črvičkov pobarabil, jo z, njo in otroka prepustil ostane Ljubljanski Grad v luči reflektorjev ■fon , IZHAJA OB J ČETRTKIH I a * ? LUEONllTVO in UH O | LJCIBUANA.SREGtO | I POST predal ŠT J45 I g RAČ. POŠT. HC AN V 4 ^ LJUBLJANI ŠT 15 393 £ POSTNIMA PLAf ANA V GOTOVINI A B AVO POSAMEZNA f Ste v. 2 din | I naročnina I leto % I BO.UETAtO, \ LE ^ £ ta 20 DIN V ITALIJI ? £ NA lETOROl.FRAN ^ | CUI 60F AMERIKI 2 $ | $ £ ^ss/S/s/s*^yy/yyyyyjC/Ayyy.':-^. IV. leto V Ljubljani, novo leto 1932 Štev. 1 2200 nagrad, vrednih nad 50.000 Din, razdeli Družinski tednik „Roman" svojim naročnikom (Vse podrobnejše na 4. strani) Za zidovi ljubljanskega Gradu Pretresljive zgodbice o prebivalcih Viteške dvorane Tri, štiri vršite v dnevnem časopisju nam pogosto razgalijo večje tragedije kakor marsikateri članki z debelimi tristolpčnimi naslovi. Tragedije so to tistih ljudi, ki bi se jih najrajši ognili, kadiar jih srečamo. Od sramu nad samim seboj. Ker so oblečeni v cape. Ker jim je glad oglodal obraz in osušil telo. Ker so večji siromaki od beračev. Ne, niso berači. Berača srečaš, mu vržeš dinar v klobuk in greš dalje. Berač je pač berač. Siromak je, toda svoj poklic ima: živi od milodarov. Oni drugima ne žive od llltloiiarov, ti« emuja Žrtve so. dolžne žrtve tiste pošasti, ki ji pravimo danes „kriza“ ali pa gospodarska stagnacija"... Sram nas jih je in sram nas je pred njimi. Ker so nam živ očitek, nam, ki hodimo spodobno oblečeni in nam ne gleda lakota iz oči. Ker vemo, da bi morali nekaj zanje storiti, pa ne sitorimo. Vc „Umrl je in zapustil v Viteški dvorani na ljubljanskem Gradu devet nepreskrbljenih otrok. Ljudje, spomnite se teh črvičev, ki hirajo v Viteški dvorani!" Pako nekako se je glasila drobna vest, ki nam je odkrila tragedijo nesrečne družine v Viteški dvorani na ljubljanskem Gradu. In tragedijo petih, šestih drugih družin, ki v največji bedi in obupu čakajo na Gradu odrešitve. Na dvorišču prostranega grajskega dvorišča sem ga srečal. Skoraj opotekal se je. Kakor v omotici je stopal čez dvorišče. Ogniti se me je hotel. Nagovoril sem ga in gu prosil, naj mi pokaže, kje je tako zvana viteška dvorana. Tista dvorana, kjer so si nekdaj vsega dobrega siti vitezi v razkošju in sijaju preganjali dolgčas z gostijami, ženskami in igrami — dvorana, kjer danes ljudje še za kruh nimajo. Začel mi je pripovedovati o svojem žalostnem življenju. Pohlevno, mirno je pripovedoval. Ležal je več mesecev v bolnišnici. Ko jo je pol-zilrav zapustil (docela ozdraveti ni mogel, ker je moral napraviti pro^ štor drugim, še huje bolnim), mu je rekel lastnik podjetja, kjer je bil v službi, da je kriza, da ga ne potrebuje več... Pohlevno je govoril. Ni bilo več moči v njem za obup in sovraštvo. Preveč je bil izčrpan, bolan in sestradan. In njegove poslednje besede so bile: „Beračiti ne smemo, krasti ne smemo — živi pa ne moremo ped zemljo!" Te besede so mi njegov obup. Besede, ki neba.'Strašen opomin so. Vsem nam ped Gradom. Te besede so izpoved vseh. ki umirajo v bedi in-gnevu na Gradu. Pokazal mi je tudi svojo ,,8obo“. Mračna je, mrzla in zatohla. V kotu sta se igrala dva bleda in bolna otroka, oblečena v cunje. Žene ni kuhinjo. Doma je bila samo žena z mlajšima otrokoma. Starejši fant je biil v šoli. Mož dela v neki ljubljanski tovarni. Žena je še mlada, vendar so ji skrbi že razorale obraz. Ko sem jo vprašal, kako živi, se je razvnela. Zdela se mi je kakor človek, ki se potaplja in kriči, kriči na pomoč. Kar bruhalo je iz nje. Da, človek v obupu vedlno odkrito govori. Mi, ki živimo pod Gradom in niti ne vemo, kaj je beda in lakota, čeprav imamo krizo venomer na