli smo stališče, da vodijo zavod oni ljudje, ki za več jamčijo. Ko smo pa dobili zavod v svoje roke, jemljejo gospodje denar ven, in sicer so vzeli kakih 100.000 K, katere smo pa že izplačali. Ko pa izlerjujemo nekatere nemarne dolžnike, ki io vsi njihove stranke, je pa krik, da smo pristranski in neusmiljeni. Ako jemljejo denar iz posojilnice, nismo na slabšem, ampak na boljšem, ker smo rešeni denarja, katerega so imeli gospodje vedno na vrvici. Tudi »Trgovsko zadrugo* so začeli napadati, in posebno zaradi neomejenega jamstva. Leta 1897. se ni nikdo spodtikal ob to jamstvo, zdaj pa se bojo, da bi to spravilo posestnike na boben, akoravno vedo, da bi, ako bi izgubili ves denar, jamčil vsak deležnik le za 75 gld. Govornik še priporoča, naj si izbirajo poslance po svojih zaupnikih in naj ne puste, da se jim drugi stanovi vsiljujejo. Ljudska volja naj odloča. (Viharno ploskanje in živio-klici.) Predsednik pozove zborovalce, naj se oglasijo. Ker se nihče ne oglasi, se .takne di Turna še dveh vprašanj, namreč o »Šolskem domu* in o poravnavi med strankama. O prvem pravi, da je on prišel na to idejo, da je dr. Gregorčič celo dvomil o vsem ter imel za neizvršljivo. Ko je pa on napravil cel načrt, potem so mu vzeli delo iz rok in rekli, da že sami izvrše. O drugem je povedal, da je napredna stranka ponudila poravnavo, in sicer tako, da pojdeta na Dunaj dr. Gregorčič in dr. Stanič, osebe, ki so razkola najbolj krive, se odstranijo, govornik pa bo le zaupnik svoje stranke,   drugače pa se
"wm
Roman.
Poljski spisal Henrik S5enkiewicz. — (Dalje.)
Poslovenil Podravski.
Ligijo so zapustile toliko moči, da je počivala kakor mrtva na Ursovih rokah. Toda ko jo je ovel hladen, čist jutranji zrak, je odprla oči. Jelo se je daniti. Čez nekaj časa, korakajoč med stebričjem, so krenili skozi stranska vratea, ki niso držala na dvorišče, marveč na vr*;, na katerem so vrhovi pinij (limb) in cipres že rudeli v jutranji zarji. V tem oddelku palače je bilo prazno; odmev godbe in trušč iz dvorane - obedniee se je sem komaj še slišal.
Ligiji se je zdelo, da je bila iztrgana iz pekla ter odnesena na jasni božji svet. Zapustila je oni nagnusni triklinuhi. Tukaj je bilo nebo, zarja, svetloba in tišina. Deklica se je spustila v jok in stiskajoč se k orjaku, je ponavljala:
»Domu, tlrso! Domu k Auloviin!«
»Pojdeva!« jej odvrne Uršo.
Med tem šo dospeli v mali atrij, pripadajoč k Aktinemu stanovanju. Tam posadi Uršo Ligijo na mramornasto klop poleg vodometa, Akta jo je jela pomirjati ter jo siliti, naj počije. Zagotavljala jo je, da jej za sedaj ne grozi nikaka nevarnost, ker pijani gostje bodo spali ves dan do večera. Toda Ligija se dlje časa ni mogla pomiriti in stiskajoč senci z obema rokama, je ponavljala kakor otrok:
»Domu! K Aulovim!«
Uršo je bil pripravljen. Pri vratih sicer stoje" pre-j torijani, toda teh se lahko izogne. Vojaki ne zadržujejo onih, ki odhajajo. Pod obokom je vse polno nosilnie.j Ljudje jamejo odhajati v celih tolpah. Nihče jih ne| pridrži. Odideta ob enem z množico ter gresta naravnost domu. KoneČno pa, Čemu sta tukaj? Kakor mu njegova kraljica veli, tako mora biti. Radi tega je on tukaj. A Ligija je ponavljala:
»Da, Uršo, pojdiva!«
Toda Akta je morala imeti razum za oba. Odideta ! Dk! Nihče jih ne pridrži. Toda zbežati iz hiše cesarjeve, ni dovoljeno, in kdor to vendar-le stori, razžali njegovo veličanstvo. Odideta, toda na večer prinese centurij na čelu vojakov obsodbo smrti Aulu, Pomponlji Grecini ter pripelje Ligijo nazaj v palačo in za njo ne bo več rešitve. Ako jo vzamejo Aulovi pod svojo streho, jih čaka gotova smrt.
Ligiji omahnejo roke. Ni bilo pomoči. Morala je izbirati med poginom Plaucijev in med svojim lastnim. Ko je bila na gostiji, se je nadejala, da jo Vinioij in Petronij izprosita od cesarja ter jo oddasta Pomponiji, sedaj pa je videla, da sta uprav ona pregovorila cesarja, da jo je odvzel Aulovim. Ni bilo pomoči. Samo čudež jo še more rešiti iz tega brezdna. Čudež in moč božja!                                                    '     ¦          '   ,
»Akta«, je dejala obupno, »ali si cula, kar je rekel Viniclj, da me je podaril cesar njemu in da danes večer pošlje pd-me sužnje ter me vzame w svojo hišo ?«           ,.   v
»Slišala sem«, odvrne Akta.                             .
In sklenivši roke, je umolknila. Obup, s katerim jej je Ligija govorila, ni našel v njej odmeva. Saj je bila vendar ob svojem času ljubljenka Neronova
Njeno srce, dasiravno dobro, ni moglo prav pojmiti onečaščenja, ki sledi iz takih razmer. Kot bivša sužnjica se je suženjstva nekako privadila in kar je še več, še vedno je ljubila Nerona. Ko bi bil hotel vrniti se k njej, bi stegnila po njem roke kakor po svoji sreči. Razumevši sedaj jasno, da Ligija mora bodisi postati ljubljenka mladega in zalega Vimcija, ali pa sobe in Aulov rod spraviti v pogin, ni niti pojmila, kako more deklica še omahovati.
»V palači cesarjevi«, je rekla čez nekaj časa, »bi ne bila varnejša, nego v Hiši Vinicijevi.«
In prišlo jej je na misel, da akoravno je govorila resnico, so njene besede vendar-le značile: spoprijazni se z usodo ter bodi priležnica Vinicijeva. Toda Ligiji, ki je,še čutila njegove poljube, polne živaljskega po-željenja, vroče kakor oglje, na svojih ustali, je kri od sramote silila v glavo, ko je na to samo pomislila.
»Nikdar!« je zaklicala. »Ne bom niti tukaj,, niti pri Viniciju! Nikdar!«
Akta se je začudila tej odločnosti.
»Moja draga«, je rekia, »ali ti je Vinioij tako zopern ?* Toda Ligija jej vsled joka ni mogla odgovoriti. Akta jo je pritisnila k prsim ter jo pomirjala. Uršo je težko dihal ter stiskal svoje velike pesti; ljubeč zvestejše od psa svojo kraljico, ni mogel prenesti njenih solz.                                                      .
V njegovem ligiškem, na pol divjem srcu se je rodila želja, vrniti se v dvorano, zadaviti Vmicija in v slučaju potrebe tudi cesarja; bal pa se je razodeti to svoji zapovednici, ker ni bil gotov, če bi nemara ta čin, ki se je zdp* njemu tako preprost, ne bil dostojen spoznavalca križanega Jagnjeta.
