\ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. J\ Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki. Slovensko-Amerik m sk i KOLEDAR za leto 1QOS je dobiti po 30 c. poštnine prosto. Kole-^^ dar je zelo lanimiv ter ima obilo glik. ^ TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered sa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 25. — ŠTEV. 25. NEW YORK, THURSDAY, JANUA RY 30, 1908. — V ČETRTEK, 30. PROSINCA 1908. VO LUME XVI. — LETNIK XVL ! 1 i Narodni List in Proti zadolženim njega inferijornost. evropskim "plemičem". ŠE NEKOLIKO ODSTAVKOV IZ INFERIJORNOSTI WOULD BE ' * LEADERJEV * * AMERIŠKIH HR-V A T O V. Ameriški Hrvatje bodo sami sodili one svoje rojake, kteri jih v javnosti ponižujejo. NJIHOVA OBRANA V OBLIKI OSOBNOSTI. V včerajšnjem izdanju nagega lista smo mamelukom okrog reklamnega plakata, navidezno hrvatskega "lista' posvetili nekoliko prostora, da ponovimo na ta način inferijornost imenovanega lističa, ktera je itak že vsem Hrvatom v Ameriki docela znana. Navedli smo nektere odlomke iz in-ferijornosti onili nazovi-Hrvatov, ki se silijo ob vsakej priliki v javnost in sicer na tak način, da bi nepristranski opazovalec, setde« Hrvate po Narodnem Listu, i nehote prišel do zaključka, da so oni ravno taki. kakor propalice, ktere bi jih rade zastopale. Kakor smo že včeraj povdarjali, se sodi vsaki narod po njegovem časopisju, oziroma onih ljudeh, kteri zastopajo javnost tega ali onega naroda. Ako bi to veljalo tudi za Narodni List, potem bi bili tudi ameriški Hrvatje t mednarodne j javnosti v res-■iei obžalovanja vredni. Oglejmo si •aroo ljudi, kteri so okrog italijanskega Narodnega Lista zastopali ameriško hrvatsko javnost: Jeden bivši ureidnik imenovanega lističa je zaprt v Pennsvhaniji baje radi tatvine, dočim so še večji tatovi denarja in poštenja za sedaj prosti. Drugi urednik istega lista se v Pennsylvanij© in Wfc-t Virgin i jo ne sme niti pokazati, ker bi moral v prvem trenotku v ječo radi raznih de-liktov. Tretjemu uredniku je vse ameriško hrvatsko časopisje očitalo, da je bil v starej domovini pri vojaštvu radi neke nepoštenosti degradiran, da je v 6rbiji baje sodeloval pri nekem krvavem činu in po bankerotu prišei v Ameriko, da tu med Italijani zastopa "hrvatsko" javnost. Ako vpoštevamo razun tega še dejstvo, da so pri imenovanem listu Cohni, Wetmori ter poleg njih tudi Kalabrezi — naj li potem trdimo, da je hrvatski narod, ako se ga sodi po takem * 'zastopništvu" vzvišen? Tudi Italijane vsakdo v Ameriki sovraži, kajti oni so provzročitelji neštetih zločinov izvedenih po mafiji in "črni roki". Ker so pa pri Narodnem Listu vzeli Italijani v zakup hrvatsko javnost, tako da tvori "hrvatski" Narodni List nekako filijalko Italijanov, mora oni, ki sodi Hrvate po tem listu, priti do prepričanj«, da so infe-rijorni. Uverjeni pa smo, da bode znal hrvatski narod v Ameriki obračunati s svojimi indajicami, ne da bi ga bilo treba pozivati, naj jim {Huje v obraz in naj tako g&Pgo, kakoršnja j 3 okrog Narodnega Lista, bojkotuje, kajti Hrvatje so še vedno znali čuvati svojo ftast, kar nam najbolj dokazujejo hrvatski časopisi v Ameriki, h k te rim se pa Narodni List naravno ne more prištevati, ker je ravno toliko hrvatski, kakor newyorfiki "Globe" — kitajski. Za sprejem vojne mornarice Zjedinjeniii driav. Punta Arenas, Chile, 29. jan. Chi-)enska križarka Chacabuco, na kterej je tudi poslanik Zjedinjenih držav sa Chile, Zajedno z mnogimi ehilen skimi dostojanstveniki, je dospela semkaj, da pozdravi brodovje oklop-nic Z jed. držav, ktere so na poti na Ptoofik. * Nasieis prt Washington, 29. jan. Zverini senat Je veeraj sprejel skupoo resolucijo, vued ktere ee wtanovi poeebea od-v ktersoo bede A anstorier in nmk. Vlada V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI JE PRIŠLO 1)0 STROGE KRITIKE POROK AMERIČANK Z ZADOLŽENIMI EVROPEJCI. Govoril je zastopnik McGavin in je po pravici bičal grdo navado Američank. GROFICE IN BARONICE. Washington, 29. jan. V zastopni-škej zbornici je pri včerajšnje j seji republikanski zastopnik McGavin po vsej pravici bičal gTdo navado bogatih Američank, ktere vzamejo v zakon običajno kaoega propalega evropskega "plemiča". Pri tem je govoril o ženskah, ktere prodajo svojo dušo in svojo čast potom posnemanja sla-l»ih u zoro v v naše j "višjej družbi". Pri tem je omenil, da je v New Yorku skoraj vsaki dan "Bargain day", ob kterej priliki je mogoče pooeni kupiti vsakovrstne predmete od navadnih trakov pa vse do jednega funta človeškega mesa. Poroke n evropskimi "plemiči" nis« nič druwira, nego navadno kupčevanje s človeškim mesom. Bilanca trgovine Zjed. držav z dragimi deželami je bila vedno za našo republiko ugodna — toda v našej trgovinske j statistiki ne najdemo nikjer točke, ktera hi se nanašala na kupčijo, ktera se vrši tako, da se pokvarjeno in omadeževano evropsko "plemstvo" ramenjava za milijone ameriških dolarjev, kterim se pridene za nameček še kaka ženska. Pomisliti pa moramo, da so ti milijoni dobljeni od ljudi, kteri čestokrat zgnbe vse svoje premožen je na Wall Streetu. Oovornik .je zaključil svoj govor, ki se je nanašal na Cladys Vanderbilt in njenega moža Jvzeehenyja. z naslednjimi besedami: "Medtem, ko kritikujem na tem mestu one ljudi, kteri so najsvetejši del človeškega življenja ponižali in oblatili, oziroma one ljutfi, kteri se ne zadovoljijo z drugačnim imenom, kakor z "grofica Spaghetti" in "grofica Maccaro-ni", moram istodobno izreči najtoplejšo pohvalo onim ameriškim ženskam, ktere se znajo upirati poželjivosti "grofov" in "baronov" in ki ljubijo le svoje lastno veličanstvo — ameriško državljanstvo. Niti malo ne dvomimo, da se strinja z govornikom vse ameriško ljudstvo, ktero še ni tako pokvarjeno, da bi si želelo imena zadolženih evropskih "plemičev". SICILIJANSKO MAŠČEVANJE.4 Carmino Bernard one umori sebe in otroka. Carmino Bernard one, 321etni brivec v Mulberry St., v New Yorku, je včeraj na strašen način prišel ob življenje ob priliki velikega ognja, ki je upopelil njegovo stanovanje. Ob-jednem z njim je zgorel tudi njegov sedemnajstmesečni sinček. Ko je bil ogenj pogašen, je brat zgorelega povedal koronerju, da jer prav verjetno, da je Carmino sam zažgal sebe, dete in svoje premoženje, da ne pride v roke njegove žene, od ktere je razpo-ročen od zadnjega četrtka. Da se maščuje nad svojo ženo, je Carmino, ki je bil vročekrven Sicdlijanec, za-pocel grozno dejanje. Ogenj v hiši je zapazil neki policaj, ki je takoj poklical gasilce. Ko 30 dospeli na lice mesta, je bilo že vse poslopje v gostem dimu in plamene. Vendar so v kratkem Času pogasili ogenj in ko so udrli v stanovanje*, so dobili Carmina in njegovega otroka popolnoma zgorelega. Slovenske norice. Slovenski družini Fran in Ivani Capndcir je umrla 5 mesecev stara hčerka Marija po kratki, a mučni bolezni. Rojak g. Capuder stanuje na 312 8. ulica v New Yorku. P«, grab ee viii danes popoldne t. i 30. jan. iz bile žalujočih atarišev. Dve newyorski banki ~ prenehali poslovati, NEW AMSTERDAM NATIONAL IN MECHANICS AND TRA-? DERS STA BILI PRISILJENI ZAPRETI SVOJE URA-DE. Predsednika obeh zavodov trdita, da sta banki solventni, ZNAMENJE ČASA. New Amsterdam National Bank, ktera je nastanjena v Metropolitan Opera House na Broadwayu v New Yorku ie včeraj prenehala s poslovanjem, kgf je tako odredil komptroler kt eri je banko izročil vladinim pregle-dovalcem. Banka, ktera je bila ustanovljena z delniško glavnico 1,000,000 dolarjev, ima $4.482.016 dolgov ali obveznosti, med ktero svoto je dolga na vlogah .