31. številka. Ljubljana, v četrtek 8. febrnvarja 1900. XXXIII leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez;pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če 8e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna1* telefon št. 85. Francija in Anglija. Porazi angleške armade v Južni Afriki so razkrili, na kako slabih nogah stoji prevlada Angleške, na kako trhlenem temelju sloni nje svetovno gospodstvo in od tedaj se čujejo čedalje večkrat glasovi, da južno-afričanska vojna ne ostane lokalizirana, nego da se izcimi iz nje mejnaroden konflikt. Pri tem pridejo zlasti v poštev Rusija, Fran cija in Nemčija, to so one države, katerih interesi pridejo najčešče navskriž z angleškimi interesi. Nemško časopisje se tudi na vse načine trudi, da bi Rusijo in Francijo spravilo v nasprotje z Angleško, saj bi v tem slučaju Nemčija mogla v osrednji Evropi storiti kar bi hotela. Doslej to prizadevanje nemške žurnalistike vsaj glede Rusije ni imelo uspeha. Zbiranje ruske armade na afganski meji ni Angležev vznemirilo, kakor tudi ne rusko posojilo Perziji. „Times" je celo izrecno priznala, da Rusija v perzijskih zadevah respektira oni del perzijskega ozemlja, ki spada v angleško območje. Rusija izkorišča pač sedanji neugodni položaj Angleške, toda previdno in prevdarno, tako da nikdar ne izziva Anglije. Rusija se sicer približuje Indiji, ali konflikta se radi tega ni bati, ker bo Angleška vedno, da si zagotovi Indijo, pripravljena se z Rusijo v slučaji konfliktov iz lepa dogovoriti. Mnogo nevarnejša so tista vprašanja, glede katerih se križajo interesi Angleške z interesi Francije. Od fašodske afšre sem je Francija skrajno razdražena proti Angleški, a tudi na Angleškem so postali silno nervozni. To se je pokazalo te dni, ko je angleški poslanik Sir Monson nagloma in demonstrativno odpotoval iz Pariza, ker je francoska vlada odlikovala karikaturista humorističnega lista „Le Rire", čigar karikature na Angleško in njeno kraljico so obudile kolosalno senzacijo po vsem svetu. To sicer ne bo imelo političnih posledic, kaže pa dobro, kolika napetost je nastala mej starodavnima nasprotnikoma. In ta napetost rase od dne do dne. Če Angleška danes mobilizuje celo svojo mornarico, je vzrok temu Francija, oziroma strah, da pride do konflikta ž njo. Povod konfliktu pa je tam doli v Egiptu. Brezobzirna angleška polMka je Francozom v Egiptu iztrgala iz rok vse, kar jim je bilo zagotovljeno po mejnarodnih pogodbah. Anglija ima pa v Egiptu ne samo Francoze proti sebi, nego tudi druge velesile in kar je v sedanjem kritičnem tre-notku posebnega pomena, tudi večji del egiptskega prebivalstva, zlasti arabsko inteligenco in vladajočo dinastijo. Sedanji Kediv je že jedenkrat poskusil, otresti se angleškega varuštva. Takrat se mu ta poskus ni posrečil. Toda sedaj je angleška pozicija v Egiptu vsled zmage Burov močno podko-pana in povrh tega morejo druge države, v prvi vrsti Francija, Angleško vsak čas opomniti, da upravlja Egipt samo začasno, ter jo pozvati, da se umakne z bregov Nila. Francoski časopisi naznanjajo, da je v Sudanu nastalo mogočno gibanje proti Angleški, ki je našlo odmeva tudi v egiptski armadi, da je mej egiptskim ministrstvom in angleškim državnim tajnikom za Egipt prišlo do razpora, vsled katerega je državni tajnik odstopil, in da so sploh nastale v Egiptu take razmere, da obračajo nase pozornost evropskih velesil in kličejo po evropski intervenciji. Tako se navadno začenjajo veliki konflikti. Evropska intervencija bi bila seveda napoved vojne. Z ozirom na vse to dobi demonstrativno odpotovanje lorda Monsona iz Pariza, četudi je provzročeno po odlikovanju risarja lista „Le Rire", veliko večji pomen. Če se začasni dopust lorda Monsona raztegne, se poostri razmerje mej Angleško in Francijo tako, da lahko najmanjša stvar provzroči konflikt. