Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ ,, „ ,. 2 „ ,, ,, ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji se ■jena primerno zmanjša. B o k o p is ne vračajo, nefrankovana pismu so ne sprejemajo Naročnin o prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Poliiidni list zn slovenski nnl Po pošti prejeman velja : Za eelo leto . . 10 gl. — kr, Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 ki^jj Za pol lefa Za četrt leta 4 „ 20 ,„ ^ a , io J, m V Ljubljani na dom pošiljanv velja 60 kr. več na leto. Vrediiištvo je Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, čotrtek in soboto. Beseda v požarih. Britdka žalost mora navdajati prce vpacega pravega rcdol.uba, ako jame žalostno stanje našega naroda le nekoliko premišljevati. Vidi namreč, kako hira blagostanje dežele, ter me sto tega skoraj izza vsacega kota beraška palica moii. Vzroki bo znani. Davki in druge pri-klade bo glavno breme. Ni pa naš namen to obravnavati, temuč hočemo uekoliko sprego voriti o kratkovidnosti in nevednosti ljudstva v oziru tolikih pržarov. Večina priprostega ljudstva dela vk'jub veem prepovedim zoper postavo, ter ne pomisli, da si s tem sebi nesrečo na glavo nakopava. Kohkokrati je že bilo zapovedano, da pazite na otroke, ako pri njihjžvepleuke najdete, vzemite jih ter kaznujte, da Be to prihodnjič ne pripeti. Pa vse zastonj. Zdaj so že skoraj vsakega požara otroci vzeok. Če je kje gorelo, prašaj le, če je podnevi, dalje ti ni treba, gotovo so otroci zapalili. Da bi se vendar ljudje obvarovali takih nesreč, je pred kratkim c. kr. okrajno glavarstvo v Ru-doJfovem vkazslo, da mora v V3iski vasi biti sleherno rn.č nočni čuvaj. Zdaj od ene hiše, drugi dan od druge. Pa kako se ta zapoved spolnuje. Prva dva tedna so š:; vestno čuli čuvaji, zatem pa je propadia vsa briga, Ljudje jo jeli takoj mrmrati zoper uks?, češ, zdaj nam gospoda še spati ne privošči. Čemu so pa žsn-darmi, naj le ti čujejo. Tako in enako so mrmrali vkljub ojstri kazni , ki jim je pretila in čuvanje so zanemarili. Le škoda, da se ni kazen nikoli spolni!«. Poglejmo druge vzroke. Nač kaj preredko najdemo kočure in bajte, kjer je nad ognjiščem škampa zložena,, nasproti ognjišča pa le nekaj sežnjev je krma za medlo kravico, od veže mnogokrat še z bornim plotom ne ločeno. Pri facih okoljšinah je nemogoče, da bi Be kaj ue zatruilo bolj ko bi se tudi pazljivo ravnalo, kakor se kuj še le, ko se krez9krbno z gorečo trsko po hlevih okoli fetfoli, kakor veša okoli ognja. Naj veči dokaz neskrbaoBti ali nevednosti ijudatva se vidi po zimi. Gotovo si že stokrat videl, častiti bralec, kako po zimi ob nedeljah ali v adventu ljudje zjutraj prihajajo z bakljami od vseh strani k sv. raogf, bodisi lepo ali grdo vreme; bod si viharno ali tiho. Ko pr dejo do farne vasi, ne pomečejo gorečih ostankov pred na stran, ampak meni nič, tebi nič brle z nj mi notpr do vasi in po vasi. Tam kje blizo cerkve zložijo ogorke na kup, da nastane ogenj, kjer bi se lahk i krompirja speklo za mnogo lačnih. Da, vsak je bil že priča, kako so treske vtrinjali po sredi vasi, dasiravno ie hud vihar iskre nesel na vse strani. Kako mnogokrat bo se že vpepeiile cele vasi; pa le čudno, da se še vekrat ne 1 Res mora Bog čuvati, da pri tncih slučajih ne ua^tanejo še vtčkrat Btrešanski požari. Tudi to vse se godf zoper prepoved. Zdi Be, kakor da. bi