Akta, stisnivši se k Ligiji, jo vpraša znovič:
»Tako močno ga sovražiš?«
odstrani s pozorišča. Tega pa niso hoteli, in dr. Gregorčič se je izrazi!, ko se mu je reklo, da vsled tega trpi »Šolski dom« in »Gor. Ijud. pos.": »Naj gre .Šolski dom«, naj gre posojilnica; bo vsaj ljudstvo vedelo, da sta to GabrSCek in Turna naredila8. Tudi letos bi se naša stranka pošteno kot stranka poravnala, ali gospodje tega nočejo, se le, ko bodo videli, da propadajo njih volilni možje, bodo prišli in rekli: »Zdaj se pa poglihajmo«, kakor so to rekli tudi pri »Gor. Ijud. pos.". Govori se tudi, da smo nasprotni »Šolskemu domu*. To pa ni res. Mi smo veliko storili zanj, ali ker oni nas ne podpirajo, pravimo: Vi podpirajte »Šolski dom', mi pa bomo naše trgovske naprave. Ko pa pride čas, in bo tudi »Šolski dom* prešel v našo oskrbo, bomo tudi mi zanj ravno tako skrbeli.
Ko predsednik zopet pozove poslušalce, naj se oglasijo, prosi g. Ivan B u d i n iz Žalošc pojasnila glede vinske klavzule. Dr. Turna odgovori, da se za stvar niso potegmli Madžari in tudi vlada ima prijazne odnošaje z Italijo. Zato ne bo iz vse akcije nič.
G, Budin vpraša, kaj je z ono prošnjo, katero so poslali po naših državnih poslancih na ministerstvo za odpravo vinske klavzule. Rad bi imel rešitev. Dr. Turna odgovarja, da je to šlo skozi roke državnih poslancev, in da on o celi stvari prav nič ne ve, ker mu nicesa ne povejo. (Pojavi ogorčenja.) Pravi, da so razmere tako podivjane, da se dela proti najkoristnejšim napravam naše stranke. Prošnja radi vipavske železnice, katero je po svojem razumu podpisal župan Pavlica, je bila vendar koristna, a doktorji Pavlice so svojega očeta pripravili, da je podpis preklical in župan Berce pa sploh ni podpisal. Prošnja pa je že ugodno rešena. G. Budin pravi, da je s prošnjo glede klavzule najbrže tako, kakor z neko prošnjo na cesarja, katero je nesel dr. Gregorčiču, naj priporoči. Ta pa jo je poslal po pošti, in prošnja je bila rešena neugodno. Ko mu je dr. Gregorčič povedal, kaj je naredi), mu je ta rekel: »Saj 10 kr. sem imel tudi jaz, da pošljem prošnjo na Dunaj".
G.Jakob Bi rs a z Brjij povpraša, kako je to, da deželni odbor ni dovolil gospodarskega sveta za Brje.
Dr. Turna odgovarja, da je poročevalec za vipavske občine dr. Abram, ter da glasuje, kakor on predlaga. Italijanski odborniki pa so načeloma proti gospodarskim svetom, in zato propade vsak tak predlog. On sam je glasoval proti, ker je predlagal tako proti-glasovanje dr. Abram. Drugič naj ga pa prizadeli opozorijo na take stvari, da se bo vedel zanje zavzeti.
G. predsednik M. Ličen predlaga na to zaupnico dr. Turni, in da se ga kandi-d u j e v V. ku r i j i. (Na v d n seno s p r e-jeto. Viharni živio-klici.) Dr. Turna se zahvaljuje, na zaupanju ter pravi, da je njegova dolžnost, da prevzame mandat, ako mu ga ponudi ljudstvo. Ako pa prevzame mandat, prevzame tudi dolžnosti. Težko prevzame tako težak posel, ali ako se izreče večina ljudstva zanj, je njegova dolžnost, da sprejme. Na to se shod zaključi.
Zborovanje se je vrnilo mirno in občinstvo je  sledilo  pazljivo zborovanja,  kar
dokazujejo pogoste opombe; le parkrat se je slišal osamljen žvižg nadepolnega sinčka ri-hemberškega župana in vrednega bratca obeh zelenih dohtarjev. Shod se je obnesel nepričakovano dobro. VRihembergu imamo vzgled, kaj zmore vstrajno delovanje, kakoršno so razvili razni veljavni možje v tej županiji. Po shodu se je zbralo več ljudstva v gostilni g. Pečenka, kjer se je navdušenje, katero se je vzbudilo na shodu, nadaljevalo.
G. Stokel z Brjij je napil dr.Turni v imenu brejske mladine in posestnikov, gosp. M. Ličen je napil tudi dr. Turni ter slogi med Rihemberžani in Brejci pri delu za narodne idejale in za narodov napredek. Obema je odgovoril dr. Turna.
V gostilni g. Lična, kjer se je zbralo tudi mnogo občinstva, pa je napil dr. Turni g. Makovec z Brjij. Povsod se je culo nebroj živio-klicev na dr. Turno in narodno-napredno stranko. To je bil zopet dan narodno-napredne stranke l Naša stranka more biti ponosna, da seme, katero je zasejala še le pred kratkim časom, rodi tako lep tako plodonosen sad. Iz Rihemberga smo šli v zavesti, da naša lepa vipavska dolina ne izumre napredku in svobodi.
DOPISI.
Iz goriške okolice. (Razno.)— Kle-rikalske podle duše zmerom kričijo, da so naprednjaki brezverci in puntarji. Kaj pa so oni?
Kakšni uneti kristjani so zbesneli fa-rovški gospodarji, je splošno znano; dokazali so to tudi ozdravilni »Tutti frutti". Med ljudstvom pa kar mrgoli takih tradicionalnih farških anekdot. Znano je tudi, kako lažejo sedaj o shodih. Nekatere brumne dušice, posebno mežnarji in kaki farški lakaji, verujejo vse to, ker "tavajo v temi, ker ne poznajo Liguorjeve morale, ki dovoljuje laži in cel6 krive prisege; vse »k večji časti božji"! Da, da Liguorjeva morala je edini pripomoček gospodom nuncem v kritičnih časih.   Namen pa posvečuje sredstva.
Kako verni kristjani pa so drugi klerikalci?
V 21. Štev. »Soče" letošnjega leta piše okoličanski veleposestnik: »Pripravljen sem jaz položiti 100 kron za »Šol. Dom" onemu, ki dokaže, da je videl grofa Coroninija v preteklem celem letu trikrat pri maši, trikrat odkritega pri zvonenju in enkrat pri spo-veo*" Ali nikdo ni mogel dokazati. »Gorica" je sicer nekaj mencala, ostalo pa je le men-canje. Taki sol Da, z lahkim srcem, prezirajoč Liguorjevo moralo, rečeni, mi naprednjaki, ki nas imenujete brezverce., smo boljši kristjani kakor vi, ki ste nesramni Iažniki, profanatorji vere, sovražniki a ne prijatelji Ijudst-a.
Ad finem! Pretekli teden sem prišel v Gorico in sem šel v mestni vrt. Tu sem videl lepo družbe.
Gregorčičev naslednik »in omnibus", razun telesne lepote, rihemberški dohtar Drejca, s katekizmom pod pazduho je imel v roki neki časnik in je čital na glas svojim vnetim poslušalcem, in sicer temle fclerikalskim patronom: Berbuču, Suholazcu, Lebanu, Ivančiču in Kosu! Lepa slika, kaj ne ? Sicer,
kdor se hoče nagledati te slavne možake, jih lahko gleda »vsaki dan popoldan*, kako »luštno* špancirajo po mestnem vrtu s politiko na jeziku!------------
Dmačc ii razie novice.
Osebna vest. — »Wiener Zeitung" objavlja: Minister-predsednik kot voditelj mi-nisterstva za notranje reči je imenoval okrajnega zdravnika dr. Frana Jaschija višjim zdravnikom za Primorje.
Poroka. — V Ljubljani se je poročil v ponedeljek sin ljubljanskega župana g. dr. Ivan Milan H r i b a r z g. čno Berto Š1 egl o v o. Poročil ju je istrski poslanec g. Spinčič. Bilo srečno!