jeziku, mi smo potuhnjeni, neodkriti in živimo svoje življenje neprestanem zabavljanju, kakor bi nas zdaj zdaj moralo biti konec. Bes, naše življenje ni bogvelkaj, toda na glas nam le še ni treba kričati: ..Umiramo od lakote in bolezni, pomagajte nam!" * \ sakdanja je zgodba te žene. ije otroci v cunjah. Mož prinese ob sobotah 140 Din. Od tega mu za pol litra in za „save". Saj to je vse, kar si privošči po celotedenskem garanju. Zdaj pa bo delal samo štiri dni na teden. Vmes so še prazniki. Za ..stanovanje" bo plačal 240 Din na mesec. Iz dolgov se ni mogoče izkopati. Iz stanovanja so jih že trikrat hoteli vreči, ker niso mogli plačati najemnine. Mlada žena mi je razkazala vso svojo revščino. Njena punčka se je je krčevito držala za krilo in me plaho gledala. Otroček še ne razume, kaj mamo tišči, le sluti morda, fantek pa je sedel v kotu in boječe z očmi spremljal materine obupne kretnje. Fantek je razumel vse. Zgodaj je moral spoznati življenje. Ta mlada žena je nekoč poznala lepše dni: ko je imel njen mož še dober zaslužek, ko je bila še služkinja in si je lahko prihranila za obleko, ki jo še danes nosi. Potem pa je prišla kriza in z njo brezposelnost. Njo je vrgla bolezen. Med boleznijo je šlo njeno urejeno gospodinjstvo po zlu. „Jaz sem že kot ciganka," mi je rekla, „toda za otroke mi je... Vsi so v cunjah... Ne morejo med ljudi, v šolo..." Vsa obupana je mlada mati, ko gleda svoje otroke v cunjah. Ves dopoldan je teikala po mestu iz eno pisarne v drugo. Prosila je za oblekeo. (Nadaljevanje na'T. str.) bilo doma, v mesto je šla, da izprosi pri ljudeh vsaj kruha. \ tej sobi stanuje še mlada mati z d vema otročičema, ki ji je odstopil kot. Nezakonska mati je in se mora preživljati s šivanjem, ker se je oče njenih črvičkov nnharahil jo zapustil kruti Kdor ne ve, kaj je siromaštvo, naj si ogleda to „sobo“ na Gradu. Sto petdeset dinarjev stane na mesec... Gvant dela ljudi, cunje pa uši... Ta od bede strti mož me je nato peljal k drugi družini. Stopil sem v Padec iz višine 2000 metrov Doživljaj ameriškega letalskega kapetana Gotovo ni mnogo ljudi, ki bi padli iz višine 2000 metrov iz letala, brez padala, pa vendar še ostali pri življenju. O itaikem človeku pripoveduje v velezaniinivem poročilu ameriški letalski kapetan Herbert Regling, eden izmed najdrznejših pilotov ameriškega letalstva. Dajmo mu besedo! Bilo je v maju leta 1950, ko je newydrški veleindustri jec Ilarry Rowland nenadoma dobil obvestilo, da mora v trgovskih zadevah nemudoma v Čikago. Ker je bila stvar tako nujna, da z brzovlakom ne bi mogel o pravem času priti, si je telefonično naročil letalo. Vodstvo letališča je pozvalo mene, da ga prepeljem; ker pa so bila vsa druga letala že zasedena, nama ni kazalo drugega kakor da sedeva v majhen, odprt dvosedežen aparat. Vreme je bilo že pri startu vetrovno in iz Cikaga so poročali o hudih nevihtah z bliskom in gromom. Obetala se nama je torej vse prej ko prijetna vožnja. Iz početka je šlo še dokaj dobro; aparat se je med tuljenjem in rjovenjem pogumno vrtal skozi vihar. Toda vetrovni sunki so postajali vse hujši in nevarnejši, in najino letalo je treslo in premetavalo, da je bilo joj. Nekajkrat se nama je jermen, ki sva bila z njim privezana k aparatu, nemilo zategnil okoli pasu, ker se najini telesi nista mogli tako iznenada sprijazniti z nepričakovanim poskokom aparata. In potem je prišel trenutek, ki bi bil Rovvlandu tako lahko postal usoden. Letalo se je bilo namreč pod silnim sunkom vetra strmo vzpelo — in isti mah sem začul s sedeža za seboj slaboten vzkrik. Takoj sem vedel, da se je moralo nekaj zgoditi. Oprezno se