morajo poslopje popaliti in tako strašanske nesreče na glavo nakopavati. Bilo ježe večkrat oklicano, da po vasi ne sme n hče pod ojstro kaznijo s prosto lučjo hodititi, temuč a sve-tilnico. Mar li bi no mogla vsaka hiša svetil-n co imeti? Ia če ne, naj se jih več zbere ckoli ene svetiiuice. Ne škodilo bi tudi veliko, ako se čevlji poblatijo; kajti celo vas v toliko nevarnost pripravljati, je vendar strašansko od-odgovorco iu pregrešno, naj tucii nič ue pogori. Po nekterih krajih imajo pred cerkvijo visok kol postavljen, pa katerega Be svetilnica obeša, da dalječ okrog sveti. Naj bi se to vsaka farna vaa omislila ter svetilnico v sredi vasi postavila, potem pa ojstro čula, d:». nikdo več j ne hodi po vasi z gorečimi trskami. Stroški niso tako veliki, naj bi bili pa tudi veči, varnost je tega gotovo vredna. Enako se obnašajo po leti v najhujši vročini mlatiči. Skoraj povsod se vidijo mlatiči z gorečimi pipami, ki jih nažigajo kar z žveplenkami ali pa z živim ogljem. Kadar se proso mene, brlijo preklicane svetilnice s petrolejem. V pre-tečeni jeseni je bila leščerba na nekem podu padla ua tla, ker bo be stene tresle zarad no-renja delalcev, in hipoma je bilo vse v ognju. Enako predrzno in neumno delajo ko-ci pri mervi. Nakladaje na vozove ali izmetavaje pod streho morajo goreče pipe med zobmi imeti ali jih s klinčeki vžigati. In gospodar! AH bedasto gleda, ali pa še sam pomaga. Res pri takim zadržanji ne moremo druzega reči, kakor: Bog daj norcem pamet 1 Naj bi le tako počenanje toliko brezvestno ne bilo! Dragi čita-telj, ni li to velikanska predrznost in zanikarnost, v postopanju z ognjem ? Kako vendar priti temu v okom? Okličejo naj se proti takemu neskrb-ntmu počenjanji ojstre zapovedi pa naj se strogo tudi izvršujejo. Ker so Bkoraj naj večkrat otroci vzrok tolikih požarov, naj bi so vradno prepovedalo žvepletike otrokom do 15 leta prodajati. Ob nedeljah lahko gospodar ali gospodinja, ali diugi odraščen pameten kupi netila, kolikor hoče. Doma pa naj se skrbno in varno ebra-nuje, da tega otroci ne zasledijo. Po vaEČh zlasti po farnih, naj se povsod napravijo svetilnice, dve, tri po velikosti vati Okrožnica Strosnjayerjeya o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. To eo resnice, kterim nikdo brez pred-Bodkov ne more uiti. Da pa je morala ta moč Petrova v cerkvi vedno ostati in da se ni nikjer drugod vzdržala, kakor v Rimu, je stvar dokazana v cerkveni zgodovini od prvega po-četka pa do današnjega dne. Sveti Irenej v znani svoji knjigi contra haereses opozoruje ljudi, ozirajoč se na gotovost o sveti veri in neprerušeno apostolsko naBledništvo, na rimsko cerkev, ne le, da navede vae rimske papeže od početka do svojega čaBa, marveč tudi s tem, ker pravi, da so apostoli v rimsko cerkev tamquam in dives quodam depositorium — kakor v neko preobilno skladišče zložili vso BVeto vero, od koder je toraj lahko in brez nevarnosti zajemamo. Lib. 3. contra haeres. — Isto misel razvija tudi sv. Ciprijan v knjigi svoji de unitate ecclesiae, ko pravi: probatio est od fidem facilis compendio veritatis — lahko je priti do Bpoznauja prave vere, ker je naj- I krajši pot do resnice, ako se obrnemo do i onega, komur jo o Petru rečeno: ti bi Peter itd. Za časa sv. Jeroušma porodil se je vsled ari janizma velik nered v cerkvi božji; ekoro z vseh krajev sveta obračajo se ijudje na