$2,'065,272. Zatrjuje se, da vloge s premoženjem banke, oziroma imetjem njenih Članov pokrite. Mechanics and Traders Bank, ki je tudi na R road wayu v našem mestu, danes tudi ne posluje, ker so včeraj njeni ravnatelji po dolgotrajne j seji tako sklenili. Oni zatrjujejo, da je banka sicer solventna, da je pa bolje, ako za nekaj časa ne posluje, kajti v tem slučaju se lahko zgodi, da bi vlagatelji dvignili vse vloge, kar bi vodilo do bankerota. Oba zavoda sta imela potežkoče s Clearing House Association. IZREDEN MRAZ. Prva žrtev mraza v našem mestu. Vse ono. kar je letošnja zima dosedaj zamudila, je danes po noči nadomestila, in sicer z izredno hitrostjo, kakoršnje ni bilo pričakovati. Že v minolrtm tednu smo imeJi miniaturni blizzard z vsem onim, kar je s takim viharjem v zvezi, in včeraj proti večeru je nakral postalo tako mraz, da take vremenske hitrosti le malokdo pomni. Medtem, ko je še opolu-dne kazal toplomer 35 stopinj nad ničlo, kazal jt* zvečer ob 11. uri le 12 stopinj. Sedanji mraz je Judi zahteval svojo prvo žrtev v našem mestu. John J. Harrington, ki prodaja v Bronxu časopise, je na Southern Boulevardu nezavesten obležal. Našli so ga na pol zmrznjenega in ko so ga prepeljali v bolnico Lebanon, je umrl, ne da bi se zavedel. Mraz vlada tudi po vsem zapadu. Toplomer pada hitreje, nego delnice na borzah na Wall Streetu povodom kake krize. Poleg tega divja mrzel seveirozapadni veter, tako da gre le oni na ulice, kteri mora iti. Milwaukee, Wis., 30. jan. Toplomer je kazal danes 6 stopinj pod ničlo. V Green Bayu je padlo živo srebro na 14 stopinj pod ničlo. Iz St. Paula, Minn., se poroča, da imajo tam 20 stopinj mraza, v Duluthu, Minn., 28 in v Superiorju, Wis., celo 32 stopinj pod ničlo. Mraz bode trajal še nadaljnih 24 ut. Iz druzih krajev Minnesota kakor tudi iz Ma-nitobe, Canada, se javlja, da kaže tam toplomer 36 stopinj pod ničlo. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.36 ...... ..... 60 kron. za 20.45............ 100 kron. *a 40.90 ............ 200 kron. sa 102.00 ............ 600 kron. za 204.00 ............ 1000 kron. » 1017.00 ............ 6000 kron. Postarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazana avote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. . Kaša denarne pošUjatve izplačuje c. kr. pottnl hranilni urad t 11. do 12. dnah. Denarja nam pedali ja najprflifc-neje do $26.00 ▼ gotovini v prlporo-aft po Order all pa Hew Torte Bank Ifcalfc, OO, r«w Ti Drzni roparji 'Gospodarski položaj, v Mansfieldu, 0. Še vedno brezposelnost. V IMENOVANEM MESTU SO NAPADLI URAD EKSPRESNE DRUŽBE IN ODNESLI 3000 DOLARJEV. To se je zgodilo na kolodvoru, ko je 50 potnikov čakalo na vlak. O ROPARJIH NI SLEDU. Mansfield, O., 29. jan. Danes malo po polunoči sta dva zakrinkana roparja napadla tukajšnji irrd Adams Express Co.. ki se nahaja na kolodvoru. Agenta William Depewa sta^jpd-nostavno pobila na tla in max vzela mošnjo, v kterej je bilo $3000 gotovine. Drzni napad sta izvršila, ko je bilo na kolodvoru najmanj 50 potnikov, kteri so čakali na prihod vlaka. Roparja, ktera sta ušla s svojim plenom, sta v naglici pregledala $40,000 v zlatu, kteri denar je ležal kraj onega, kojega sta odnesla. Agenta Depewa sta napadla zavrat-no. ga udarila tako po glavi, da se je onesvestil in padel na tla, na kar sta vzela denar. V uraJdu je bil tudi nek agentov znanec, ktere ga sta pa z revolverjem prisilila, da je molčal. Policija je prijela več sumljivih oseb, vendar pa slednji m i mogoče ničesar dokazati. Roparje sedaj zasledujejo s pomočjo krvnih psov. Par ur kasneje so v New Londonu prijeli dva sumljiva možka, ktera sta najbrže prava, kajti pri njima so našli ukradeni denar in sicer ravno toliko, koliko^ ga je zmanjkalo v eks-presnem uradu. Politični izgredi na Portugalskem. VČERAJ POPOLUDNE JE PRIŠLO V LIZBONI ZOPET DO KRVAVIH ULIČNIH BOJEV. Pri tem se je živahno streljalo in mnogo ljudi je bilo ranjenih. POLOŽAJ SE NI POBOLJŠAL. Lizbona, 30. jan. Včeraj popoludne je prišlo tukaj zopet do velikih uličnih izgredov in krvavih bojev. Pri tem se je streljalo in mnogo ljudi je bilo ranjenih. Policija je hitro prišla na liee mesta in je množico po kratkem boju razgnala. Množica se je marljivo posluževala svojih revolverjev. Kasneje se je uradoma, naznanilo, da je bilo več ljudi smrtno ranjenih. V mestu vlada sedaj mir. Od preprečene izvršitve republikanske zarote nadalje se tnkaj položaj m niti malo poboljšal in napetost med sovražnimi si strankami postaja vedno večja, tako da je zelo dvomljivo, da bode minLterski predsednik Franco zamogel še dolgo kljubovati republikancem in monaThistom, kteri »a jednako črte. Policija marljivo zasleduje nove zarote in dan za dnevom je vse polno ljudi aretovanih. Kralj je izda* dovo-ljenje, s kterim ima policija pravico sumljive ljudi zapoditi iz dežele. To ee je zgodilo radi tega, ker v ječah ni več prostora. Vodje zarote bodo poslali na otok Timor v Malajskem otočju. Sara Bernhardt na Japonskem. Proslavljena tragedkinja Sara Bernhardt Se zdaj ne more mirovati. Neprestana želja po novih lavorikali jo žene vedno naprej in sedaj se bavi z vprašanjem, da bi ee napotila s svojo gledališko dražbo na Japonsko. Njena najiskrenejša želja je, da izvode kaj takega, česar dosedaj ie ni izvedla nobena evropska umetnica. V ta namen je sklenila tesno prijateljstvo a prvo japonsko tragedkinjo, Sado Jaeeo, U m nahaja aadaj r Pa-flada Jaeeo j* LOUISVILLE & TJAKTTVTT.T.T. ŽELEZNICA JE POMANJŠALA ŠTEVILO SVOJIH DELAVCEV. Socijalistični agitator Swift v Bostonu, Mass., aretovan, ker se je zavzel za brezposelne. DEMONSTRACIJE. -o- Montgomery, Ala., 29. jan. Louisville & Xashville železnica je sklenila število svojih delaveev v delavnicah pomanjšati. V Mobile, Pensacola, Montgomery, Birminghamu in Deca-turju je imenovana železnica že odslovila večje število delavcev. Boston, Mass., 29. jan. Tukaj so aretovali socijalista Swifta, kteri se je odlikoval s svojo agitacijo v prid brezposelnih delavcev. Aretovali so ga, ker se je s tem pregrešil proti mestnim predpisom, kteri prepovedujejo razširjanje cirkularjev brez posebnega dovoljenja. Danes se bode zagovarjal pri sodišču. San Franeisco, Cal., 29. jan. Tukaj so brezposelni delavci ustanovili posebno organizacijo in izvolili za svojega predsednika C. D. Knighta, člana unije tesarjev št. 22. Imenovana organizacija bode sedaj zahtevala, da se za brezposelno izdajo bondi v znesku dvajset milijonov dolarjev, kar bi služilo delavstvu v sedanjem času v izdatno pomoč. Detroit, Mich., 29. jan. Tukaj je priredilo 2000 brezposelnih delavcev demonstracijo s tem, da so korakali pred City Hall, kjer so mayorju izro-čtfi resolucijo, s ktero ga prosijo, da jim od-kaže delo. Mayor Thompson jim je odgovoril, da bode skušal pridobiti mestni svet za to, da se v kfat kem prične z mestnimi deli. Tudi bode zasebne delodajalce skušal pridobiti za to, da bi število svojih delav cev pomnožili. Prosilci so se s tem zadovoljili in so mirno odšli, ne da bi kedo kalil mir. Vesti iz Rusije. Obravnava