ozrem nazaj, in lahko si predstavljate mojo grozo, ko vidim, da je sedež za menoj prazen! Kaj se je zgodilo? Jermen, s katerim je bil moj potnik pritrjen k aparatu, se je Utrgal in nenadni silni vzpon letala je Rovvlanda vrgel s sedeža. Z grozo sem pomislil na strašno usodo nesrečneža, v duhu sem že videl, kako je njegovo telo strmoglavilo iz višine 2000 metrov na tla in se zmastilo v brezoblično maso. Takrat pa začujem skozi oglušujoče rohnenje motorja slaboten krik. Z vso opreznostjo se vzpnem s sedeža, pogledam okoli sebe — in glej: tam. čisto zadaj, na repu letala sedi Rovvland in se z nadčloveškim naporom svojih sil obupno oklepu aparata! Seveda je bilo docela nemogoče, da bi mu med poletom priskočil na pomoč. Pristati mi tudi ni bilo mogoče, teren je bil prenevaren. Najbližje letališče pa je bilo daleč najmanj četrt ure vožnje. Ali bo Rowland vzdržal tako dolgo v tem strašnem položaju? Mnogo sreče in uspeha v novem letu 1932 želita cenj. naročnikom, bralcem in inserentom uredništvo in upravništvo. Pognal sem aparat na največjo hitrost in se venomer oziral nazaj, ali je Rovvland še na letalu. Siromaku so od napora skoraj stopile oči iz jamic, njegov obraz je bil zaripel in spačene črte so mi svedo-čile, da njegove moči popuščajo. Vsak trenutek je utegnila nastopiti katastrofa. Toda tudi najbolj peklenske četrt ure mora biti konec. Pod seboj sem zagledal letališče! Rahlo kakor še nikoli sem se spustil na tla in aparat je nežno, skoraj nezaznavno pristal. V trenutku se je zbrala okoli letala cela četa mož, ki so naglo rešili Rovvlanda iz njegovega neprijetnega položaja. Mož je imel živce kakor iz jekla. Navzlic izčrpanosti in neskončni utrujenosti je že nekaj minut nato v topli sobi čisto mirno med smehom pripovedoval o svojem doživljaju. Ko ga je vrglo s sedeža, je instinktivno iztegnil roke, da bi se kam prijel. In aparat, ki se ga ..Zakaj ne bi šlo?" je nestrpno vprašal Fred Granger. „Saj je vendar tako dobro zasnovano, da se sploh ne more izjaloviti. Veseli bodi, Harry, ko ti dam priliko, da se izkažeš pri tako veliki stvari. Če pa te je res strah pokazati se za dve minuti v uniformi, pa le kar povej. Potem se pač obrnem na koga dru-gega.“ Harry, v uniformi uslužbenca elektrarne, se je nemirno presedel na stolu. „0 strahu ne more biti govora," je rekel naposled. „Toda če ne pod- • v O«« piser Fred Granger je vzdihnil, lo ima človek od tega, če se ukvarja z ljudmi, ki jim manjka pravega poleta in ostanejo zaradi večnih „če“ in „ampak“ vedno sredi pota. Potegnil je iz žepa svoje elegantne promenadne obleke zvežčič natisnjenih obrazcev elektrarne, listič karbona in prazen ček. Obrnil je prvi list v zvežčiču, položil podenj ček in skrbno vtaknil vmes karbon. „Če res nikakor ne bi hotel podpisati, se pač lepo posloviš in greš, je nadaljeval. »Potem sem pač vrgel denar za tele tiskovine in tvojo uniformo skozi okno. Seveda bi bilo škoda. Toda saj bo podpisal!" »Prav za prav se mi res ne more nič zgoditi," je premišljal Harry. „Če bo sila, pa jo jadrno ucvrem. Drugače mi tvoj načrt ugaja." »Poznanje ljudi, dragi moj, poznanje ljudi in hladen razum," je pokroviteljsko razlagal Fred. »Na tem temelje moji uspehi. Zato mi tudi še nikdar niso prišli do živega kakor tolikim bedakom našega poklica, ki se zanašajo samo na golo naključje. Podrobno delo — to je glavno! Zato sem tudi moral najprej izvohljati Gernerjeve navade, in šole nato sem se spravil na podrobnosti. Skopuški čudak je in nima tajnika, zato mora vsako cunjo sam podpisati. To ni bilo težko do- je s svojim vzponom tako neljubo otresel, je bil obenem tudi njegova rešitev. Ko