Dopolnilna deželnoznorska volitev za mestno skupine Krmin-Gradišče na mesto umrlega barona Locatellija in odstopivšega poslanca Mighettija bo dne 7. decembra. V mestni skupini bo izvoljen dr. Waiz iz Kr-mina, katerega so postavili Lahi kandidatom v nedeljo na volilnem shodu v Gradišči. Dr. Waiz je bil kandidat pri zadnji državnozborski volitvi v V. kurlji.
Ne gre za osebe, ampak za načela. — »Gorica" 6. t. m. je zopet enkrat samo sebe udarila po lažnjivih in klepetavih ustih ter jasno in glasno povedala svojim čitateljera, da jih je v prejšnjih časih čestokrat prav grdo nalagala. Na prvem mestu prinaša članek »Volilcem v preudarek" v obliki izvirnega dopisa. Mi že poznamo te izvirne dopisnike in se smejemo naivnosti veleučenih urednikov, ki menijo, da bodo na take iimanice lovili zavedne goriške Slovence. V tem članku namreč naglasa z veliko gorečnostjo, da v sedanjem boju ne gre za osebo dr. Gregorčiča, ne proti osebi dr. Turne, marveč, da je ta boj načelen kakor še nikdar poprej, la pod posebnim odstavkom »Za načela gre* pripoveduje, kako grozno liberalna in brez-verska da je narodno-napredna stranka na Kranjskem, udriha po dr. Tavčarju in dr. Trillerju s poznano klerikalno brezobraznostjo in lažnivostjo, falzifikuje pomen različnih izjav dr. Tavčarja in dr. Trillerja ter naposled za-kliče: Glejte, tudi goriška narodno-napredna stranka je popolnoma enaka tem kranjskim brezvercem. In dalje rohni, da tu gre za krščanska načela, in da sedanje državno-zborske volitve pokažejo, ali narn je 3e sveto krščansko načelo, aH ne. Tu je »Gorica" boj za načela popolnoma izprevrgla, kakor ji prav kaže. Ako bi bila postavila krščanska načela s farovSko komando, bi govorila resnico, tako so pa vsa njena izvajanja sama klerikalna nesramnost in drugega nič. Dalje govori ta pobožna klerikalna revica o »Slovanski krščanski narodni zvezi" na Dunaju, češ, da ji dr. Tavčar in dr. Turna ne bosta mogla pristopiti. Mi odgovarjamo na to norost, da »Slovenske krščanske narodne zveze" na Dunaju danes ni. Bilo je sicer nekaj takega na Dunaju doslej, toda kaj ^mo mi goriški Slovenci dobili iz tiste »Zveze", kaj nam je koristila? Nič, stokrat nič. Ako pride na mesto stare in preživele »Slov. kršč. nar. zveze" kaj boljšega, ne bomo imeli prav nič proti temu.
E. Klavžar je bil že mnogokrat v »Sočini" — »žehti*, ali opran le še ni. Njegovo »delovanje" smo prerešetali tako, kakor zasluži.... Možic bi bil moral »Sočo" tožiti za celo vrste dolžitev, ki spadajo pod § 487., 488. in 491. kaz. zak. Ko je bil poper le prehud, je tudi res vložil ovadbo, ali izbral si je le eno dolžitev, to je, da izdaja u r a d n e t a j n o s t i. — Naš urednik se v preiskavi ni izgovarjal, da ni vedel, kako je prišlo vse to v »Sočo" ali pa da članki nimajo žaljiveg« žela, kakor delajo pri »Gorici**, da bi se ognili pravdi, marveč, da g. Klavžar naj le vloži obtožnico, že dobi odgovor.... Ali čakali smo jo in — ne pričakali. Mali
Cahej je marveč — čujte nesrečol — zamudil rok 14 dnij, ko je bilo treba obtožnico vložiti; zato je splavala po vodi lepa obravnava, ki bi posvetila malce tudi v našo deželno hišo. Jo j, koliko bi se dalo tu pomesti l — Mi smo vprašali nekega deželnega odbornika v drugi deželi, kaj bi naredili z uradnikom, ki bi si dovolil to, kar Gahej. In veste, kak je odgovor ? Evo: Na mestu bi mu prepovedali vstop v urad, in v slučaju krivde bi bil odpuščen brez penzije. Cahej pa je dobil še povišek 800 kronic na leto, a od dr. Pajerja potrdilo, da tega in tega ne smatra za izdajanje uradne tajnosti. O tem in podobnem bomo še govorili, gospod baron 2 Ako prej ne — po novih volitvah v deželni zbori Le pripravite sel E. Klavžar je torej »zamudil" rok za obtožnico. V kratkem mu utegnemo dati več novih prilik, da bo moral tožiti!
Občni zbor delavskega društva. — V nedeljo^ se je vršilnaGoriščku v gostilni občni zbor delavskega društva, ki je bil obiskan tako, kakor navadno taki zbori, katere prireja dr. Pavlica. Govorilo se je tam nekaj o prihodnjih državnozborskih volitvah, glavna točka pa je bila delati reklamo in propagando za »Centralno posojilnico", katera je po mnenju obeh dr. Pavlic edini naš zavod na Goriškem! Med drugim se je izrazil dr. Pavlica, da je šel sam osebno na »Mont* ter konferiral z odlično osebo gledd »Centralne posojilnice" ter jej pojasnil delovanje iste. Dotični se je baje izjavil, da »Centralna posojilnica" je pri takem delovanju popolnoma na trdni podlagi ter da dela brez vse skrbi po označenem načrtu. Denarno stanje je po Pavličevi izjavi izvrstno, ter da lahko posojuje vsem onim, ki se odvrnejo od »Gor. ijud. pos." in »Trg. obrtne zadruge". Čudno! Kako pač more »Centralna posojilnica" posojati onim, katerim se je odpovedalo posojilo pri omenjenih dveh odličnih denarnih zavodih, kar se je zgodilo gotovo iz tehtnih razlogov. Ako pa posoja ..Centralna posojilnica" takim ljudem, ki se jih je zavrnilo od enega ali drugega omenjenih zavodov, jako dvomimo, da bi stala »Centralna posojilnici" na tako trdni podlagi, kakor sta zatrjevala gosp. dr. Pavlicu na občnem zboru delavskega podpornega društva. V ostalem pa treba upoštevati ljudi, kateri so bili navzoči na omenjenem zboru. To so bili zastopniki, razven par gospodov, najnižnih slojev, ubogi delavci in drvarji, kateremu je politika in »Centralna posojilnica" deveta briga. Vsi ti ubogi ljudje, tam navzoči, gotovo niso imeli Ukupno deset goldinarjev, in tem revežem je razlagal o »Centralni posojilnici". Gotovo bi mu bili hvaležnejši, ako jim je povedal, kako in kje bi mogli več zaslužiti, ne pa, da jim je govoril o denarnih zavodih, s katerimi ne morejo priti nikdar v nikako dotiko. AH dr. P. iščeta ljudij, katerim bi mogla govoriti o njima toli priljubljeni gonji proti našim denarnim zavodom ter da hi delala reklamo za »Centrifugo*, toda ker jih ni, si izbirata reveže-delavce, katerim kvasita o denarju, katerega nimajo in ga ne morejo dobiti niti toliko, da bi mogli brez posebnih skrbij za vsakdanji kruh živeti. To je krščanski socija-lizem v dejanskem izvajanju. Kdo vendar more še hoditi za takimi osrečevatelji ljudstva, kakor sta dr. Pavlici ? !