proti Šteslju. OBTOŽENČEVO ZAGOVARJANJE RADI IZROČITVE TRDNJAVE PORT ARTHUR JAPONCEM. General Kondratenko je hotel trdnjavo izročiti že v oktobru 1904. i CARJEV POZIV. T AFT V CLEVELANDU. Prisostvoval je banketu kluba Tippe canoe. Washington, 29. jan. Včeraj je vojni tajnik Taft odpotoval v Cleveland, Ohio, da prisostvuje danes banketu kluba Tippecanoe, kteri je priredil banket v proslavo spomina pokojnega predsednika William MoKin-leya. Tem povodom bode govoril političen govor. V Washington sfe vrine v petek zvečer. CleveJand, Ohio, 30. jam. Vojni tajnik William H. Taft je zajed.no s polkovnikom O. Edwardsom in članom kongresa D. E. McKinleyem dospel v tukajšnje mesto. Došlece je sprejel na kolodvoru poseben odbor, kterega je vodil bivši governer M. T. Merrick. Takoj po prihodu v me-sto je vojni tajnik odšel v\ Union klub, kjer so ga lepo podvorili. Zvečer se je vršil javni sprejem, nakar je Taft ods^l k banketu, kterega je priredil klub Tippecanoe v spomin pokojnemu predsedniku Wm. McKin-lejyu. Tu je Taft govoril daljši govor, kteri je bil skoraj izključno posvečen pokojnemu predsedniku, njegove j administraciji in političnim uspehom. Zajedno je Taft tudi hvalil kolonijalno politiko Zjed. držav. V petek dopoludne odpotuje vojni tajnik zopet v Washington. 9- ■ i ^ Nesreča na železnici Hattiesburg, Miss., 29. jan. Severno od Orvisbuiga, Miss., je padlo včeraj par vagonov necega osohnega vlaka New Orleans A Northeastern železnice raz visok prehod v globo-čino. Pri tem k sreči ni bil nihče ubit, tnda več potnikov je bilo več aH manj ranjenih. Poštni vagon je zgorel in večina poštnih pošiljatev, ktera ap bila namsnjme t kraje med iMfamafr Ohio* m Kav I*, j* Fet.rograd, 30". jam. V obravnavi proti generalu Šteslju, kteri je ob-dol/.en, da je prezgodaj izročil Port Arthur Japoncem, se je včeraj končalo dokazovanje in prihodnja obravnava se bode vršila dne 2. fe.br., kterega dne bode najbrže tudi končana. V svoj zagovor je včea-aj general Šteselj predložil pismo generala Kon-dratenka, ktero je datirano s I. oktobrom 1904. Kondratenko se v tem pismu zavzema za to, da bi se trdnjava že tedaj izročila Japoncem in je mnenja, da jr» vojna itak že zgmb-ljena. On trdi v svojem pismu, da je jedina rešitev časti mogoča v trm. ako se mirovme obravni* . i j <•-podaje takoj prično, kajti na ta način je mogoče skleniti mir, kteri bi ne bil poniževalen za rusko ljudstvo. Kondratenko je bil v tem pismu tudi mnenja, da se carju napačno poro T-a o dogodkih na Daljnem Iztoku. General Šteselj je sodmikom izjavil, da mu mi bilo mogoče ravnati se po Kondratenkovem nasvetu, ker so bile vse komunikacije preveč komplicirane. Vsled tega je sklenil, da se trdnjava brani do skrajnosti. Petrograd, 30. jan. Tukaj so zaprli knjigovodjo in blagajnika diskom tnega oddelka državne banke, ker sta poneverila večje svote denarja. Knjige dosedaj sicer še niso pregledane, vendar se je pa že dognalo, da primanjkuje $180,000. Ljublin, 30. jan. Tukajšnja poli-eija je prišla na sled roparski tolpi, ktere člani so same ženske. Vodje roparske tolpe so zaprli. Roparioe so bile dobro oborožene in so na ulicah napadale možke in ženske. Petrograd, 29. jan. Car Nikolaj je podelil 25. sibirskemu polku strelcev ime Komdratenko, in sicer v spomin na slavnega generala Kondraten-ka, kteri se je v rusko-japanskej vojni odlikoval in padel v bitki pri 203-meterskej gori. General Kondratenko je bil pravi branitelj trdnjave Port Arthur in njegova smrt je bil glavni vzrok prepodaje trdnjave Japoncem Imenovanje kaeega polka po ko-jam generalu je v Rusiji zelo redek dogodek, kajti taka imena se dajejo polkom le. ako je bil dotični pokojni general najboljši vojskovodja, kakor na primer Suvarov, Kutosov in Sko-belev, kteri so se odlikovali v rusko-turškej vojni. io HUDSON-FULTONOVA RAZSTAVA. Newyoraka posta voda j a je dobila prošnjo za prispevanje 450,000 dolarjev za proslavo spominskih dni j. Albany, N. Y., 29. jan. K finančnemu odseku newyorske postavodaje dospela je delegacija organizacije Hudson-Fulton Centennial Exposition, ktera je naprosila postavodajo, naj dovoli $450,000 za to, da se spomin na odkritje veletoka Hudson in izumitev prvega parnika, ki je plul po Hud son u, kolikor mogoče slovesno proslavi. Senator Armstrong je naznanil delegaciji, da pred junijem ali julijem ne bode mogoče dati na to prošnjo gotovega odgovora, ker ni znano, kolik bode prebitek, s kterim država razpolaga. Razne novosti ' iz inozemstvu. ITALIJANSKA VLADA SVARI PRED IZSELJEVANJEM V AMERIKO, DOKLER SE RAZMERE NE POBOLJŠAJO. Posledica italijanskega poraza v Lu-ghu. ital. Somali; pomanjkanje živil. ROPARSKI NAPAD V NEMČIJI. ERP$ nftaHh rifay^ ako kupiš važni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine t Zjed. države, pri FB. SAKSEB CO., 109 Greenwich Bt., New York. Rim, 29. jan. Italijanska vlada je objavila svarilo pred izseljevanjem v Zjed. države, ker so se v novejšem času pričeli Italijani zopet trumoma seliti v Ameriko. To je storila italijanska vlada na podlagi nasveta njenega konzula v New Yorku, kteri svetuje svojimi rojakom, naj še toliko časa potrpe v domovini, da se gospodarski položaj poboljša, tako da se bode zopet potrebovalo več delavcev, kakor sedaj. Rim, 29. jan. Ministerstvo iiiostra-nih del je dobilo iz Lugba> v Afriki nadaljna poročila o bojih med tamoš-njo iialijajisko ^^^adko in AbesincL Sedaj ee poroča, da vlada tam mir, kajti Abesinci so otdnesli vse, kar je bilo tam sploh dobiti. Iz Lugfoa se nadalje poroča, da vodi tamošnje domačine, kteri se bojujejo proti Italijanom nek Evropejec. Kedo je ta človek, dosedaj ni bilo mogoče dognati, vendar se pa domneva, da je bivši ita~ lijanski častnik imenom Perduehi. V Lughu je sedaj zavladalo veliko pomanjkanje, kajti prometne zveze ni skoraj nobene, dočim so vso zalogo živil odnesli Abesinci. Kolin, Nemčija, 30. jan. V vasi Carilen je včeraj večje število moških napadlo katoliško župnišče, v ktera so streljali z revolverji. Napadalci so razbili vsa okna in stene so polne krogelj. Duhoven in kuharica sta morala bežati v klet. K sreči so bila vrata dovolj t-rdna, tako, da napadal« niso mogli priti v župmšče. O napadalcih ni ne duha ne sluha. IZ AVSTRO-OGRSKE. Nov slovanski odpor proti barbarski pruski politiki. -t Dunaj, 29. jan. Slavjanski člani avstro-ogrske delegacije so se zjedi-nili, da bodo govorili pri skupai seji obeh delegacij o barbarski pruski politiki napram razposestvovanja Po- v Ijakov, ter da bodo podali tozadevno resolucijo. Predsednik delegacije pa bode baje resolucijo odklonil, ker pa njegovepn mnenju resolucija ne spe-da v področje delegacije. KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Barb aro ssa 29. jan. iz Bremena. Noordam 29. jan. iz Rotterdama s 374 potniki. Louisiane 29. jan. iz Havre. Dospeti imajo: Kroomland iz Antwerpa. Kaiser Wilhelm IL iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Pennsylvania iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Lusitania iz Liverpoola. MaTgherita iz Trsta. Philadelphia iz Southampton*. La Savoie iz Havre. Caledonia iz Glssgowa. Statendam iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena. OdplnH so: Amerika 30. jan. v Haanbtsg. La Tooraine 30. jam v Havtm. O^Ut Ms: 1 februarja «r Limpusi. X t*r. ▼ % ▼ 1ML ) 'GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned an.1 pul>li-hol by the ttjOVENIC PUBLISHING COMPANY (% corporation.) FUANTK 6AK8ER, Previden;. VICTOR VAU AVEC, )Se« ntary. LOUIS BKNK!»1K, Treasurer. Plare of Bosin»"-s< »f the«or[n a rxl •ddranpe* of ab« .ve officer*: 10» (Jreenwirh Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y._ Za leto velja li-t za Ameriko . . . * • .