se je namreč prednji del letala vzpel, se je moral seveda hkrati prav toliko pogrezniti rep in Rovvland, ki je v elegantnem loku zletel iz kabine, je na vso srečo priletel nanj. Mehko sicer ni priletel — toda kdo bi v takem trenutku povpraševal po udobnosti? Kako dobre živce je imel mož, dokazuje tudi to, da se je odločil nadaljevati vožnjo v istem letalu. Pol ure po pristanku je že sedel v njem. Vožnja je potekla znatno mirneje in Rovvland je o pravem času prispel v Čikago. a. Čudno, nerazumljivo se igra usoda s človeškim življenjem. Ni minilo pol leta po tej vratolomni avanturi, ko se je Rovvland na hodniku doma v Nevvvorku spotaknil na jabolčni lupini, padel, si pretresel možgane in umrl... gnati. Vrhu tega je kratkoviden, zatorej ne bo opazil morebitnih majhnih nepravilnosti na obrazcu. In tretjič rad kupuje dragulje in starine, pri čemer ne povprašuje dosti po izvoru blaga. Po tem takem je tiste vrste človek, ki postane že ob pogledu na uniformo nervozen. In čeprav te bo videl samo v uniformi uslužbenca elektrarne, ne bo niti trenutek pomišljal in bo nedolžni obrazec takoj podpisal." »Upajmo torej vse najboljše," je prikimal Harry. »Glavno je, d'a dobiva podpis." »Tako je," je pritrdil Fred. »Vse drugo naj te nič ne skrbi. Banka je zaradi njegovih obsežnih poslov že vajena velikih izplačil. Boš videl, da pojde iko po maslu." Taksi se je ustavil na vogalu tihe, ozke ulice, kjer je stala starinska in dokaj zanemarjena Gerner-jeva hiša. Oprezno sta se zaveznika ozrla na vse strani, nato pa sta stopila iz voza. Še enkrat je Fred Granger zabičil svojemu pomagaču vse potrebno. Nato je počasi odšel po ulici, Harry pa je boječe pozvonil na vratih Gernerjeve vile. Fred je bil razigrane volje. Kako lahko si olepšaš življenje, je premišljeval, če imaš le malo soli v glavi. Takile ljudje kakor Harry seveda ne bodo nikoli nikamor prišli, preveč nesamostojni so; če jih ne vodijo pravi duhovi ti gredo kakor osli na led. Fred pa ni še nikoli storil poklicne napake, in čeprav so mu ljudje s policije že ne-kajkraj zadajuli precej nerodna vprašanja, mu vendar še nikoli niso mogli ničesar dokazati. Nu, da, glavico je treba imeti... Tisti trenutek je zmotil I reda v njegovih premišljevanjih Harry, ki je pritekel na cesto; že od daleč se mu je bralo na obrazu veselo razburjenje. »Vse v redu," je žarel. »Podpisal je. Iz početka se mi je zdelo, da se nekam obotavlja, in že sem mislil, da je kaj zavohal. Toda uniforma in njegovo na obrazcu napisano ime sta ga očividno pomirili. Rekel sem mu, da je elektrarna izdala nove predpise, ki jih morajo naročniki potrditi. Samo formalnost, toda če ne bi hotel podpisati, bi mu morali ustaviti električni tok za razsvetljavo. In tedaj je brez obotavljanja podpisal, jaz pa sem..." Granger je nestrpno prekinil svojega zaveznika in mu vzel zvežčič s formularji. Oprezno je dvignil list, ki ga je bil Gerner podpisal, in Gramofone, plošče kupim edino najugodneje. ker je največja izbira, edino le pri ..CENTRA* Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafike. Najmodernejša izposojevalnica plošč karbon, ter si pozorno ogledal ček pod njim. »Imenitno!" je vzkliknil po kratkem proučevanju. »Saj sem vedel, da pojde." Na čekovnem obrazcu se je pokazal natanko na pravem mestu odtis Gernerjevega podpisa, slaboten sicer, vendar dovolj jasen. In pol ure nato je Granger že sedel v ho telski sobi in se sklanjal nad čekom ter oprezno, črto za črto izrisal s peresom in črnilom ves podlpis. Nekaj minut je počakal, da se je nova pisava posušila, nato pa je z mehiko radirko zbrisal vse sledove prekopiranega podpisa. »Mojstrski