Hvaležnost kardinala MIssic. — h Kandije pri Novem mestu poročajo predvčerajšnjemu »Slov. Narodu": Pred nekaj leti je v bolnici v Kahdiji umrl neki uniirovljeni župnik Jaklič. Služil je v Istri in si pridobil čedno premoženje v denarju. Zapustil je kakih štirideset tisoč goldinarjev. Glavni njegov dedič je bil tedanji ljubljanski kne-zoškof, sedanji kardinal dr. Mi s si a.... Za svečico na grob na vseh svetnikov dan dobi vsak revež potrebne vinarje, in če bi jih moral priberačiti. Tudi največjega reveža grob je vsaj malo zrahljan in prirejen za praznik vseh svetnikov. Grob tistega župnika Jak'M-1, ki  je svojemu  škofu  zapustil  tako
»Ne«, odvrne jej Ligija, »re morem ga sovražiti, ker sem kristijanka.«
»Vem, Ligija. Vem tudi iz listov Pavla iz Tarse, da vam ni dovoljeno dati samega sebe v sramoto, da se smrti ne smete bolj bati, nego greha; toda povej mi, ali ti dovoljuje tvoj nauk zadajati smrt?«
»Ne.«
»Kako torej moreš navaliti cesarjevo maščevanje na Aulovo hišo?«
Nastalo je za trenutek molčanje. Pred Ligijo se je znovič odprlo brezkrajno brezdno.
A mlada oproščenka je nadaljevala:
»Vprašam te, ker mi je žal zate, za dobro Pom-ponijo, Aula in njunega otroka. Jaz že dolgo živim v tej hiši ter vem, kaj znači cesarjeva jeza. Ne, vi ne morete zbežati od tod. Samo jedna pot je: prositi Vi-nicija, naj te vrne Pomponiji.«
Toda Ligija se je zgrudila na kolena, hoteč prositi nekoga drugega. Tudi Uršo je pokleknil in oba sta molila v hiši cesarjevi ob jutranji zori.
Akta je prvikrat videla tako molitev ter hi mogla odtrgati oči, od Ligije, katera, obrnena strani od nje, je dvignila r ce ter obračala pogled proti nebu, kakor bi od ondot    tkala rešitve.
Jutranji .ivit je osvetljeval njene črne lase in beli »peplum« odbijal seje v njenih zrenicah in ona vsa v lesku, je bila taka, kakor poosobljena luč. Na njenem obledelem licu, v odprtih ustali, v povzdignenih rokah ter v očeh, obmenih proti nebu, je bilo opaziti nekako nadzemeljsko navdušenost. Tudi Akta je razumela sedaj, Čemu Ligija ne more postati komu priležnica. Pred bivšo Neronovo ljubljenko kakor bi se bil odgrnil konec preproge, zakrivajoč svet povsem drugi, nego
je bil ta, katerega je bila navajena. Osupnila jo je ta molitev v tej hiši zločinstva in sramote.
Pred kratkim se jej je zdelo, da za Ligijo ni rešitve, sedaj pa je začela verjeti, da se more zgoditi kaj nenavadnega, da jej; pride rešitev tako močna, da sam cesar ne bo zmožen, upreti se jej, da pride z neba nekaka krilata vojska na pomoč deklici, ali da solnce razprostrl pod njo svoje žarke ter jo potegne \z sebi. Slišala je že o mnogih čudežih med kristijani ter sedaj mislila, da je to bčividno resnica, ko je videla Ligijo tako moliti.          {
Ligija je naposled ivstala z licem, osvetljenim z nadejo. Uršo je tudi vstal ter sključen poleg klopi zrl na svojo zapovednico, pričakovaje njenih povelj.
A njene oči so se ovlažile in v kratkem jej dve debeli solzi pritečeta po* licih.
»Naj Bog blagoslovi Pomponijo in Aula*, je dejala. »Ne smem navaliti pogina na njuno glavo, ne vidim jih torej nikdar več.«
Na to, obrnivši se k Ursu, mu reče, da jej je sedaj le on jedini še ostal na svetu, da mora torej biti njen varuh, da, njen oče.
Ne sme iskati varstva v Aulovi hiši, ker bi naprtila na njo cesarjevo jezo. Ne more pa tudi ostati niti v hiši cesarjevi, niti v Vinicijevi. Naj jo torej Uršo vzame, naj jo odpelje iz mesta ter jo kodi skrije, kjer je ne najde ni Vinicij, niti njegovi služabniki. Ona pojde povsod za njim, bodisi za morje, za gore, k barbarom, kjer ni slišati rimskega imena, kamor moč cesarjeva ne sega. Naj jo vzame in reši, kajti on jedini jej je Še ostal.
j        Lig je bii pripravljen to  storiti in v znamenje, 1 da jo hoče poslušati, se je sklonil ter objel njene noge.
Toda na M ><mi Heu, ki je pričakovala Čudeža, se je pojavila prevara. Samo to sta opravila z ono molitvijo? Zbežati iz hiše cesarjeve, storiti zločinstvo razžaljenja veličanstva, katero mora biti maščevano, ko bi se tudi Ligija vtegnila skriti ? Cesar se maščuje na Aulovih. Ako le hoče zbežati, naj zbeži iz Viniei-jeve hiše. In cesar, ki se ne vkvarja rad s tujimi zadevami, nemara ne bo hotel pomagati Viniciju, zasledovati Ligijo, vsekako pa tako izostane zločin razžaljenja veličanstva.
Tudi Ligija je imela podobne misli na beg. Aulovi ne bodo videli, kje je, niti Pomponija... Zbeži, toda iz Vinicijeve hiše, namreč na poti v njegovo hišo. Ko je bil pijan, jej je rekel, da pošlje po njo zvečer svoje sužnje. Gotovo je govoril resnico, katere bi ne bil izbleknil, ako bi bil trezen.
Oči vidno je oti sam, ali nemara sta oba s Pe-tronijem videla pred gostijo cesarja ter začula od njega obljubo, da jo njima odda drugi večer. In ako bi danes na njo pozabili, pridejo po njo jutri. Toda Uršo jo ubrani. Pride, odnese jo iz nosilnice, kakor jo je odnesel iz triklina ter pojdeta v svet. Ursu se nihče ne moro upreti. Njega bi ne zadržal bržkone niti oni grozni borilee, ki se je sinoči boril v triklinu. Toda, ako bi utegnil Vinicij poslati ponj mnogo sužnjev, pojde Uršo takoj k škofu Linnu po svet in pomoč. Škof se je usmili, ne pusti je v rokah Vinicija ter zapove kristijanom iti z Ursom njej na pomoč. Oni jo rešijo in potom jo Uršo že odpelje iz mesta ter jo skrije kje pred rimsko močjo.
(Dalje pride)
lepe tisočake, pa je tudi ta dan bil ves. za- I raščen in poteptan.   Na tem grobu ni'bilo na vseh   svetnikov  dan ne  jedne   svečice.M Kardinalov hvaležni spomin!
Kako so se opravičili.   —  »Gorica* od 6. t. m. pripoveduje, da je pisala o shodu v Kobaridu tako,  da so  se  udeležili  skoro vsi župani iz kobaridske okolice. Ta „skoro" je .zdaj pristavila; kajU.jrisala.je, da so  se . udeležili vsi *župani  in  polžup^1,i2v«emšr jednega, onega iz Sedla. Kako smo jo mi po j vrednosti zafrknili, je čitateljem znano. Iz te I naše zavrnitve hoče  »Gorica* izvajati, da je J lagala »Soča* in ne  »Gorica", ter dostavlja, da so bili na shodu navzoči župani: iderski, krejski,  drežniški, libaSenski foulivški. Sodni okraj kobaridski pa šteje 9 županov.  Pa tudi od tistih, ki so se shoda udeležili, je jeden zapustil shod že po nekolikih minutah in se j pridružil ljudstvu v spodnj;h prostorih, kajti mož je pristaš naše stranke; enako neki drugi županv ki je ostal na shodu do-konca.rOslali j bi samo župani z Livka, Drežnice in Kreda. Livški  župan  je  propadel  že  pri  letošnjih I občinskih  volitvah, pa si je   podaljšal  življenje z utokom ; nič boljše se ne bo godilo županu krejskemu; drežniškega  kapitana pa I tako vsi poznajo kakor slab novec. Enako je j zatrjevanje   »Gorice" o  skoro   vseh  podžu- I panih. Prav zanimivo je citati, kako se »Gorica* kosati s tujim  perjem in se s tem tolaži na boljšo prihodnjost.