«"> „ pol leta ........ 1 ' „ leto za me^to New S . . -1.' „ pol leta za uier-to New York. . . 2 • .. m Evropo in ('uu>li> za 1 t«> J. " L .. - „ J«1 ivu V Evropo in Canado j*Ciljamo *Lupnotii številke. **GLAS NAKOPA" izhaja \>ak daii i -vzeoiši ne-ielj in praznikov. "GLAS NAkODA'* ( "Yoi«e of the People" \ 1 everv «lay, ex.-ept Snn.Iays and * Holidays. Subscription yearly $3.. (^Advertisement on af^reement. I »opisi brez po-lpi>a in osobnosti Be ne natisnejo. Denar naj se blagovoli i**djati po Money Onler. Pri spremembi kraja iiariv«ltfee naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pučiljatvam nare«iite naslov: "GLAS NARODA" 109 greenwich Street. New York City. Telefon: 1279 lienor. Obrt železa. United States Steel Corporation, ali truBt želeaa. kteri kontrolira kači h 75 odstotkov vse železne in jeklene obrti v Zjedi njenih državah, je, kakor raz vidimo iz pri poslanega nam letnega poročila imenovane korpora-cije, zaključil svoje zadnje poslovno ali upravno leto s 161 milijoni dolarjev čistega dobička in ako vpošteva-mi) imenovano ogromno svoto, je bilo torej minolo leto najugodneje za imenovano organizacijo od njenega obstanka nadalje. Vendar je pa bil ta uspeh odvisen v prvi vrsti od iz-vanrednih oziroma rekordnih dohodkov, kt*sre je imel imenovani trust tekoni prvih treh četrtletij minolega leta, ko je jeklena obrt bila na svojem vrhuneu. 6te\ilke, ktere poročajo o poslovanju imenovane k o rpo racije tekom zadnjeaa «'itrtletja. nam pa dokazujejo, da je imenovana Obrt iz-vanredno bitni nazadovala v orne njenej kratkej dobi. kajti v decembru s*) znašali čisti dohodki k večjem tretjino dohodkov, ktere je d«»s?$rel trust v minolem oktobru. Kazim topa poraba jekla še veduo nazaduje, radi česar >mo uverjeui, da bode izkaz za letošnje prvo četrtletje ravno tako nf*ugoden. kakor je bi! za zadnje četrtletje lanskega leta. Naročila, ktera je dobila imenovana korjMJia-eija sedaj, so jedva jn.dovie«» tako velika, kakor so bila običajno v lanskem letu. Nazadovanje. ktero opažamo pri jeklenej obrti naše .1 i/ole. ni druze-ga. nego posledica pomanjkanja gotovega denarja, vsled kterega je minolega oktobra nastala pri nas denarna kriza in v gospodarskem oziru nepovoljen položaj. Razun tega je pa unf.la jeklena obrt še druge ne prilike, ktere so deloma tudi odgovorne za slab položaj v tej obrt L Največ se pri nas izdela relsov za železnične proire in baš v tej stroki je bilo lani, posebno j»a še v minolem četrtletju opažati veliko nazadovanje, ktero je pa le deloma odvisno od denarne krize Ker je vlada strogo nastopila proti železničnim družbam, slednje niso hotel - naročiti mnogo materijala in novih relsov. K temu moramo tudi prišteti dejstvo, da je lani prišlo med trustom za jeklo in železničnimi družbami do spora radi kakovosti relsov, vsled česar so nektere železnice že vposJana naročila preklicala, tako da so naročila za letošnje leto v primeri z drugimi izredno majhna. Ta udarec so pred vsem o-bČutile tovarne na severu, iztoku in osrednjem za-padu, dočim se poslovanje v južnih tovarnah, oziroma v Alabami, ni niti malo spremenilo. Iz vsega tega je razvidno, da nazadovanje jeklene obrti ni odvisno le od denarne krize, temveč tudi od dru-irih neprilik, ktere so prišle nepričakovano. Vanderbilt - Szechen) i. Nedavno smo imeli v našfim mesti" snežni vihar, kteri nam je podaril toliko snega, da so Še sedaj vse ulice , polne nekdaj bele, sedaj pa umazane odeje. Ako pomislimo, da je v na- j šjm mestu na desettisoee ,ljudi brez dela, potem bi bilo od mestne uprave umestno, ila najame kolikor mogoče veliko število teh ljudi kteri bi radi kaj zaslužili in sneg bi bil že davno odstranjen. Mestna uprava je pa najela l? nekaj nad 5000 delavcev, kteri so očistili glavno prometne ulice, dočim leži sneg na vseh ostalih ulicah ravno tako, kakor je zapadel, samo da je zelo umazan. Predvčerajšnjim je j>o mestnih ulicah izgledalo naravno šp grje kakor danes, le jedna ulica je bila lepo očiščena, tako da ni bilo videti sledov zadnjega snežnega viharja. In kje-jo bilo to? Je-li bilo v dolenjem ali trgovskem delu mesta, kjsr trgovci le težavno prevažajo svoje blago, ktero je potrebno za živež in za napredek nagega mesta ? Ne. .Ie-li ta ulica morda v onem delu nagega mesta, kjer bivajo siromaki in kj^r bi bilo treba ulice najpreje očistiti, ker siromaki nimajo kočij in morajo eestokrat z raztrganimi čevlji hoditi po snegu? Tudi ne. Ulice so pa osnažili s pomočjo na stotine posebnih delavcev v okolici one hiše. kjer se je neka mlada gospodična, imenom Gladys Vanderbilt, poročila z navadnim tujcem in inozemskim " plemičem", zadolženim ^zech en vi jem. Naravno se nihče ne pritožuje, ako se skrbi za to, da so ulice očiščene okrog hiše imenovane gospodične. In ako bi bile ulice v njenej soseščini kakor tudi drugod čiste, bi bilo tem bolje. Vendar je pa grdo, da se z denarjem. kterega plačajo vsi meščani na--.vra mesta za snažnost in čistost ulic, čisti tlak pred vsem tam, kjer se vrši I k n-ka domačinke s povsem navadnim tujcem, ktari bode odnesel naš ib-nar v Ciganijo. da tam popliua svoje dolgove. l»čem mojega očeta FRANJA SEDLAR. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Frank Sedlar, Bci 21, Trestle, Pa (29-1—1 2) NA FBODAJ. Lepa prilika za Slovenca, kteri m je g« le oženil.. Jaz prodam vso še novo HIŠNO OPRAVO ca 10 oaob. Hila stoji poleg železne tovarne in malo vstran je še 10 drugih tovarn. Kterega veseli, naj se takoj oglasi. Plača se lahko tudi na Ned slovenskimi jadranskimi ribiči. Napisal A. Aškerc. (Konec.) Sedem med poštenjake slovenske ribiče, stare in mlade, in jim ponudim cigaret. "Tako in tako. Rad bi vedel, kaj -i k;i j pripovedujete, vi ribiči, o morju! Ali veste kakšne pravljice, isto-rije, pesini o morju? Ali ste kdaj kaj čudežnega in nenavadnega doživali na ribjih lovih tako-le po noči. ob ne-wihti? Vidite, take reči me zanima-o in =amo po to sem prišel med vas. Da izvem kaj taee^a, hočem obiskati • se vaše portiče in vse vasi. koder prebivajo ribiči." Možje me poslušajo z zanimanjem, ;M>ložijo svoje delo iz rok in se začno1 zbirati okoli njene, kakor stari znanci. Naše ljudstvo sploh in posebno še rimorsko slovensko ljudstvo je inteligentno. Razumeli so me, česa želim. "Aha', pravi jeden. "to objavite potem v časnikih... V "Edinosti"?. .. " "Morebiti pa v Mohorskih bukvah", meni drugi: Pripovedovanje pravljic se ne da prisiliti. Človek mora biti za to raz-{►oložen. Tudi o svojih doživljajih ne začno kar tako ročno pripoveda-vati. Saj jih nimajo več vseh svežih v spominu. Take reci se pozabijo. Seveda. Jaz tudim ne silim v nje, samo čakam, kadeč cigareto. Oglasi se sam od sebe star, zagorel ribič in mi pove nekaj, kar je nalašč za moj namen. "Bravo, bravo!" se mu zahvaljujem in si zapisujem stvar v svoj notrtš. Sedaj jo "led prebit". (Neprimerna podoba za te kraje, kjer je naravni led