je to, Uarry!" se je zasmejal, ko je naposled podržal ček. pozorno ga gleda je, k luči. »Z navadnimi ponaredbami ni da bi se človek ukvarjal; v bankah so vseh fint polni. Toda to ni ponaredba običajne vrste, to je pravi podpis starega stiskača. Živa duša ne bi tu opazila razlike." Vse drugo je bila igrača. Treba je bilo le še na čeku napisati vsoto in ga nesti v banko. In spet se je pokazala Fredova bistrovidnost. Harry je hotel na vsak način napisati najmanj sto tisoč dolarjev, da bi se talko za vselej iznebil vseh skrbi. Le s težavo ga je Fred prepričal, da bi bilo več ko deset tisoč dolarjev nevarno. »Prevelika vsota bi zbudila pozornost," mu je pojasnit. »Tudi tega ne smeva tvegati, da bi ček presegel kritje računa. Drugače bo banka telefonično vprašala Gerner-ja, in potem zbogom prostost! Malo premisleka, IIarry! Človek se mora tudi z malim zadovoljiti. Možgani, dragec moj, ne slepa pohlepnost! Nu, pod mojim vodstvom bo iz tebe morda še kaj!" V banki je šlo gladko po načrtu. Blagajnik je površno preletel podpis in spodobno izplačal deset tisoč dolarjev. t »Vse skupaj je bilo prava igrača," je pokroviteljsko pokimal Fred svojemu prijatelju, ko sita stopila iz banke in poklicala taksi. »Stari ho opazil šele takrat, ko bova ze zdavnaj za hribi in dolinami. Zdaj vidiš: treba je le, da paziš na vse malenkosti in da ničesar ne prezreš..." »Res je!" ga je zdajci prekinil neki glas za njegovim hrbtom, ko sita zaveznika ravno hotela stopiti v avto. Z nasmehom je neki gospod Mojstrovina Napisal Albert H a i g (Avtor te novele je dobil v Ameriki nagrado za najboljšo kratko povest) Kri —* za svojega bližnjega Dr, Oto* Bajc o uspešnih krvnih transfuzijah v ljubljanski bolnici Transfuzija krvi je danes po vsem svetu priznana kot jako koristna zdravilna metoda. Z njo nadomestijo izgubljeno kri pri poškodbah in porodih. Pa tudi pri kronični izgubi krvi in slabokrvnosti si utira čedalje uspešneje pot. Nadomestitev izgubljene krvi z drugo so poskusili že jako zgodaj v zgodovini zdravstva. Seveda se nam zdi najbolj naraven prenos krvi od človeka na človeka. To idejo najdemo tudi v pripovedkah in mitih skoro vseh narodov. Spočetka naj bi se sicer prenesli s krvjo značaj in sposobnosti, bodisi umstvene ali praktične. Tudi mladost naj bi se prenesla s krvjo. O tem poročajo že klinopisi iz starih Niniv in najstarejši medicinski egipčanski papirus; sveto pismo kakor tudi Ovid poročajo v svojih spevih o pomladitvah starcev s krvjo mladeničev (tkzv. Cura medeana). V poznejši dobi naj bi prenos krvi omilil značaje. Tako naj bi se zdravili melanholiki (otožni ljudje) s krvjo sangvinikov (vročekrvnežev), flegmatiki (ljudje, ki se izle-pa ne razburijo) s krvjo kolerikov (razdražljivih ljudi). Zanimiv je tudi predlog naj bi se prepirajoči za konci z medsebojnim prenosom krvi pripravili do znosnega življenja. Prva znanstvena .transfuzija kot eksperiment se je izvršila od psa na psa v Londonu 1. 1665. Izvršil jo je Rihard 1 Jower. Pri tem poiskusu pa ni bilo najvažnejše vprašanje, ali ostane izkrvavljeni pes s preneseno krvjo živ, nego, ali bo spoznal svojega gospodarja ali ne. To vprašanje je stavil znameniti kemik in fizik BoyIe. L. 1667. je pa pariški fizik Jean Denis prvič prenesel kri iz arterije (odvodnice) jančka v veno (dovod-nico) človeka. Poiskus je uspel. Temu posrečenemu poizikusu pa je sledilo več tragičnih, zato so take poizkuse v Parizu in Rimu stro- položil roko Fredu na ramo in pomignil dvema tovarišema, ki ju je že zunanjost izdajala za kriminalna uradnika. Kakor bi trenil sta imela Harry in Fred Okove na rokah in sedela v avtomobilu. „ 1 ajenje bi bilo menda nezmi-selno,“ se je obrnil Fred na detektiva, ko se je za silo osvestil. „Rad bi pa le vedel, kako ste mogli izvohati. Saj je bila uniforma brezhibna..." ..Kakopak da ie bila,“ je ljubeznivo pritrdil detektiv. „Ideja o uniformi uslužbenca elektrarne je bila sijajna. In vendar je Gerner le zato podpisal formular, ker se je bal. Nu, od tod pa do sklepa, da potrebujete njegov podpis za sleparijo v banki, ni bila več dolga pot.