Poskusen samomor ˇ bolnišnici. — Nedavno so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico 29-letnega Josipa Bitežnika, učitelja v Grgarju, ker je bil bolan na prsih. Pretečeno nedeljo se je izjavil proti nekaterim, da ima v prsih polno črvov in da zelo trpi; da se je nameraval usmrtiti, ni slutil nihče. Ko je bilo ponoči v bolnišnici vse mimo, odpre Bitežnik okno in se vrže na cesto, kjer je obležal v krvi. Našel ga je bolniški čuvaj, ki je takoj potem stopil v sobo in klical na pomoč; prenesli so ga močno poškodovanega v po- ] sebno sobo, kjer vestno pazijo nanj. Revežu se je gotovo zmešalo.
»Žlvlo vsi hudiči, pa ne dr. Turna". — Tako je zaklieal pijan mladič v družbi velečastnega župnika-župana Grča v Sempasu na cesti pred ono gostilno, v kateri se je vršil shod narodno-napredne stranke. Grča , je moral ta klic slišati, kakor so ga slišali drugi, ki so bili tam poleg. Ako bi imel ta človek le še količkaj pojma, ne o splošni človeški, ampak o krščanski morali, bi se moral v dno svoje duhovske duše sramovati takega sadu njegove nesrečne hujskajoče in vse razdirajoče politike v obširni šempalki županiji. Poleg navedenih psovk na našo stranko in imenoma na dr. Turno je bilo torej slišati tudi izbruh; »Živio vsi hudiči, pa ne dr. Turna*, kar dokazuje pač skrajno ztlivjanost in izbruh nizke in neizobražene duše, česar ne moremo toliko zamerili pijanemu mladeniču, pač pa jedino le vzoritemu dusm»mu pastirju župniku Grči, kateri zna tako vzgojfViiltio in plemenito vplivali na svoje ovčice, ko jih vodi po krčmah, plačuje pijače in jih hujska proti soobčanom druge politične barve. Pa hočete, da bomo take duhovnike še častili? In menite-li, da so taki duhovniki na čast cerkvi? Ako pojde tako naprej, se brez dvoma pokažejo posledice, da bodo začeli javkati ne le po farovžih, ampak tudi po škofijah in v Vatikanu. Nikar misliti, da ostane vse ljudstvo vedno le slepa čreda ovac, marveč oči se odpirajo in naravne posledice ne morejo izostati.
Klerikalna agitacija proti denarnim zavodom, — Vsa agitacija »Primorskega Lista* in »Gorice* ter njiju strastnih pristašev po farovžih in na c. kr. vadnici v Gorici je imela ta vspeh, da je odstopilo 54 članov s 100 deleži. »Trgovska obrtna zadruga" ima okroglih 3200 deležev, iz čegar je razvidno, da imajo klerikalci sicer strašno slabo voljo, da bi mnogo škodovali, ali manjka jim sleherne moči, tako da ostane vse njih rovanje le v okvirju čisto navadnih brezvestnih zgagovcev. »Gorica* od 6. t. m. piše, da »Trgovska obrtna zadruga* bo morala izplačati tem odstopivšim članom vplačane obroke z obrestmi vred, Ceš, da je zakon v tem ozitu popolnoma jasen. Mi pa pravimo, da takega zakona nikjer ni, ia da »Gorica* svoje čitatelje le slepari ter jih spravlja v nevarnost, da izgube" ves svoj denar. Ista »Gorica* je priobčila tudi razsodbo najvišjega sodišča v doslovnem prevodu in izvirniku. Mi dostavljamo, da odloka v taki obliki niti »Trg. obrt. zadr." ni dobila. Odkod je dobila »Gorica* izvirno razsodbo najvišje sodnije, nam je uganjka. Mi nimamo prav nič proti temu, da je prišla ta razsodba v javnost; kajti razsodni čitatelji bodo iz nje vsaj izpre-videli, na kaj sta naslanjala »Gorica* in »Prim. List" vse tiste svoje lumparije, katere sta nakvasila proti »Trg. obrt. zadr.*. Mi smo opetovano povedali, da je okrožna sodnija letos prvič odklonila vpis na novo izvoljenih članov ravnateljstva, ker podpisi niso bili overovljeni pred notarjem ali sodnijo. S to razsodbo je zdaj konečno dognano to sporno vprašanje, da vemo vsaj, kako treba zanaprej postopati. In to je le dobiček tega postopanja »Trg. obrt. zadr.", katerega se okoristijo tudi drugi denarni zavodi, t. j. da odslej morajo biti vsi podpisi overovljeni pred notarjem ali sodnijo. »Gorica* je seveda dostavila s prozornim namenom, češ, da s to razsodbo je postala izvolitev novega ravnateljstva neveljavna. To pa ni res, marveč res je, da »Gorica«  vedoma razširja to laž, da bi motila
pojem o veljavnosti  poslovanja tega denar- j nega zavoda. Kako more »Gorica* danes pi- J sati tako laž, ko smo vendar že dovolj jasno J povedali,  da  je šlo  tu  le za vpis osmerice I na novo izvoljenih  članov ravnateljstva, do- J čim je že pravilno  vpisanih   13 ravnateljev, ki vodijo zadrugo v smislu zadružnega zakona I in pravil. Enako je ostala v veljavi izvolitev I # namestnikov in- nadzorovalnega  sveta, tako j 'j^prj&sor  Jafo   Gebular   nima  v zadrugi prav ničesa  opravjti in si je prisvajal pred- j sedstvo nadzorstva le po svoji kratki pameti in v veliki skrbi, kako bi mogel kaj ujeti, da j bi oškodoval „Trg. obrt. zadr.*, in ko je on j vabil v sejo ude nadzorstva, je trdil v svojem I j vabilu, da-je najvišje sodišče razveljavilo vo- J litev ravnateljstva   in   nadzorstva.   Vabljeni udje pa so vedeli bolje, nego si je on želel, J I da to ni res, in se ni niti jeden odzval Ge-bularjevemu vabilu. Tako je nadzorovalni svet J enoglasno ohladil prevročo kri lega vzoritega predsednika, ki ni imel nobene nujnejše skrbiH nego to, kako bi  mogel v zadrugi  zgago in škodo delati. Lepa hvala  za  take vzgojitelje naše mladine.
Viteški  dr. Gregorčič  se  vozi  na
shode po deželi — v strahu in trepetu. |
V Bole se je  peljal s Gahejem,  pa je najel
v pošti vse štiri prostore, da se je moral
voziti že tretji potnik na kozlu,  Iz Kobarida
do Morskega je najel dva moža telesne
straže. — Njegov strah je  torej  dokazan
I in  kazenska  ovadba  opravičena.   Ali je že
predlagal,  naj se denejo pod  ključ vsaj vsi
I Kobaridei,   ako   ne   morda   prebivalci   cele
I Soške doline, še ne vemo.  Kazenska obrav-
I nava bo silno zanimiva. Vitez dr.  Gregorčič
J ima celo  vrsto prič v  podporo svojega —
J »strrrrahu* za ljubi mandatek!
j           Zaprli so nekega 10  let starega  mi-
I zarja Fr. Štiligoja,  ker je kričal po noči od
I nedelje na ponedeljek :  Živela anarhija ?
Razgled po svetu.
Dr.  Ebenhoch  o  položaju. — Na
občnem zboru klerikalnega polit, društva za Gorenje Avstrijsko je govoril dr. Ebenhoch o položaju. Obsojal je obstrukcijo kot posledico revolucionarnih načel. Jezikovno vprašanje treba rešiti polom zakona, narodna ravno-pravnost se mora podrediti jedinstvu državo, nemščina mora bili posredovalni jezik. Čehi bodo po njegovem mnenju v prihodnjem državnem zboru osamljeni, ker druge stranke se združijo na skupno delo. Tako Ebenhoch. Naravno, da Slovani smo v marsičem drugačnega mnenja.