starca v votlini betlehsmski ter ga vprašujejo: komu naj slede v tem neredu? A on pove na vsa usta ne le papežu Damazu v svojem pismu „Ego Bcatitudiui Tuae1, nego tudi vsemu svetu: ego cathedrae Petri commun-one consocior, Buper illam petram ecclesiam aedificatam scio. Quicunque extra hunc domum agnum comme-derit, profanus est. Si quis in arca Noe non fucrit, peribit regnante diiuvio. Nikdo pač ne more bolj lepo, jasno in odločno izreči da samo on s. e biti gotov o veri svoji in o re-šenji, ki se drži stoiice sv. Petra. Besede pa sv. Ambrozija postale so prav zakramentalni izrek v cerkvi božji ob času, ko ste bili cerkvi še zjedinjeni. Ko je zbor kalcedonski zaslišal krasne piBma Leona Velikega, zakličeiz vsega grla in vse duše: vsi tako verujemo; to je vera nas vseh; Peter je govoril po ustih Leonovih. Ti očividuo pričajo, da v rimskih papežih živi in deluje ona moč, ktero je Jezus poveril sv. Petru iu na ktero je postavil nepremagljivo avojo cerkev. Sploh pa vzemimo v roke kteri koli si bodi zapisnik v onih cerkvenih zborih na vzhodu, ktere priznava tudi pravoslavna cerkev in prepričali Be bomo, da vsi od prvega do zadnjega priznavajo pravo in živo prvenstvo svete rimske stoiice. Le še eno mi je doiejati: da je grška cerkev tudi v zborih lionskem in florentinskem seboj prinesla neoskrunjeno vero o prvenstvu rimske stoiice tako, da se o tem na teh zborih še pogovarjali in pogajali niso; izpoved pa, ktero so pri tej priliki vladike grške cerkve podpisali in s prisego svojo potrdili, tako je lepa in tako krasno govori o cerkveni edinosti, da Bi lepšega, bolj odločnega in resničnega niti misliti ne moremo. Če pa človek pomisli, da je ta sloga in ta edinost le kratek čas, da3i so jo po priliki v zboru lionskem sam cesar Mihael Paleolog, njegov sin Andronik in 26 me-tropolitov in devet nadbiskupov v svojem in svojih sufraganov imenu podpisalo, prevzame ga velika žalost, ker Be nehote vpraša, ali je razpravljala vzhodna cerkev to stvar resno ali le na zunaj? Ako reBno, kje je vztrajnost v Nekteri časnikarji hočejo vedeti, da sv. oče IiCOii XIII. posebno pozornost obračajo ua Jugoslovane , ter da jih hočejo pridobiti za katoliško cerkev. Tako beremo v „Triesterci", da ai posebuo vladika StrosBmayer muogo prizadeva, da bi Srbe in Bolgare v katoliško corkev niuaj pripeljal; da to dela ua željo bv. očeta in da bo za to ua dan bv. Cirila in Metoda imenovun za kardinala. Ites-uičooBt te vesti uaj dokaže „Triesterca", Bicer pa bi bili prav ve.-eli, ko bi Be to obistiuilo, zlasti da bi napori Strossmajerovi ue ostali brez uspeha; saj mora vsak kriBtjau želeti, da postane „eu hlev in en pastir." Na Iiuskem se je v l*<-(ru£ruo volji, iu rnkel je, da bode odložil svoj mandat, ako pojdu tako naprej, vladi na veselje in judom I Ni mi treba praviti, da je to zbudilo v zbornici splošujo veselost. Toliko da so bili pogasili. Wj llciuitUt, 23. aprila. Deželni zbori. — Porotne sodnije, pa požar v rin ,'theatru. Poroka v papeževi kapeli. Rojstni dan prince si nje Marije Valerije.) češkemu listu , Moravske Orlice" se z Dunaja naznanja, da se deželni zbori za gotovo Bnidejo koncem meseca avgusta, in da tudi deželni zbor galifiki ne bodo prej zboroval. in po potrebi. Pri mlatičih in metvi prosa, pri koscih itd , uaj se strogo gleda, s čem Be sveti, ter pazi uu vse zadtžauje delalcev. Vsak prestopek