“ „Že prav — samo kako je Ger-ner sploh mogel kaj zasumiti?" je nestrpno vprašal Gerner. „Ali niste malo prej sami rekli svojemu pomagaču, da je treba paziti tudi na malenkosti in da se ne sme ničesar prezreti? Vidite, Gerner v svoji staroverski hiši elektri sploh nima, nego plin! Pameti je treba, Granger, pameti in skrbnega podrobnega dela, če že hočete biti mojster!" go prepovedali. Teoretično pa so se še bolj intenzivno bavili s problemom in metode, ki so jih iznašli, so se le malo razlikovale od današnjih. Počasi so prodirala načela, da je .dopustno prenesti kri le od človeka na človeka in da naj bi se to uporabljalo kot zdravilo pri izkrvavitvah. Zopet je bil London, kjer se je izvršila prva transfuzija po novih načelih, in sicer jo je izvršil porodničar Blundell sredi 19. stoletja in s tem rešil življenje izkrvavljeni porodnici. Človek bi mislil, da je bil sedaj led prebit in da bo nastopila transfuzija krvi svojo zmagoslavno pot po vsem svetu. Vendar so se na-daljni poizkusi ponesrečili. Vstali so hudi nasprotniki, tako da je ofi-cijelna medicina transfuzijo 'krvi zavrgla. Posebno ko so mogli nasprotniki dokazati, da reši časih iz-krvavljenega tudi infuzija (vbrizg) fiziološke raztopine slane vode. Šele svetovna vojna je pripomogla transfuziji krvi do zmage, ko so večkrat, potem ko so poskusili vse drugo brez uspeha, rešili z uspešno transfuzijo dragoceno živi jetije. Med nevarnostmi, ki prete bolniku. je največja ta, da njegov organizem ne prenese (krvi darovalca. Človeštvo se namreč po krvi deli v štiri skupine, ki se pa med seboj ne prenašajo. Ta medsebojna nezno-sljivost obstoji v tem, da se kri darovalca. ki ne spada v isto skupino, kakor kri prejemnika, v ožilju Ie-tega sesede. Obenem potegne za seboj tudi njegovo lastno kri, tako da se rdeča krvna telesca zlepijo v kepice in večje kepe, ter postanejo tako nesposobna za prenos kisika. I o se pravi, da kri ne more več zadostiti svojemu namenu. K temu pride še mehanična ovira. Kajti prej omenjene kepice zamaše nekatere žile, večje, ki se napravijo v srcu, pa sploh onemogočijo delovanje srca. Ta proces jako hitro napreduje in nastopi smrt že po 12 do 24 urah. Brez skrbi .lahko prenesemo kri, če spadata bolnik in darovalec v isto krvno skupino. Tudi kri tako-zvane četrte skupine lahko brez skrbi prenesemo vsem drugim skupinam; medtem ko se n. pr. druga in tretja skupina absolutno ne prenašata in lahko tak prenos povzroči bolnikovo smrt. Določitev skupin je zadnja leita jako poenostavljena in izvršljiva v nekaj minutah z malenkostnimi pripomočki. S te strani torej ne preti zdaj nobena nevarnost več. Infekcija darovalca je pri pazljivosti skoraj izključena. Aparatura pa je zadnja leta tudi tako izpopolnjena, da se preno9 krvi izvrši z lahkoto v 10—15 minutah. Na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnice smo začeli uporabljati transfuzijo kot zdravilno metodo pred letom dni in jo zdaj redno izvršujemo. Razširili smo jo tudi na kronična obo,lenja krvi in pri oslabelosti, pri katerih se je izkazala kot izvrstno sredstvo, med tem ko so že vsa druga odrekla. Tako smo napravili v 1 letu 33 transfuzij. Seveda