O razmerah v Istri. (Dalje.) — Konsta-tirati moram torej, da naše kmetijstvo zelo propada, a ne zaradi tega, ker naši ljudje ne bi bili pridni, ker ne bi imeli dobre volje, aH ker bi bili nesposobni, ampak propada samo zato, ker jih upniki izsesavajo in ker jih nihče ne podpira. Mi moramo torej gledati, da si bomo pomagali sami. V to pa nam treba organizacije, a za organizacijo treba sposobnih mož. Mi pa nimamo šol, a kjer ni šol, ne more biti tudi izobraženih mož! Zato si tudi ne moremo snovati zadostno število gospodarskih zadrug, posojilnic, hranilnic itd. Za šole moramo plačevati 14% dokladc, a nad 20000 otrok nam raste brez šolskega pouka. Od tod prihaja, da ne moremo napredovati v gospodarski organizaciji in se nam cesto dogaja, da ne moremo zasnovati prepotrebne zadruge, ker je ni osebe, ki bi mogla prevzeti predsedništvo. Vrhu šolskih doklad so nam uveli še šolske takse. Signori bi hoteli trositi le za take šole, katerim ni namen, da bi kulturno vzgajale, ampak požirale. Tudi če je vlada naložila, da je kje zasnovati potrebno šolo, tudi če je šolski nadzornik že napravil načrte, pa spijo isti spanje pravičnega. Tak je naš položaj na vse strani. V to pa, da se rešimo iz tega položaja, trebamo mož, ki poznajo vse naše potrebe v šolah, na sodiščih, na gospodarskem polju. Meni je čast, da vam morem danes priporočati takega moža. Mož, ki vam ga priporočamo, je bil že zadnjič kandidat za V. kurijo — to je: dr. Laginja! Mislim torej, da ugodim vsem, ako ga priporočam tudi za prihodnje volitve. S tem bi bila prav za prav moja današnja naloga rešena. Ali ne morem drugače, nego da se o tej priliki dotaknem krivic, ki se nam gode še od neke druge strani. Morda vam bo vstreženo, ako se dotaknem tudi našega cerkvenega vprašanja. To se je začelo pri nas tako čudno sukati, j da je cel6 v cerkvi nevarnost za našo narodnost! Vidite, jaz nosim du-hovsko suknjo, vendar hočem govoriti iskreno, kakor mi srce veleva, ker se ne bojim nobe-I nega ukora, ni*od zdolaj, ni od zgoraj! V Istro prihajajo že nekaj časa sem neke vrste duhovniki, ki niso našega srca, naše krvi, naše duše. A že sv. Pavel pravi, da, Česar kdo nima, tudi ne more dajati. Ti mladi duhovniki so, kakor pravijo — internacionalni. Ali \T resnici so oni nasprotni našemu narodu. In na žalost vidimo, da se sistematično dela na to, da število takih duhovnikov raste. To vidimo že na vsprejemanju kandidatov za duhovski stan. Tu velja dvojna mera. Zadnji dijak italijanske narodnosti, ki ni nikdar videl od znotraj kake javne državne šole, ima prednost pred slovenskim kandidatom, tudi če je dovršit gimnazij z najboljšim vspehom in položil maturo. Italijanski kandidatje se vsprejemajo, tudi če nimajo nobenega izpita. Poznam slučaj, ko je bil naš dijak do 6. I razreda na javnem gimnaziju v Avstriji, a 7.
in 8. leto je  dovršil  na  angležkem gimna- j ziju v Ameriki.   A ko je hotel vstopiti tu v semenišče, se mu je reklo, da mora ponoviti j 7. in 8. razred, ker da spričevala angležkega gimnazija niso toliko   vredna,  kakor menda I tista  italijanska spričevala,  katerih — ni 11 I Neki hrvatski  dijak je v Senju in na Su-šaku  dovršil gimnazij s popolnoma  dobrim I vspehom, a ko je hotel tu  vstopiti v seme- J nišče, so — Ja=sije.rojen v sosednjem hr- j vatskem Primorju — preiskovali še le, da-li j je avstrijsko-ogrski državljan, ali ne.   To so preiskovali jedno leto! (Senzacija.)     (Konec pride.)                                                              I
PremeŠČenje istrskega deželnega odbora t PulJ je baje že dognana reč. Tako poročajo »Edinosti* z zanesljive strani. Tej J vesti dostavljajo, da Gampitelli po razpustu I deželnega zbora  ne bo več deželni   giavar j marveč dr. Rizzi.                                           J
Škofijska konferenca se je začela v I -torekna "Dunaju v nadškofijski  palači pod predsedstvom kardinala Gruscha. Seje se ude- I leže škofi iz Gorice, Prage, Krakovega, Celovca, Maribora, Gradca, Brna in St. PaltenaH konferenca bo trajala 5 ali 6 dnij.
Pisma škofa Strossmaverja.  — »M, Neueste Nachrichten*, zelo razširjeni nemški dnevnik,  je  v 477. štev. od  13. p, m. objavil več odstavkov iz pisem, katere je škof i Strossmaver pisal po znanem vatikanskem koncilu raznim učenjakom kakor profesorju i Reikensu, Ddllingerju, lordu Actonu in dru- I gim, V pismu Reikensu pravi,  da je v boju I kakor z Dunajem tako s Pešto.   O vatikan- I skem koncilu izjavlja, da mu je nedostajalo slobode,   prepotrebne za vsak pravi koncil, zlasti še, če ima opravka s tako odločitvijo kakor je proglašenje papeževe nezmotljivosti. »Nemogoče je", piše doslovno Strossmaver, I »da bi Bog blagoslovil delo, ki je uspelo na I
tak način in kjer so se tako pregrešili proti
I staremu katoliškemu pravilu:  quod  somper, I
I quod utique, quod ab oinnibus."   Z ozirom
j na Hrvate pa pravi škof Strossmaver: »Kar
j se pa tiče mojega naroda in njegove bodoč- j
I nosli, se mi zdi, da se odreče nekega dne I
rimskega despotizma.*   Mogli  bi navesti še I celo   vrsto   mislij   in   zaključkov   velikega J Strossmaverja, ali  bodi dovolj to,  saj že to I samo dosti jasno govori. — Vendar pa, poročajoči to trditve biskupa iz  Djakovega, si ne moremo kaj, da ne opozorimo na neki j nedavno  odigravši se dogodek ter iz tega ne I izvajamo  posledic.   Kakor je znano, hvali ljubljanski »Slovenec* pri vsaki priliki Stross-I maverja. Nas je cel6 opsoval prav po je-( zuvitski, ko-smo  priobčili  mnenje   jednega j naših stalnih solrudnikov, da se Strossmaverja I se ne sme  oboževati!   In   ta   dnevnik,  ki I smatra za svojo nalogo, braniti  velikega bi-I skupa,  je  pa  prav   perfiuno   napadel dr. J Trillerja, ki je za poseta tržaških  in v obče I (primorskih naših  gosbv   izrekel v svojem ' govoru  trditev:  da   se   moramo   Slovenci emancipirali od Dunaja in od  Rima.   »Slo- ] J venec* je dr. Trillerja denunciral, češ, da je I j veleizdajalec in Bog ve kaj še!  Primerjajmo ' I pa misli škofa Strossmaverja, ali Strossmaver ne misli isto emancipiranje za Hrvate kot— J odpustite nam to primerjanje! — dr. Triller (in njegovi somišljeniki) za Slovence?! Rado-I vedni   smo,  ali   bo   »Slovenec"   tudi  škofa I Strossmaverja denunciral. j           Francija. — Dne 4. t. m. so odkrili
| z velikim sijajem spomenik umorjenega pred-I sednika Carnota. Ruski car je poslal tem J povodom brzojavko v Pariz, v kateri pov-darja zlasti rusko-francosko alijanco. Pred-I sednik Loubet je odgovoril v jednakem smislu. i           Kuga v Bremenu na Nemškem. —
j Vzlic vsem varnostnim naredbam se je zanesla J kuga tudi v Bremen. Dnč 27. pret. meseca J je zbolel mornar, ki je došel s parnikoni I »Marienburg*. Ko so ga prevedli v bolnišnico, I so zapazili na njem kmalu simptone te stra-I šne bolezni. Prepeljali so ga takoj v izolatorij, J kjer je v ponedeljek umrl Vse osebe, ki so J prišle v dotiko z mornarjem, so odvedli v j bolnišnico, kjer jih opazujejo, dosedaj ni | /.bolel nikdo drugi.
t           Burskl paviljon na pariški razstavi.