uaj se ojstro pokori. Toraj naj ču-jejo tudi ojstro vse gosposke in žandarji, kakor nad tatovi; saj gre za javno varnost. Požar napravi vse drugačno škodo, kakor pa tat, če le tu in tam kaj vkrade. Čujejo naj pa tudi ter pomagajo, da se zapovedi natančno izvršujejo, hišni očetje sami iu po deželi zlasti župani. Brez ujih sodelovanja bo vsaka zapoved in prepoved zastouj. Zatorej uaj se pa tudi ti kaznujejo, če se jim ueskrbuost iu vnemarnost zamore dokazati. Politični pregled. V Ljubljani 24. aprilu. Avstrijske dežele. Iz Dunaja se poroča, da ue v oger-Bkih poslanskih krogih za gotovo govori, da fml. Jovauovič v kratkem prevzame vo,aško vodBtvo in deželno vlado v Sarajevu. Tudi vojaškim krogom se to verjetno zdi, ker burou Dahlen že več časa boleha in je neki že tudi prosi), da bi bil preBtavljen. „I"ol. Cor." »6 povedati, da Be vodstvu jugozahodnih ruskih železnic ui posrečilo zadobiti preklic danega povelja da imajo namreč judovski vradniki službe zapustiti. Le višjim vradnikom je dovoljeno še eno leto v službah ostati. Ik %a£i*cl»a izvemo, da obravuava o Reki (čeguva bo) je končana. Predlog: ^Deželni zbor naj izreče, da mesto Reka in okolica je neločljiv del kraljestev Hrvaške, Dalmacije iu Slavonije", je bil sprejet z VBemi glasovi zoper glase vladnih zastopnikov in nekega Turnpoljskega grofiča (komes). Navdušeni „Živijo''! 1» fti-lcnia se piše v „Pozor", da je po vladi Srbom imenovani patrijarh G. Angiel č mož po vse vreden te dostejnosti in da se bode to hkazalo v dejauji. Bog daj 1 Vnaiije države. V Koloniji se je vstauovilo slovansko društvo, ki šteje členov vže do 200, ter je doseglo, da so bode na vseučilišču uč la tudi slovanska knj ževnost, in nasvetuje, da se I. 1883 Blovaiidki kongres skliče v Bolouiji. Na zdravje! tako važni stvari? Ako le na zuuaj; kje je zopet odkritosrčnost v tako sveti stvari? Nedvomna resnica pa je, da je cerkev pravoslavna pa pretrgani zvezi k cerkvijo katoliško popolno vklonila se jarmu državne oblasti; dokler je živel Mihael Paleolog, do-tje je ostala nerazru-Sena unija po njegovi želji; dotlo je VekkuB patriarch carigrajski po avoji izvolitvi pisal v Bvojem iu v imenu zbora cargrajskegu papežu Ivauu XII. tako pravoverno pismo, da bi lep 6 ga tudi najbolj vdani vladika cerkve katoliške ue mogel pisati; toda ko osem let pozneje umre Mihael Paleolog in zaBede prestol njegov sin Andronik, takoj Be razruši po želji njegovi unija in oživi stara odurnost proti katoliški cerkvi. Tako bo je (udi zgod lo po zboru fli rent nskern. — Gle le na vse, kar sem o tem navel, ponavljam: uli na svetu in v cerkvi božji ni žive edinosti, ali pa če je, in po nauka Jezusovem biti moro, onda more biti edino v Rimu iu v onih cerkvah, ki so z Rimom v nerazločeni zvezi. To je predmet, okrog kteregu bi Be morala sukati vsu razprava; tudi naši častni vla^ diko oz'rajo se ne osebe, dasi bi morali vedeti, da je drugo čast in poklic sam na Bebi, drugo pa oseba, kteri sta izročena čast, in poklic. Spleti seveda je in n'č bi ne bilo na avetu lepšega in bolj idealnega, kakor duhovnik iu vladika, česar življenje in obnašanje razodeva sveto čast in njegov poklic. Sreča je to ue-izmerna cerkvi, ali še veča sreča tudi nurodu, ki ima tako učene iu Bvete duhovnike; ker je pa Gospod namenil časti in zvanje občni koristi, ostane ta čast iu poklic, uko ga tudi opravlja