je to premajhno število, da bi izrekli dokončno sod- bo o koristi transfuzije. To pa tudi ni potrebno, ker je metoda priznana po vsem svetu in smo jo tudi mi uvedli kot preizkušeno sredstvo in ne kot poizkus. Vendar pa se lahko tudi naš oddelek priključi brez • pridržka ugodni sodbi o metodi. Tudi pri nas je bilo že rešeno marsikatero življenje. Krvodajalcev 'se je na d>va poziva javilo 65. Večinoma so iz mesta, ker okoličani niso tako hitro pri roki in je transfuzija po navadi nujna. Pohvalno moramo priznati. da so vsi vedno pripravljeni in da se odzovejo v najkrajšem času našemu pozivu. Po stanovih razdeljeni so zastopani skoraj vsi, od uradnika in akademika do težaka in „Zakaj pa niste prišli k božičnici v ,Union‘?“ so ji rekli, „saj je bilo v časopisih!" „Gospod', kje naj vzamem denar za časopis! Če bi imela dva dinarja, bi kupila krompirja, da ne bi bili otroci lačni!" Naposled' mi je povedala, kako je bilo pred dnevi, ko je prišla prosit obleke in hrane. Priključila se je gneči pred vrati. Pa je stopil gospod iz pisarne in prijel za roko bolje oblečeno prosilko in jo potegnil iz gneče v sobo. Ona v ogoljeni in razcapani obleki se je oprijela izvoljenke za roko, češ, še mene vzemite v sobo, da ne bom zastonj čakala. Ona pa se je je otresla... „Kakor bi bila ušiva, se me je otresla. Nič čudnega bi ne bilo, tudi če bi bila. Gvant dela ljudi, cunje pa uši!" Zunaj blesk, znotraj beda... Naposled sem obiskal še viteze bede v V iteški dvorani Gradu. Molče se bore ti vitezi v tej dvorani — ne morda za naklonjenost lepe grajske gospodične, ne, za košček suhega kruha. Viteško prenašajo vse trpljenje. Ne v razkošju in blesku in izobilju, temveč v lesenih ko-jah, v katere so'razdelili Viteško dvorano v „sobe" — v mrazu in usmrajenem zraku. Po kamenitih stopnicah prideš vanjo. Postati moraš vrh stopnic, ker tvoje oči niso vajene ledenega mraka, /e svetlobni prameni, ki se ukradejo skozi gosto zamrežena okna pod stropom, so tako borni. V prvem odprtem delu dvorane leži kup cunj. Na njih se valjajo bolni otroci. Zanemarjeni in topo strme v človeka. \ prvi koji prebiva delavec z ženo in štirimi otroki. Do jeseni je kopa'1 Ljubljanico. Zdaj je že šest tednov brez zaslužka. Žena prosi po mestu, ni je doma. Njegova koliba in vse, kar je v njej, je živ simbol bede. On sam je plašen, nezaupljiv, molčeč. Beda ga stiska za grlo. V drugi koji se je bila naselila Kosova družina. Kos je pred tedni umrl. To je tisti, ki je zapustil devet nepreskrbljenih otrok. Najstarejšemu je sedemnajst let, najmlajšemu osem mesecev. Kos je imel tur na vratu. Nekaj se je praskal in si zastrupil kri. Po strašnem trpljenju je v bolnišnici izdihnil. se\eda tudi brezposelnih ne manjka. Honorar znaša 300 Din, je pa tudi nekaj takih, ki so ga odklonili in ga diarovali v dobrodelne namene. Neprijetnih posledic nismo opazili ne pri bolnikih, če izvzamemo vročino, ki traja časih dan ali dva, ne pri darovalcih. Pri le-teh tudi pri ponovnem odvzemu krvi ne. Enemu smo vzeli kri že 9krat. Kljub temu pa se počuti izvrstno in je pripravljen vsekdar priskočiti na pomoč svojini bližnjim, ki potrebujejo krvi za ozdravljenje. Upamo, da bo dobrih uspehov čim več in da bomo tudi v prihodnje lahko uporabljali metodo v korist in zdravje naših bolnikov. naslovne strani Človeku se zdi, da je v tej dvorani vse zastrupljeno... \ tretji koji je upokojen organist. Njegova bolna žena preživlja s šivanjem pet otrok. Čeprav je oprava siromašna, te vendar prijetno iznenadi red v tej koji. V četrti koji živi neki zidar z ženo in otrokom. Hvala Bogu, da ima zdaj še stalen zaslužek. Ni mu tako hudo