— Da dokaže, kako   ljubijo  Holandci svoje
I burske brate, je izvedel Holandec Hidde Nij-
I land prekrasno   misel:  Kupil je na  pariški
I razstavi cel burski paviljon z vsemi izložbami,
ki se nahajajo v njem, a kupil ga je zato,
Ida ga postavi v kakem holandskem  mestu
j kot  trajen in vidljiv   spomin  na   kulturno
I stanje burskih bratov, ako bi prestale obsto-
I jati burske republike. Ako ostanejo poslednje
samostojne, tedaj  pokloni   Nijland   kupljeni
1 paviljon njim.
V južni Afriki. — Buri se zopet j gibajo in .se njihovo število zopet množi; blizu Ladybranda je okolu 1400 mož, ki J so vzeli Angležem mesto Fichsburg, popol-I noma oropali skladišča in tudi nekatere za-I sebne hiše. Angleško zastavo so Buri strgali. Nekaj domačinov so usmrtili, druge pa od-I peljali s seboj.
Volitev predsednika v Amorikt. — j Včeraj je bil za Ameriko velepomemben dan, J ki  se  ponavlja vsako  četrto  leto  in pred j kojim se vrši taka agitacija,  kakor si je mi j v Evropi nikakor ne moremo  predstavljati. I Včeraj so se vršile v vseh  pokrajinah »Zje-I dinjenih držav* volitve volilnih mož, ki bodo meseca januvarija volili predsednika in podpredsednika Zjedinjenih  držav.   Ker pa so volilni možje moralno obvezani, da glasujejo za   onega   kandidata,   ki   ga  je   proglasila I stranka, koji pripadajo, se že sedaj pri vo-
litvah volilnih mož dobro v6, kateri kandidat bo imel kot predsednik Unije svoj prihodnji sedež v »Beli hiši«.   Kdor je dobil večino 477  glasov, je  novi  predsednik. — Kakor znano, se je vršila sedaj borba med odvetnikom Brvanom in med pred štirimi leti izvoljenim predsednikom Mac Kinlevem. Agitacija je bila strastnejša in intenzivnejša nego pred štirimi leti.   Vesti,  ki so  prihajale iz Amerike o izbora! agitaciji z jedne strani za republikanskega, z druge strani za demokratskega kandid?*s,  nam  predočujejo izvrstno organizovano agitacijo in dokazujejo, da morajo predsedniški kandidati Unije  imeti železne živce in zdravje. Kinlev ni posegel pri teh voJHvah osebno v toliki "meri v agitacijo kakor pred štirimi leti,  zato pa je podpredsedniški    kandidat    republikanske   stranke, Roosevelt, razvil uprav grozovitno delavnost, v koji ga  ni nadkrilil  niti  Brjran.   Gim je namreč Roosevelt v 19 državah obiskal 350 mest in imel blizu 600 govorov, je Bryan „samo" v 14 državah v 320  mestih govoril okolu 500krat; imel je tudi svoj posebni železniški salonski voz, raz kateri je govoril na vsaki postaji proti veliki množici ljudsta. Ker neka nasprotna železniška družba ni hotela priklopiti njegovega voza svojim vlakom, si je najel poseben vlak, v katerem je prevozil skoro  vse  unijske  države. — V agitacijske namene so se potrosile velikanske svote denarja, ki se cenijo na 50 milijonov dolarjev (140 milijonov gld,).   Reklamo so si delali kandidatje tako,  kakor  jo more delati le Amerikanec: v gledališčih so se igrale drame, v katerih sta bila kandidata glavna junaka in od katerih je jeden drugega premagal; lampijoni, umetalni ognji itd. so služili v izdatno reklamo, — Volilna borba pred štirimi leti je bila ekonomskega značaja: borilo se je zlato proti srebru, manji prohibilizem proti večjemu, manjša korupcija proti večji.  Tudi I danes ima vol'lna borba enak značaj, toda zaostaja gospodarski moment za političnim. Brjran je tudi danes za srebro, toda je ob jednem proti imperijalizmu, kojega zastopa Mac Kinlev.   Velike in številne vojske, ki Jih je imel poslednji s Španci  na Filipinali, kitajska ustaja so izvrstna sredstva za agitacijo od strani demokratske stranke, ki kandiduje Brvana. — Predsednikom  ameriških Zjedinjenih   držav  je   bil  voljen  včeraj   Mac I Kinlev; borba med obema kandidatoma je bila huda in je tudi na več krajih tekla kri. Vojna na Kitajskem. — Rusi raz-orožujejo  kitajske  čete,  ki se  nahajajo v I obližju Mukdena; blizu Girina se je končen* I troval nov oddelek kitajske vojske, kojega pa je general Kaulbars razgnal.   Rusi so ujeli 4 častnike in 200 vojakov, nadalje so uplenili tri topove in 200 pušek,  — V Scian-Cin in I njega   * uici preganjajo kitajske čete vstale J s- io jim tudi razrušile omenjeno mesto. — i »Times* javljajo iz Pekinga: Admiral Aleksij«v je poslal Li-Hung-Čsngu pismo, s katerim ga I povprašuje o namerah Kitaja glede Mandžu-I rije, ter poziva Kitaj, da isti zopet prevzame I upravo te pokrajine pod varstvom Rusije, j To da bi bilo, pravi admiral, v korist obeh I držav. Li-Hung-Gang In princ  Ging sta iz-I rojila poslanikom proteste posestnikov med I Paotingfuom in Pekingom; isti se pritožujejo I zaradi ropanja v teh krajih ter izjavljajo, da I tako postopanje, ko se nihče ne upira zvez-j nim   četam,  nasprotuje  vojnemu pravu. — I V Kantonu so 5. t. m. usmrtili 19 roparjev. I — »Rossija* javlja dne 2 t. m. iz Vladivo-stoka, da je višji inženir Jugovič začel s po-trebeimi deli na železnici Kajlar—Prograni-čarja. Sedaj popravlja 17.000 mož železnice v Mandžuriji. Na več mestih primankuje v to I svrho  potrebnega  materijala.   Ustaši so se utaborili   30 milj   proti  severu od Hi-Ciu; živež, posebno riž, dobivajo od domačinov, katerim so zapretili s požigom in umorom, I za slučaj, ako bi preskrbovali le-ti  tudi ce-I sarske Čete z živili:   zadnji pa grozijo de-I želanom ravno tako.
Narodno gospodarstvo.
Novejši načini kreditovanja
in njihov pomen za domačo in zamejno J                              trgovino,
J                    Študija Josipa fiivnača.