nevredna oseba. Enemu vladiki je rimski papež oduren, ker moči v kri božjo pero svoje, ko piše anatome, O moj vladika, ali je to priBtojno? Ali ae tako zgodovina resno piše? — Kolikor bo jaz spominjam, je anatema prvi v krščanstvu pisal \dhki apostol narodov, ko je zagrozil anatema onim, ki ue ljubijo Jezusa Krista. Ali je on to pišoč, po-rnakal pero v kri božjo V Kolikor jo meni znano, tudi vsi vzhodni zbori, ktere priznava tudi vzhodna cerkev, pišejo in potrjujejo svoja verBka določila z anatomom. Ali so tudi oni vse to pisali s krvjo Sinu božjega? Vludika karlovski neznoBno piše prav v onem času, ko se brani proti uckuki neznosljivoati lastne svoje izmišljije, proti kteri kliče na pomoč naj više mesto in državue zakone, kar jo zelo lepo, le škoda, du je pozabil, da bo cerko v katoliška in njeni v dni poglavar ljubi, Bpoštuje in brani isto tako ua vzvišenem prestolu, k« kor v zadnji kočici katoliški. — Drugi vludika trdi, da bo rimski papeži najmanj dobrega storil Bvetu. Temu naBproti pa je ^resnično: da nikoli ni bilo prestola, ki bi več dobrot ukazal človeškemu rodu, kakor prestol sv. Petra; ui jo stolice, ua kteri bi bilo sedelo skoro dvajset stoletij več veleumnih, veleučenib, svetih in neumerlu alave vrednih mož, kakor na Btolici sv. Petra. Dosti je od starejih, da navedem Leonu Včlikega in Gregorija V<51i-kegu; iz srednjega veka Gregorija VII. Ino-cenc ja III. in našega S ksta V. Pozneji papeži pa so vbi sveti in učeni možje. Omenim n») le Benedikta XIV. Pija VII, in vse ostale do sedanjega, kterega hode zurudi učenosti, modrosti iu umirjenosti svet vedno slavil in občudoval njegove okrožnice iu opomine. — Protestant Davison slika z najbolj črnimi barvami rimske papeže, pa vendar oi 258 papežev jih obsoja lo 25, a od teh bi jih vzela zdrava Jutri ao prične pted porotnimi aodnijami glavna obravnava zoper može, ki jih dolžd, da bo bili krivi strašanskega požara v ringtheatru Naj imenitnejši med njimi ho bivši mestni župan dr. N<.wald, policijski Hvetovalec Land-steiner, pa gledališni vodja Jauocr. Razun njih toženih je še 5 drugih gospodov. Du_aj-čaui bodo imeli zopet posla za nekaj tednov in novo „hetz", kakor pravijo, ker smo pre-prepričani, da ao bo vbb gnetlo k obravnavam in bodo morali dobro gledati, da ao ne naredi kaka nova nesreča. Tukajšnji liati poročajo, da bodo 2G. t. m. papež Leon XIII. v svoji kapeli poročali avojo bratično groiico Pecci, in da se Oodo pri tej priliki okoli avetega očeta zbrali vsi njegovi eorodoviuci, med njimi tudi dva bratiča, ki služita pri italijanski armadi. Princesinja Marija Valerija, najmlajša hči ceBarjeva, bila je včeraj 14 let stara. Kakor tukajšnji listi poročajo kupili so ji cesar za vezilo jako lična mala konjiča, s kterima ae bode okoli vozila. 1 z tolminskih hrlliov, 19. apr. Vkljub grdemu deževnemu vremenu, katero je do aedaj črez uas vladalo, ter tu pa tam veliko škode napravilo, imeli smo vendarle ua „belo nedeljo'' t. j 1(5. t. m. prav prijeten iu vesel dan v Nemškem liutu. Ta dau si je bil namreč č. g. Lovro Ivaučič, dosedanji administrator, izvolil za slovesno inštalacijo tukaj. — Slovesno zvonenje in strelanje z možoarji, visokomoleči mlaji itd, poveličevali ao slovesnost na zvuuauje. V krasno olepšani cerkvi sv. Lamberta pa bo preč. g dekau Jos. K. v krepkem iu jedernatem nagovoru zbranemu ljudstvu razložili pomen