kakor njegovim tovarišem. V peti koji stanuje delavec s tremi otroki. Nekaj sicer zasluži, vendar ne toliko, da bi pobral svoje reči in se izselil iz tega groba. Ne bi zmogel pet sto Din za stanovanje in da bi še nasitil lačne želodčke. Tu plača samo pet in dvajset Din na mesec. To so vitezi bede 'ljubljanskega Gradu. Dva štedilnika imajo v dvorani. Na enem si kuhata dve stranki (16 želodcev), na drugem pa tri (12 želodcev). Osem in dvajset človeških bitij je stisnjenih v tej dvorani! Same žrtve krize! \eseilja ne poznajo ti ljudje. Življenje jim izpolnjuie obup. In ni ga svetlega žarka, ki bi jim z nado na boljšo bodočnost posijal v otopelo srce. Razen morda bleščečih žarkov reflektorjev, ki z njimi Ljubljana časih razsvetli svoj Grad. Ti žarki posijejo skozi okna tudi v njih siromašne koje. Viteška dvorana je namreč na tej strani Gradu, ki je obrn jena proti mestu. Toda ti žarki zanje niso svetli. Prejarki so, prebodeči, oči samo peče od njih. In duše jim ne ogrejejo in tudi nasititi jih ne morejo, ne obleči. Le še bolj jih zazebe v njih... * Kakor kaznjencu, ki ga izpuste iz ječe, mi je bilo. ko sem bil spet na svežem zraku in zavil po stezi dol v Ljubljano. Kar strmel sem na ulicah. Vse izložbe so bile polne, vse bajno razsvetljene. Veselo so nosili ljudje božične in novoletne darove domov. Šel sem čez most, na levi blešči drugi, na desni tretji. Pred glavno pošto veličastna perspektiva tja do tivolskega gradu... Nisem mogel verjeti, da sem bil še ravnokar v zatohlih, mrzlih kleteh, kjer ni izložb, ne razsvetljave, ne božičnih darov, ne veličastnih perspektiv. Na Gradu, na našem staroslavnem, mogočnem Gradu... Tito Za zidovi ljubljanskega Gradu Nadaljevanje z Berite in sami presodite! Za več ko 50.000 Din dragocenih je pripravil „Roman“ svojim naročnikom za Da ne bo nesporazumi jen ja! Mnogi gg. naročniki nas prosijo pojasnila, ali morajo še posebej kaj plačati, da dobe pravico do nagrad. Ne; če poravnate vsaj polletno naročnino za list (40 Din) in pošljete pravilno rešeno zloženko, dobite vse pravice do tekmovanja za nagrade. Če pa kdo več nakaže, se mu bo seveda tudi to štelo v dobro pri naročnini. Leto 1931 se je končalo, začel« se je leto 1932. Za novo leto da spodoben človek svojim najbližjim nagrade — velike ali majhne, kakršne so pač njegove denarne razmere. Tudi DRUŽINSKI TEDNIK „ROMAN“ se hoče pri tej priliki spomniti svojih najbližjih, svojih naročnikov. DRUŽINSKI TEDNIK „R()MAN“ je v ta namen pripravil dolgo vrsto nagrad, ki jih razdeli med svoje naročnike. Te nagrade so vredne več ko 50.000 Din in predstavljajo vse brez izjeme prekrasne darove, ki so se jih premnogi izmed Vas že dolgo zaman želeli. One bodo lep okras vsaki hiši, vsak dan iznova Vas bodo razveseljevale in Vas vedno spominjale lista, ki se vam je tako priljubil in se ni ustrašil velikih žrtev, saino da Vam napravi veselje. Kako pridete do teli nagrad? In kdo dobi katero? Pogoji so zelo enostavni in lahki. Naj vam jih navedemo: 1. Na 8. str. natisnjeno sliko morate razrezati na posamezne dele, sestavite iz njih sliko \ lepo ziniselno celoto, nalepite rešitev na papir, podpišite se z navedbo natančnega naslova in pošljite v pismu (poštnina znaša zdaj 1*50 Din) na uredništvo „Ro-mana“. Ljubljana, Breg 10. Če boste sliko pravilno zložili, boste na njej opazili neki napis, ki sliko simbolično označuje. Ta napis Vam bo tudi olajšal reševanje in Vam bo pozneje služil za kontrolo. 2. Istočasno ko pošljete pravilno rešeno uganko, morate nakazati vsaj Din 40-— za polletno naročnino na DRUŽINSKI TEDNIK „ROMAN-, to j• če-srto ponujajo manj vredni posnetki.