Veliki  pomen  kredita   in trgovine v mejnarodnih stikih dobro karakterizujejo Se-I dainove besede v delu  »Philosophe sans le j savoir",   katere   govori gospod Vanderberk j svojemu sinu.   Glase  se:" »Visok je poklic I onega moža, kateri more zadobiti respekt in J poslušnost od jednega konca sveta do drugega z jedno jedino potezo peresa. Njegovo j ime in njegov pečat ne potrebujeta drugega nego " j vladarjev denar, cene kovin, da bi za jamstvo kovani vrednoti služila.   Podpisal se je — in to zadostuje!   Ne  služi  le   ozkemu   krogu j ljudske družbe, niti jedni sami narodnosti ne, J on služi vsem in je tudi od vseh posluževan. I Je mož vesoljnosti.   Mi,  moji kolegi  in jaz, J smo one vezi, katere posamezne narode mej J seboj vežejo in jih z važnostjo trgovine, torej z vzajemno dotiko vzdržujejo v miru. To je, j moj sin, pomen poštenega trgovca.*
Kakor je prehod od ročnega izdelovanja do strojnega izdelovanja značil novo epoho v industriji, tako znači tudi uvedenje denarnega kredita v trgovskih stikih, posebno mejnarodnih, mejnik za katerim se menjajo prvotne jednotne forme v trgovini v kompli-I ciranejše načine, kateri zahtevajo od trgovca
dovršenejše poznanje tržnih razmer, daleko-sežnejSi pregled, kombinacije, ostrost duha, poštenje in razum.
Kredit sam na sebi je pa starega vira; začel se je takorekoft soCasno z menitvijo posestev, torej s trgovino v obCe ter v družbi s to predeloval različne faze menitve.
Obema pa je bilo za podlago stopanje civilizacije in gospodarskega napredka posameznih narod jv, vsled katerega baš so se razvijale trgovske in kreditne razmere. In tako seznavamo menjalno, denarno in kreditno gospodarstvo.
StaliSCe, tako-le določeno, je treba slediti celo do naših časov, kakor tndi mislim v tem-le Članku razložiti. Poprej mi je seveda pa potreba, da pojasnim temeljni pojem in v obče značaj kredita.
Starejša šola narodnih gospodarjev je do naših dob definovala pojem kredita na različne načine, katerih zmisel bi pa bil, da »kredit je podana ali že dovršena menitev imetka 3li pa njegovih asignatov mej dvema strankama proti obljubi, da bode tako nastala dolžnost tudi v določenem času izpolnjena".
Seveda predpostavlja stranka, katera daje kredit, v drugi stranki dobro voljo in zmožnost, da ta obljubo izpolniti more in tudi izpolnili hoče.                        (Dalje pride.)
Kongres za odpravo cnkrovarskih premfj se je sešel v Parizu, in sicer so poslale tja svoje zastopnike Avslro-Ogerska, Nemčija in Francija. Prej so se shajali za- j stopniki iz vseh držav, ki izvažajo sladkor, toda navadno se je zgodilo, da je kaka država podala svoj »veto*. Zato so se sešit sedaj le zastopniki treh držav, ki so v tem ozira najmerodajnejše, brez ozira na druge, niti na Anglijo in Rusijo, čeravno proizvajata tudi t! dve državi lepe množine sladkorja. Toda ti dve imata tudi mnogo koristi od odstranitve premijev. Anglija je prej imela jako cvetočo sladkorno industrijo, toda odkar se je začela zaradi premijev konkurenca tujega sladkorja, so izginili cukrovarji in so se ohranili le večji zavodi. Toda zaradi premijev se je znižala sladkorju cena tako, da se je tam konsum jako povečal, ljudje so sladkor mnogo bolj potrebovali. Znano je, da krmijo Angleži z našim sladkorjem svinje. To je pa bilo za Anglijo tudi ugodno, ker je sladkor vsakdanja potreba. Tudi Rusija rada premije takoj odpravi, ako store to tudi druge države, kajti ima veliko škodo od tega, da mora dajati cukrovarnarjem leto za letom lepe svotice. Druge države ne pridejo v poštev, ker proizvajajo v razmerju z omenjenimi malo sladkorja. Avstrija in Nemčija sta se pogovorili Že prej in sla predložili Franciji rezultata svojih pogajanj. Uspeh je ta, da je Francija obljubila znižati premije skoro za polovico. Sedaj bo drugim državam mogoče premije tudi popolnoma odpraviti; najbrže pa store to le za polovico. — V zadnjem času se piše, da se skliče še kongres vseh držav, da akceptujejo dogovore teh treh velevlastij.
C. kr.              _Jten/L__          vsakteremu
privilegirani *^KJjG/Kt^   koJ razum*
kroji,                *SF*            Ijivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni
vsake velikosti in mode.
IIP JI Fiilli
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
z zalogo najfinejšes;« blaga. Edino na Travniku št. 22.1, nadstropje.
Ima  stojo  izboru© zalogo vsake Trste Maga za obleke I« Inozemskih in a» atrijskih tOTaru in gotovih oblek, dežnikov In sobnih plaScev za T.sako sezono.
Velika izber:
zavratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajce
•Jaiger  ter  vseh  drugih   k  oblekam  spadajo?!«
priprav za vsaki stan po najnlili coni.
Sprejemajo se naročila za tedclov. raznih oblek jaket, pelegrin, dežnih plaščev, tudi za dame,
Fran WiIhelinov
odvajajoči   čaj
od \                 Frana UVilhelma
|        lekarnarja v Neunkirehen
(Spodnje Avstrijsko) f dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane ! kroni av. velj.
4                 2 kro
•YY??Yˇˇˇˇˇˇˇˇ,
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   z.i
mnogobrojna   naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
DRUŽBE
SMIRIIA IN METODA UJUBlJANt
Tvarina je najboljša cikorija.
iV.JBBAČINU
V LJUBLJANA
Cenjena gospodinja/
Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej duhovi
kavi, to je cikorija ali: „%ava družbe sv.
Cirila in metoda v Ljubljani"
HHF*   Dobiva se povsod!  ""%Q|
Glavna zalila pri: IVANO JEBAČINIt v Ljubljani.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovama nadplatov (§Ghuhobeiiheile),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila * » « , 9»9M3999»iii Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in   franko.   "^Mfl
Anton Obidič,
Čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 gj^r- v Gorici,    *m
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi Kastcljii 7.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega ___blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svciinjiee. — Kožni venci. — SluSnci knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       t 35   H
Podpisana  priporočata. slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo,urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružiee (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem.
Kopač &. Kutin,
trgovca v SemeniSki uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadrugac
mm- VELIKA ZALOGA -mm
ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKOLES
8AUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16-
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsako vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v- zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in Hivz konkurence!)         inozemskih.
liNT-   Cene so od g-ld, 90 naprej.  -"%<¦ |     Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča I
i 8e toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem uduni
!                     SAUNIG & DEKLEVA.
Vojaških invalidov velika
Žrebanje v soboto
zlata in srebrna loterija.
Glavni dobitek
60.000
kron
v gotovini z 20% odbitkom.
Ivalidno srečko po 1 krono priporočajo: O. Gentili, V, A. Jona, MIchelttAdtor aV Comp., A. Plncherle.
Moderne posetke;::,:;:::
krasnih šatuljah z zavitki vred pripomnili cfiiuli »Goriška Tiskarna A. Gabrščok.
Najino zahvalo
izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem
Žtii<Tcr816 & Valciield.
II. Bistrica,  oktober 1900.
r
»SLAVIJ A"
vzajemno zavarovalna  banka  v  Pragi
sklep.i
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnici   K 6"42 zaostalim svojim
K IOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta.    Po
petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih jo bito izplačano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda........    .   K          716.541*28
Reserve in fondi..........k   20,579.494-88
Dosedanja izplačila   .........k   62,822.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstva banke „§LAVIJE" v Pragi
na Havliekovem trgu,
kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
I
»Ljubljanska kreditna banka"!
v Ljubljani Spltalsfce ulice it. 2.
Nakup in prodaja
vseli vrst rcn% državnih papirjev, zastavnih 0 I pisem, »ročk, novcev, valut itd. n« uajkiihmt- O J                       iipJSfh pogojih.                       X
fl Posojila na vrednostne papirje »roti nizkim 0       , Sprejemanje denarnih vlog
obro-tim.
Zavarovanje proti kurani izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
* na vložite knjižice, na tekoči račun in na givo-
j konto s 4»/a% ulni obratovanjem od dne vlogo
do ti ne vzdign
Eskompt menjle najkulantnoju.
Borzna naročila.
1