dueva iu slovesnosti, so predstavili novega župnika njegovim ovčicam ter podelili mu ključe in knjige — v znamcje duhovne oblasti z vsemi pravicami pravega župnika te cerkve. Po cerkveni slovesnosti podali so se duhovniki v cerkveni opravi v procesiji z občinskimi zastopniki v farovž nazaj. Iz razuih nap tnic pri obedu in druzih prijazuih pogovor spoznal sem lepo vzajemnost in medsebojno ljubezen med tukajšuimi duhovniki, spoznal tudi njih vdanost in gorečnost do bv. vere, do hv. Očetu, do Ceiarja, kakor tudi do svojega tlačenega naroda slovenskega. — Jaz sem ai lo želel, da bi le v:ie to, kar He je tukaj govorilo, ue ostalo samo pri na-pitnicah — le pri gol h besedah — marveč da bi Be tudi vse to kmalo izvrševati začelo. V pondeljek še le smo se bolj daljni gostje ločili iz Nemškega Ruta in kdo bi Bi mislil, da naB še na Grahovem čaka veliko veselje? Došlim namreč na Grahovsko pošto nam je časnik „Slovenec" nazuauil veselo novico o Bijajni zmagi narodnih mož v beli Ljubljani '.a meščanski zbor. Siava jim I V izgled naj nam bode njih edinost, vzajemnost in srčnost pri narodnih volitvah in boljša bodočnost nam bo prišla gotovo I Na ta račun smo te še veselili nekaj času vsi skupaj, dokler uas m bližajoča su noč a Milo razpodila vsacega na avoj kraj. Telegram »Slovenca." Z Dunaja '24. aprila. Škof v Trstu postane Glavina, ki dojile Že te dni h kanoniSnemu procesu na Dunaj. krit ka še deset. Majhno to število nevrednih papežev, ki zaslužujejo tim večo grajo, čim više stoje, je neizogibni sad žalostnih časov, v kterih je živela cerkev božja z vsem drugim Bvetom. Teh nikdo bolj ne obsoja, kakor cerkev sama; vendar mi je opomniti, du Bog dodeli vsaki časti in vsakemu posebnemu poklicu posebno milost, ki večkrat tudi pri nevrednem kaže Bvojo moč v občno korist. Mnoge, v skromnem življenji nedostojue papeže, vodila jo posebna milost božja, da v javnem življenji niso škodovali Bvoji cerkvi in človeštvu, črni oui sliki pa, ktero predočuje Davison v svoji zgodovini rimskih papežev, lahko nasproti po-Btavimo najlepšo aliko istih papežev, in tega no uamo iz katoliških virov Baronija, Nataln, Aleksandru, Pleurija in drugih; nego tudi iz protestantskih Leibnitza, Adissona in Rankeju. Po tej osebni strani služi sveta rimska stolica cerkvi katoliški v slavo in čast. (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 25. aprila. (Cesarski darovi) Naš milostni ce-ar so podarili pogorele m v Schalkeudoifu pri Ko čevji 40U gl., pogorelcem v Matenji pa 300 gl. (Mestni zbor ljubljanski) ima danes zvečer sejo, ter se bo poročalo o zadnjih volitvah v v_eli treh razredih. (Duhov ske spremembe) ljubljanske škofije: G. Jdn. Tavčar gre iz Radolice za niitnestnika v fužine (Weissenfels), in g. Fr. Kregar iz Ljubljane od sv. Jakoba v It idol co za kaplana iu kateheta; g. Gašp. Vilmau f r. Mirne Peč gre za namestniku ua Selo pri Šumberku. G. Ant. Lampe grd v pokoj. — Umrl je 23. t. m. g. Fr. Rus, kaplan v Dobu. R. I. P! (Slovensko gledišče.) V nedeljo se je predstavljala ua korist štirim igralcem iu igralkam znnua igra ,,Kda". Posebno odlikovala se je gospica G. Nigrinova, ter je bila burno pozdravljena. Isto tako naša zaslužua igralka, gospa Guiuikova, ki je dobila v dar lep šopek. Majerjeva godba ae je ludi dobro obne-da. (Glasbena novina) Ravnokar je ua svitlo prišlo: ,,Aspergea me et Vidi a