skfcro neznan!) Vsi vedo zdaj, kaj me zanima. Pa mi pove stari ribič še drugo in tretjo pravljico. In vse to gre v moj notee. Pa kmalo se oglasi še drug mož pa pove kaj iz svojega življenja na morju. Za drugim se oglasi tretji itd. Pripovedovati pa znajo samo stari in starejši ribiči. Mladi ne vedo ničesar. S starimi ljudmi izginejo todi vse take pravljice v grob. Kar sem izvedel jaz, so menda že poslednji pa- berki. Prizori in procedure pri poizvedovanju narodnega blaga, kakoršnega Frank Kavčič, sem ravno jaz iskal, m ponavljajo Hadley SL, Milwaukee, Wis- skoro povsod, koder prihajam med ri- biče. Tako je v Barko vi j ah, v kon-toveljskem porticu, v Grljanu, pri sv. Križu, v Nabrežini (pri "Cahariji"), na Prose-ku (v družbi gospoda Alojzija Gorju pa) in v Do vinu (pri gospodu Plesu). Obiskal sem bil tudi ribiški portič v Skednju, toda tam nisem izvedel ničesar. Dobro je. če imaš v kakem kraju znanca, zaupnika, ki te opozori na to in ono ter te seznani sam z osobami, ki te morejo podpirati v tvojih študijah. Na Proseku sem im:il starega znan-i-a. irospoda Alojzija Gorjupa, tamoš-njega trgovca, ki mi je nekoč žrtvoval ves popoldan. Dal je zapreči svoj koleselj, pa me vozil po tržaškem Krasu povsod, koder je vedel, da stanujejo'stari ribiči. In — čudno! — I>ovsod so naju Že pričakovali možje s svojimi pravljicami. Nekteri med njimi so imeli take snovi celo napisane, tako da sem imel tisti dan bogato žetev. Gospod Gorjup je bil namreč svoje sosede ribiče že poprej obvestil o mojem prihodu. V romantičnem slovenskem Devinu tik nad morjem pa sem bil našel inteligentnega dijpka abiturienta, gospoda Ivana Plesa, ki mi je takisto pomatral pri "lovu" morskih pravljic ter mi celo pismeno sporočil to in ono zanimivost, ki jo je izvedel od ondotnih ribičev. • * t Kakor Primorci sploh, tako govorijo tudi ribiči naglo. Je-li tej hitri govorici naših rojakov kriv takisto brzo govoreči Italijan ali vpliva na oba skupaj južna, topla klima, ki razgrejva kri, ne vem. Ali vselej sem z napetostjo poslušal pripovedovanje naših ribičev, ki govorijo vobČe lep, blagoglasen slovenski dialekt, samo da je tupatam izpretkan z italijanskimi besedami. Zlasti ribiški termini technic! =o po večini italijanski. — Zapisal sem si vse. kar sem slišal m \l ribiči. Ni pa bilo vse porabno za moje namene. Marsikaj je bilo zanimivo samo za folklorista. ne pa /a bele; ri^ta. u-metnika ali pesnika. Včasi mi je zadoščala ena sama l>e-seda. ena sama fraza za motiv. Kratka opazka, ki jo je vrgel kak bradat ribič vmes v pogovor iz svojih izku-šenj v ribolovu, mi je odprla celo perspektivo v pravljični svet. Jeden sam stavek mi je dal često motiv za balado. Posebno sem užival, kadar mi je kak star ribič zatrjeval, da je kako ni kaze n v resnici videl, ne pa da bi s • mu bilo kaj .-amo dozdevalo. Ti ljudje imajo živahno fantazijo pa vr-.jamejo v realnost svojih halucinacij. Take vizije se potem pripovedujejo in podedujejo od rodu do rodu, preidejo ljudstvu v mišljenje in čuvatvo, dokler jih ne uniči prodirajoča in ni-velujoča Šola s svojim kriticizmom. A mi poslušamo take produkte ljudske fantazije z zanimanjem,, ker imamo sami fantazijo in kerfso nam take pripovedke in bajke ključ do narodove duše. Nazori preprostega ljudstva o pri-rodi in njenih prikaznih se zrcalijo često v takih pravljicah in bajkah. — Če že na naobražeinca napravi morje velik in nenavaden vtisk. kako vpliva še le na naivnega človeka iz ljudstva, ali kako je moralo vplivati v minulosti! Naravnemu človeku je bilo morje s svojo globočino in svojo neizmernostjo, svojo velikansko močjo, ki se razodeva v razburkanih valovih, butajočih ob bregove in penečih se v belih penah, nekaj zagonetnega, čez vse mere silnega, nekaj naravnost demonskega. Ta rcis se zrcali demonski element morja zelo pogosto v ribiških, pri po vedkah. Morje je ribiču cesto strah, ki mu preti s pogubo. Bodi človek Še tako pogumen in srčen, nasproti takemu elementu, kakoršen je morje, je posameznik ničla. Naš ribič ljubi morja, počuti se na njem kakor doma, strahu ne pozna za karsibodi, ali vendar nastopa to morje v njegovih pravljicah često, kot ribičev sovražnik. Sedaj je ta demonski sovražnik poosobljen v "sireni", sedaj v morskem možu, sedaj v škratu, ki mu nagaja na vse mogoče načine, mu kljubuje in ga draži. Zelo pogostokrat pa ja sovražni element imorja poosobljen naravnost v judovsko-krščanskem mitičnem "satanu", ki uganja svoje burke z ubogim ribičem. Ta demonska figura, ki se je vtihotapila v mišljenje krščanskih narodov iz židovvtva, — žklovstvo pa ga je bilo sprejelo nekoliko prebar-vanega iz dragih orientalskih mitologij — se prikazuj« v pravljicah naših ribičev kakor roteus v najraz-novrstnejših varijantah in ulogah. Na domišljije naših ribičeev vplivajo tudi rAzne skale, moleče v bizarnih oblikah iz morja. Tpdi razvaline Devinskega gradu, stoječega na strmi pečini nad morjem, so oven-; čali naši ribiči * mnogimi pravljicami, ki imajo brae dvoma nekako rada* podlago * fgodovmi tsf* grada... Naravni človek je živalstvu veliko bližji nego izobraženec, živeč med prozaičnim mestnim zidovjem, sedeč ob dolgočasnih mizah pri knjigah in po kavarnah pri banalnih Časnikih. Poezija je doma v priredi. In v prirodi se čutita človek in žival soseda in brata. Kmet in pastir poznata natanko psiho tistih živali, s ktfrii^i prideta dan na dan v dotiko. Lovec ve za vse skrivnosti svojih gozdnih prebivalcev, štirinožnih in krilatih. Naš morski ribič pa pozna svoje ribe, vsa njih *'dobra" in "hu-dohna" svojstva. Često sem slišal med ribiči, kako domača žival jim je na primer delfin. Ta zanimivi morski sesalec, ki pa ima podobo prave ribe, je libičem dober znanec. Trga jim mreže in jim žre iz njih ribe, nagaja jim, kjer jim le more, pa vendar ga ne črtijo. Hudoben ni; človeku ne stori nikoli zla, samo muhast je in poreden, pravijo. Smatrajo. ga za zelo inteligentno žival. "Samo govoriti n-e> znal" s temi besedami mi je nekoč markatno o-značil neki star ribič duševne zmožnosti šegavega, brzo plavajočega delfina. .. V pravljicah naših morskih ribičev se zrcali često tudi življenje in trpljenje ribičev samih. Zanimivo je »sicer to življenje — pa le bolj odda 1 j en emu, ne udeleženemu gledaleu. za ribiče same je to življenje na morju t rud a pol no, neredko tudi polno nevarnost. • • • Od Barko vel j do Devina pljuska morje ob slovensko pobrežje, zato smemo nazivati Adrijo, kakor sem že omenil, svoje slovensko morje. Vsak narod j6 i>onosen, če sega njegova zemlja do morja, ker ve, da morje veže ves svet. Samo Slovenec š?> ne ve ceniti morja in ni ponosen nanj! Kaj smo storili do sedaj, s čimer bi pokazali, da nam je kaj za svoje morje? Ničesar! Pred kratkim smo čitali. da je devinska občina, edina slovenska občina ob morju, prodala kos svojega 1 x.brezja tako. da sedaj ne meji več na morje. To je žalostno. In kako -eprezentujemo svoj na »od na morju? Hrvati v Dalmaciji imajo več parobrodnih družb, ali slovenske parobrodne družbe ni v Trstu nobene ! Pogovarjal sem se nekoč v tržaškem "Balkanu" z nekterimi rojaki o tem predmetu, pa so rekli: "Morje nas ne zanima!" Živijo ob morju — pa jih ne zanima! V Barkovljah imajo Nemei svoj veslaški klub "Hansa", Lahi pa svoje veslarsko društvo v posebnem jMKslopju. Večkrat prirerajo Lahi in Nemei kra-ne regate. Na stotine gospode pride srledat te lepe in zdrave zabave v brzih čolnih, ki švigajo po bliskovo po morju ob barkov-l.janski obali. Lahi in Nemci! in kje so avtohtonski Slovenci? Ni jih nikjer! Slovcnci ob svoji obali nimajo nikukega veslarskega kluba. Morje naših ljudi "ne zanima"! — Žalostno!.... Samo jeden je, ki ga morje "za^ nima", to je slovenski ribič! Samo ribič repr^zentuje naš narod na morju. Skromna je sicer ta reprezenta-cija, pa častna. Bilo bi dobro, ko bi tržaški rodoljubi, o katerih sem prepričan, da so idealni možje, ki imajo velike in resnične zasluge za našo naro'dno stvar ob Adriji, obračali posihdob svojo pozornost tudi na naše skromne, pa vrle ribiče. Vprašal sem nekoč ribiče, če imajo med seboj kake zadruge, ki bi jim _! gotovo veliko koristile na gospodar-' sko-trgovskem, narodnem in političnem polju, pa so mi rekli, da nimajo nikakšnih zadrug ali društev. Pravili pa so mi, da so si že večkrat mislili osnovati med seboj tako ribiško zadrugo v obrambo svojih pravic, pa da je stvar vedno zaspala, ker ni bilo nikogar, ki bi jo bil v roke vzel. Mislim, da bi bila pač naloga tržaških rodoljtrbov, da bi pomagali osnovati ribičem potrebno zadrugo. Ker nisem veščak v takih stvareh, prepuščam ta predmet samo v resno uvaževanje drugim, ki so za to poklicani. Ali, če gradijo Nemci ob naši obali (na primer v Depnu) tovarne za eksport sardin, zakaj bi Slovepiei sami ne poskusili kaj tace-ga? Ali smo mi samo zato na svetu, da gledamo, kako se med nami bogatijo drugi?! Toda vidim, da sem se oddaljil od predmeta, o kterem sem hotel govorili. — Nisem nameraval razpravljati niti o gospodarskem položaju naših ribičev, niti nisem mislil pisati analize tistega narodnega gradiva, ki sem ga nabral po ribiških portičih. Hotel sem povedati par besed samo o tem, kako sem lovil svoje "Jadranske bisere", to je tisto duševno gradivo, i* kterega so se porodile pod t«m zaglavjom xbjmne noje nov« peo- nitve. ("Jadranski biseri". Balad« in romance slovenskih morskih ribičev. Knjigo je dobiti v Slovanski knjigarni v Trstu, via Valdirivo 40. Opomba uredništva.) Svojim čitate-Ijem sem hotel dokazati, da ima to gradivo svoja realna tla,\da sem te snovi zajemal iz prvega vira. V daljno analizo pa se" os spuščam, ker fo ne spada v moj resort. Jaz sem imel veselje le s sintezo. Ni ga namreč večjega užitka, nego je ta, če ustvariš iz snovi, ki ti je simpatična, nekaj novega, svojega. Iz snovi, ki sem jih nabral med ribiči. sem ustvaril nekaj svojega. Zato posvečujem te pesnitve našim skromnim, pa vrlim in simpatičnim jadranskim ribičem ter našim primorskim rojakom sploh. Slovensko katoliško NAZNANILO. Sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je nemila smrt vzela našega rojaka ljubljenega brata ANTONA SLAVEC v starosti 34 iek Pogreb se je vršil dne 13. januarja t. 1. od cerkve sv. Jožefa v Leadville. Colo. Ranjki je bil doma iz Knežaka na Notranjskem, kjer zapušča mater in sestro, tukaj pa tri brate. Bodi mu lahka tuja zpjmljica! Red Cliff, Ball's Camp, Colo. Jakob, Josip in Matija, žalujoči bratje. ZAHVALA. Rojakom iz Leadville, Colo., in okolice se iskreno zahvaljujemo, ki so spremili našega preljubljenega brata ANTONA SLAVEC k večnemu počitku. Red Cliff, Ball's Camp, Colo. Jakob, Josip in Matija, žalujoči bratje. (30-31—1) ■ * ^ * — * * ——^ —---— -—■— Iščem brata JOSIPA ZIDAR. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu. — Jacob Zidar, Box S93, St. Maiy's, Pa. SLOVENCEM NA ZNANJE. Spoštovani Collins Medical Inst.:— Vi me vprašate za odgovor. Jaz se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, ktera so mi popolnoma ozdravila moje noge. Jaz nisem še vseh zdravil jHjrabil, pa spm bil že popolnoma zdrav. Se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujoč, Vam ostajam iskreni prijatelj Tony Platnar, Box 179, Bessemer, Pa. Siovenci ieRiSj državah! 0= BROADWAY, ,60 podp. društvo Cr J> svete Barbare zaZjedinj^ne države Sevamo Amerike. Sedež: Forest City, Pa. .mkorporlranu dne 31. Januarja IO O 2 -v- državi Pcnn.M.vlvani|L ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box «74, forest City, »a. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, E** L tajnik: IVAN TELBAN, Box S07, Forest CSty, Pa. XL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie Blagajnik: MARTIN MDHIČ, P. O. Box 537, Forast CSty, Vs. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Farmi Qfe & KAR0L ZALAR, I. nadzornik, P. O. Boat 547, Forcat CSty, FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, »09 Braddoek Avwaaa, Šfcm dosk, Pa. IHAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Lasama, Pa. Zastonj H! Zastonj!!!! Zastonj!!!!! Ako ste bolni, ako se dobro ne počutite, ako potrebujete pomoči za vašo bolezen takoj pišite na nas, predno se obrnete kje do kakega drugega Zdravnika in mi Vam pošljemo takoj "ZASTONJ" našo veliko slovensko knjigo SPOZAJMO SE katera je najlepše ilustrovana. Vsi bolniki kateri to knjigo zahtevajo in se pri nas zdravijo imajo preiskavo treh zdravnikov, kateri tvo-rjo zdravniško društvo ter računajo na gotovo zdravljenje, Zdravimo tudi daleč oddaljene osebe sposredo-vanjem Korespondence. Zahtevajte takoj našo veliko Knjigo SPOZNAJMO SE, zastonj. Dr. KNIGHT; specialist za notranje bolezni. Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. SPILIJNGER, specialist za diagnostiko. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO t America Europe Go. (OROSI) POROTNI IN PRIZIVNI ©DBQR: PAVEL OBREGAK, predsednik porotnega odbora, W«r, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Bm. Dopdai naj ae pošiljajo L tajnika: Ivan Telban, P. Box reat Gity, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NAHODA Cupagme Generale Transatlantic. (Francoska parobrodna družba.) y-v > y-unc- ^ . -1 • . ■« ! ■ ■ v ' 1 v. K. 1 . - - ...-;L.. f DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN UUBUANE Poštni parniki so:' "La Prorencc" na dva vijaka..................0,200 ton, 30,000 konjskih moCi. "LaSavoie" f, „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "La Touraine" , „ ....................10,000 „ 12,000 „ "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ,f Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoiudne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T. •LA. TOURAINE 30. jan. 1908. *LA SAVO IE 5. marca 190fll *LA 8AVOIE 6. fobr. 1908. *LA PROVENCE 12. marea 190«. •LA LORRAINE 13. febT. 1908 La Bretagne 19. marca 190«. La Bretagne 20. febr. 1906 *LA TOURAINE 26. marca 1908. •LA TOURAINE 27. f«fcr. 190B *LA SAVOIE 2. aprila 1908. Drugi razred samo $40.00. Niz ke cene za 3. razred, do rseh krajev, Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« w. KoZ,minski, generalni agent za zapati 71 Deaoorn St.. Chlc^tro. Ur. __ ... i&UGLii*. tdT Velite«, zaloga vina in žganja. M V M m IVfsrija. Oni! ?<)<•. pnlioif oU«-. ____<11 on ____• 12 00 .. i G. 00 5308 St. Clair Ave., N. E., ii Prodaja belo ■ ino po .... ^ ,, (Vini vino po .... Drožriik 4 galone za Brinje vet: 12 steklenic za ali 4 g. I. (sodček) za Za oblino uaroti'o st oriporoča iMtirija OriiS, Cleveland, Oaio. mmmmm II m i! *- .v S Nižie uodnisana DriDoro-uata possjofiii: * . in Hrvatom svoi........ SALOON 107=109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, cioina prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne srnodke........... Imam vedno pripravljen dober "prigrizek. Potajoči Slovenci in Hrvatje dobe............ stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New Yurk. HRANI svoj denar in knpi rožni listek, ako potuješ v staro, domovino in to najlaglje pri FR. SAKSEB CO., 109 Greenwich at., New York, ali 6104 SU Glas Ave., Cleveland, O. Kje je IVAN POŽAR? Pred 4. meseci je bil v Saa Franciscu, Cal. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: John Šustersič, 7713 Axtell Place, S. E., Cleveland, Ohio. Ako kdo rojakov ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa on sam naj se zglasi. ; 30-1—1-2) IVA PRODAJ naravna califoanijska vina Dobro Srno in belo vino od 9$ do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 oetitov galona. Reealfhg 55 centov galona. Kdor kapi manj kakor 28 fakn vina, mora sam posodo pla&ati. D rožnik po $2.50 galona. Sllvovtca po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popoafc. Spoštovanjem STEPHEN JAK ŠE, Crockett, Oontra Oosta c«, OaL < \ /ihiHf. iSi : * 4 i '., /it - is-,. Jugosiovansk fnkorpofiriuui dne 24. janwija 1901 v državi Minnesota Sedel v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabako vec, 4S24 Blackberry Street, Pitts burg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožif. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks KržiSnik, L. Box 383, Rock Springs, Wvo. Blagajnik: Ivan Go vie, Bo* 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa Alojrij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S Lorain, Ohio. Ivan Primožič, HI. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. - .»Jftto.-f^'l Ivan Keržidnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljali vse dopise, premenxbe u-•ov in druga listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Wy, Miim., po svojem tajnika in nobenem drugwnt. Denarne pošiljat v« naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: Peko Goose, Box 106, Ely, Midsl, po svojem zastopnika m nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-fliljatva todi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritodbbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamezni-ler naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, tli 7th St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-m pritošbe. Drošcreao glasilo je -»GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Utopljenca izsekali iz ledu. Dne 11. januarja popoldne je našel Peter Ste-blaj iz Karolinške zemlje na Rakov-nLškem bajarju pod ledom po konci stoječe morko truplo. Razsekati so morali led, ja so mogli truplo potegniti iz bajarja. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da se je truplo pre|*eljalo v mrtvašnico k sv Krištofu. Dognalo se je, da je najden utopljenec 53Ietni Andrej Dežman iz Spodnje Hiuiice št. 13, kterega so pogrešali. Utopljenec je prišel v Plan-karjevo gostilno na Dolenjski cesti in od tam odšel sam okolu pol 9. ure zvečer. Dežman ni imel znaka kakega zločina in je najbrže zabredel na led, kteri se mu je udri. Potres so čutili 4. januarja na Vih-ru pri Št. Rupertu, kjer je tudi počil cerkveni obok. Tudi nekteri drugi v nižavi so ga čutili. Mrtvega dobili v postelji. Na ^Rudnem pri Seleih so 12. januarja zjutraj domači dobili mrtveca ^taree hoče umoriti, samega sebe tako mrcvariH Kaj pa z znamenji na glavi? .Tera Oblak iz Verblenj, Anton Modic iz Vorblenj in domačini, ki so pred strašnim dogodkom občevali r. nesre'no Nežo Modic, so zanimive priče. Ljudstvo z nestrpnostjo zasleduje to stvar in zahteva, da se izvrši preiskava z vso strogostjo, kajti razburjenje je jako veliko. Konknrz razglaša deželno sodišče o imovini sirovinskega društva čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim poroštvom. PRIMORSKE NOVICE. Vojašnica za konjenike v Gorici Goriški mestni svčt je potrdil načrte za zidanje vojašnice za konjenike. Dva francoska dezerterja sta se predstavila žandarmeriji v Gradišču ob Soči. Eden se imenuje M- Chames, drugi Al. Deveaux. Prvi je pobegnil od peš polka št. 61 v Aixu, drugi pa iz toulonskega pristanišča od mornarice. Bila sta brez sredstev. Obdržali eo ju delu države, kjer je idozdaj najmanj železnic. Proračun za leto 1908 znaša 127 milijonov levov, za pet milijonov več nego lani. Profesorji petcrbttrske vojaške akademije v Bolgarijo. Bolgarski ŠTAJERSKE NOVICE. Mrtvega so našli. V Polzeli se je že tništvo je zapriseglo ii a mest niškesra kandidata Bobriča hrvatsko in tudi naznanilo s hrvatskim lopisom, da je dodeljen benkovaške-mu okrajnemu glavarstvu. Iz tega -klepajo. da reši Boek vprašanje o uradnem jeziku v Dalmaciji v hrvatskem smislu. Lloydov parnik ponesrečil. Ko je odšel Lloydov parnik Maria Theresia iz Gruža, ia je pri izhodu iz Iuke zadela nesreča. Na pomoč so mu takoj poslali dva parnika. BALKANSKE NOVICE. Črnagora in Avstrija. Cetinje, 13. januarja. Uradni list se toplo spominja avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je ukazal, da se izkažejo rajnemu črnogorskemu princu v Kotoru vojaške časti. Črnagora zna ceniti staro prijateljstvo obeh vladarjev. Umorjen Srb. V Perl epu (monastir-ski vila jet) so umorili Bolgari upliv-neira Srba Žambasovica. Obešen bolgarski ustaš. Obesili so v Monastiru na smrt obsojenega bolgarskega ustaša Stojana Nikolo Nau-tf*ja> ki je usmrtil decembra leta 1906 tri turške vojake. Naute je usmrtil skupno petnajst oseb, deloma moha-medance, deloma Grke. Od oktobra so obesili v Makedoniji osem bolgarskih ustašev. Bolgarski četovodja se udal Turkom. Bolgarski četovodja Gegoš, znan imenom Jovan Strančko, se je udal Turkom. Bolgarski državni,proračun za leto 1908 izkazuje precejšen preostanek. Ta preostanek je pojav zelo presenetljiv, ker Bolgarija ni dozdaj spadala k državam, ki varčujejo. V zadnjih petih letih nabral se je v bolgarski državni blagajni preostanek v znesku G6 milijonov levov; od tega znaša preostanek sr-mo iz leta 1907 23 milijonov levov. Vlada namerava od preostanka darovati 25 milijonov levov za stavbo železnic v severozahodnem Deti' poroča, da ob velikonočnih praznikih bode celo profesorsko osobje peterburške vojaške akademije z go- L JBj_____ jenci prišlo v Bolgarijo. Ruski gostje^ odbor", ki ima biti člen mednarodne Plundrich opominjal pijane vojake 70. polka, ki so razgrajali na ceti. Vojaki so mu preidrzno odgovarjali, nakar je enega usekal s sabljo. Nato so navalili vsi vojaki na častnika ter g z bajoneti smrtno ranili. Ženski vseruski shod. Peterburško žensko dobrodelno društvo je sklenilo u-stanoviti "Vserosiki narodni ženski l»do obiskali Sofijo, da se poklonijo spomeniku carja osvoboditelja in odtod bodo šli v Plevio, kjer bodo profesorji predavali o osvoboditvi Bolgarije in zlasti o sloveči bitki pri Plevni. Bolgarskim učiteljem na ljudskih srednjih šolali se l»odo od 1. jan. 1909 povišale plače. Povišanje ne 1»ode veliko, ali boljše nekaj nego či-to nič. RAZNOTEROSTI. "Naš dobri stari vojvoda Kari je rovedo." Nji Nemškem je z novim le-om stopil v veljavo novi zakon o razžaljenju veličanstva, ki ima mnogo milejše določbe. Z novim zakonom pa ni zadovoljen 691etni Simon Laekner, ki mu je stari zakon o azžaljenju veličanstva olajšal zapored IG trdih zim. Sitno.i Laekner je lobrtidušen starček, ki ne stori ni-comur nič zalega, le precej lahko-mi-djen je, tako da si v mladosti ni ni-:esar prihranil za stare dni. Sicer mu pa skrb za življenje tudi nikoli ni belila las. Poleti se je že kako pretolkel, za zimo pa mu je, kakor rečejo, pomagal zakon o razžaljenju -eličanstv . Ko so začeli koncem meseca oktobra pihati mrzli vetrovi, >el je Laekner k vojvodski neuburški kaznilnici, ki je sredi polja. Tam se j*1 skril v skednju nasproti kaznilnice ter čakal. Ako so prišli iz poslopja orožniki, skočil je iz skednja, ter glasno zaklical: "Naš dobri, stari voj-.'oda Kari je govedo!" Prvikrat in Irugikrat so orožniki z veliko vnemo planili po njem v nad i. da se jim je posrečil izl>oieu lov. Toda že tretjo zimo se jim je gorečnost ohladila.ker sedaj so veleli, da si hoče Laekner na ta način le preskrbeti stanovanje za zimo.Laekner je moral dolgo vpiti, preden so ga prijeli. In tako se je ponavljalo dolgih 16 let v lepem redu. Ako >e je začelo v oktobru nebo temniti. zrl je jetniški ravnatelj v jesen-ko naravo ter rekel: "Sedaj bo Laekner kmalu zopet kričal." In res: drugo jutro je prišel mrzel dež, iz skednja pa je rjovelo: "Naš dobri *tari vojvoda Kari je govedo!" Orožniki so se smehljali, tudi Laekner se je smehljal t#r vesel prestopil prag kaznilnice, kjer xnu je prišel ravnatelj dobrovoljno naproti. Da bi se tembolj zasigural, zaklical je Laekner še enkrat: "Naš dobri stari vojvoda Kari ----" — "Že vem, že vem," ga je prekinil dobrodušno nadzornik. "Dobite že svojih pet mesecev." In ko so začeli kosi žvižgati, je prišel Simon zdravih lic iz kaznilnice ter se začel potepati po 'deželi. Kjerkoli je zagledal vojvodovo sliko, vselej ji je hvaležno prikimal. Saj pa tudi ni ni-, koli imenoval vojvoda drugače, kakor *b S zasiouj ako do pošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. _ Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich Street New York* IN. Y. MOJAKI. MAMOČAJTM U »A 'GLAS KABODA". MAJTMČJl O duvuki AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich ) ^ks Najpripravnejša in najoenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Gene voznih listkov iz NEW YG3KA za 112. razred so do: Vsi spodaj navedeni novi parnbrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AliTCB, LAURA, MARTHA WASHINGTON, % ARGENTINA. V mesecih maju in jungn se bodeta zgoraj navedene i>u brodovju pridružila že dva Araga nova potniška parnika. TRSTA..............................................$28.— L.i I BLJANE................................. ......$28.60 PI KB...............................................$28.— ZAGREBA..........................................$29.20 KARLOV CA........................................$29.25 IL RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$38.— • Parobrod "LAURA" odpluje 1. Ffbrnarja 1908. Parobrod "ALICE" odpluje 22. Februarja 1908. To sta edina dva parnika, ktera plujeta mese. a februarja iz New Torka naravnost v Trat in Reko. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, I Washington Street, NEW YORK. . Rodbina Polaneških. Roman, poljski spisal H. Sienkiewicz, poslovenil P o dravski. TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Kredit je padal čimdalje bolj, in upniki, dasi jih je plačeval pravilno, ao izg-ubili zaupanje. Pričel je iznova mrzlično iskati denarja, da z enim dolgom poplača drugega in da ohrani dobro ime, češ, da more plačati hipoma. Maszek je uporabil za to toliko razuma in eneržije, da bi bil celo s temi zmožnostmi dosegel slavo in veliko premoženje, ko ne bi bilo osnovne neodkritosrčnosti v njegove živ-ljenske razmere. Ko bi se mu bilo posrečilo doseči, da bi bila oporoka proglašena za neveljavno, bi utegnilo biti ohranjeno vse; toda na to je bilo treba čakati in v tem je moral zavezovati nit, ki se je že trgala t upa tam, kar ni bilo samo nelahko, nejro celo poniževalno. Prišlo je eelo do tega, da je moral Maszek štirinajst dni pozneje, ko sta te bila Polaneška nastanila pri Bigielovih, naprositi Polaneškega prijateljske usluge, naj mu podpiše menico za nekoliko tisoč rabljev. Polaneški je bil že po svoji naravi delaven in več radodaren človek, toda imel je svojo teorijo, ki mu je v denarnih stvareh velevala biti nepri-stopnemu — in zato je odklonil podpis, pač pa je pogostil Maszka s svojimi nazori o denarnih stvareh med prijatelji. "Kadar se ne tiče trgovine, uspešne za obe strani.'' mu je dejal, "nego zasebne usluge, navadno odrečem svoj pddpis; zato pa postrežem z gotovino, kadar je prijatelj ali znanec v hipni zadregi, ne pa kadar v obupni situaciji potrebuje denarja. V takeu^ primeru hočem rajši to uslugo odložiti za pozneje." "To pomeni.'' odgovori Maszek suho, "pitaš me z naldo, da mi pomagaš takrat, ko pridem že na kant." "Ne, to pomeni, ako napoči katastrofa, da uteres dobiti od mene posojilo, da potem shraniš to, kar ti izposodiš, ali pričneš s to glavnico kaj novega. Sedaj je tako, kakor bi jo vrgel v prepad, keT meni prinese škodo, tebi pa trdi ne pomaga." Maszek je bil razžaljen. "Dragi moj," mn reče. "ti gledaš moje stališče v dokaj slabši luči nego jaz sam in nego je v resnici. Saj je to itak le hipna in majhna zadrega. Vi-eoko cenim tvojo dobro voljo, toda aiti sedaj ne bi da! svojih aad za tvojo gotovino. Seklaj f>a imam do tebe še eno prijateljsko prošnjo, to je. da ne govoriva o tem več." Nato kreneta oba k ženskama. Ma-azek se je jezil na^e. da je bil prosil, Polaneški pa, da mu je odrekel prošnjo. Njegova teorija, češ, da mora biti človek v denarnih stvareh trd, mu je ,*š*i tudi rojakom po Zj'ed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloor. pri "Triglavu", 61? S. C*n*er Ave.. Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim prist- o uležano Atlas* pivo, izvrstni M^jUnjfc vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Patini,1- it vsakemu na razpolago dohro ureieno kegljišče in i-rr.lna n.i-i ^pur 1 tahle\ Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dohro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Maki, naročajte ae na "(Has Naroda", največji in najcenejii dnevnik. Telefon Frank Petkom 220 Market Street. Waukegan, 111, | priporoča rojakoui svoj | S A L O O N, I v kterem vedno toči sveže j»ivo, di.bra vina ir vtl.iskej, t»r | ima na razpolago fine smodke. j V svoji PROUAJALMCI ima vedno iveže ifroce- % rije po nizki L c* uah. A Pošilja denar)e * staro domovino zelo hitro in :eno; v zvezi je 6 Mr. Frank Sakserjeiu v .New Yorku. »t .............. mitfi dU&n*aito.u**udthiii< f i . 'Si,• J ■ m mmm C PODRUŽNICA FR. SAKSER CO. SLOVENSKA 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE = DENAR V STARO DOMOVINO = C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE Ifc PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in bresti. Ysak nložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti tekli od dneva nloge. Izplaruje u-loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje ^PRODAJA PAROBRODKE USTKE ^ za^r.izne parobrodi.e druži e po izvirnih ce.-sab. Kdor od rojako? knpi v ( U velandu listek za parnik, so ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter o.Ipelje na parnik ali v kak cenen hotelj prev lame se ndi vsa skrb za prtljago. Na ta način s* prijirar