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) Klerikalizma ni . . .? Non eripit mortalia, Qui regna dat coelestia. On ki daje božje kraljestvo, Ne jemlje človeškega! Ta izrek je napisal v Gorici izhajajoči klerikalni tednik .Primorski List" na čelo I svojemu članku „Klerikalizma ni", z dne I 11. januvarja 1900. Ubogo slovensko ljudstvo — odmevalo mi je v duši — preči-tavsemu ta članek, ubogi narod, kateri moraš probavljati tako hrano, kakršno ti podaja ta .poučljivi" slovenski list Priznati moram, da nisem še nikdar čital tako bedastega članka ne v klerikalnem, ne liberalnem, sploh v nobenem časopisu. S početka sem tudi mislil, da je napisan ta članek iz .politike", premetenosti, sleparije, da je pesek v oči — nevednežu. Poslednjega vzroka sicer ni mogoče izključiti, ali vsaj namena k njemu ne, vendar bedastoča, ki puhti iz tega članka tako očitno, uprav „handgreiflich", je tako gorostasna, da je ne morem drugače definirati. Ta članek hoče namreč z vso silo „dokazati", da ni klerikalizma na svetu in tudi na Slovenskem ne. A na kak način se to „dokazuje" ? Naj navedem le najlepše cvetke iz Ejega! .Klerikalci so ti, kateri se oklepajo Kristove duhovščine. V tem pomenu morajo biti vsi pravoverni kristijani klerikalci. Sovražniki Kristusove duhovščine so pa iznašli še drugo besedo, namreč — klerikalizem. Kleri kalizem pomenja v smislu brezvercev in liberalcev teženje Kristusove duhovščine za nadvlado tudi v poze-meljskih m političnih zadevah." Klerikalec toraj ni pristaš klerikalizma, on je le .pravoveren kristijan". Klerikalizem je le izmišljotina brez vercev inbogokletnikovlTosi treba zapomniti! ,Ali pa v resnici biva to teženje (to je po nadvladi itd ) med Kristusovo duhovščino? Ne in stokrat ne! Naloga Kristusove duhovščine, kot duhovščine, nikakor ni, da uganja politiko, da se poteguje za prvenstvo in nadvlado. Njena naloga je vse kaj drugega!" Tako predrzno hinavsko piše le moralno bankrotiran list. Zanikati se hoče fakt, katerega spričuje vsakemu tepcu očito stremljenje papeževega regimenta — klerikalizma, katerega nam potrjuje odprta knjiga zgodovine- Samo jeden fakt naj navedem, kjer je izraženo jasno in faktično one teženje nedolžne Kristusove duhovščine, namreč ne- zmotljivo bulo nezmotljivega papeža Bonifacija VIII. ,Unam sanctam" iz 1. 1302. Kaj govori ta bula, hinavci!? Berimo dalje .Primorski List": „Krive so torej trditve po časopisju, žal tudi slovenskem, da goji Kristusova duhovščina klerikalizem. Klerikalizma ni in ga ne sme biti! Ne rečemo, da se ne dobe duhovske osebe (!) ki imajo morda (!) kake težnje (!!) Ali takih oseb dobimo v vseh stanovih. Zmote posameznih (!) oseb treba prezirati (!). Dobe" se advokati, kateri mislijo, da so nad vsemi drugimi stanovi. V tem slučaju bi imeli govoriti o advo-katizma (!). Dobe se zdravniki, ki mislijo, da so črez vse. V tem slučaju bi smeli govoriti o medicizmu itd." Risum tene-atis, daljšega komentarja menda ni treba. V jedni sapi se trdi, da naloga Kri-stU30ve duhovščine ni politikovanje, teženje za nadvlado, da Kristusova duhovščina kot duhovščina, nepozna klerikalizma, potem pa najedenkrat, da imajo duhovniki dvojno pravico za politikovanje. Prvo pravico jim daje njihova sveta služba, da stopijo ven iz sakristije, če vidijo, da je v nevarnosti sv. cerkev (!) Drugo pravico pa imajo že kot državljani, ker plačujejo tudi oni svoje davke (!). Vraga, kdo pa odreka duhovščini pravico politikovanja, vmešavanje v javno življenje in delovanje? Jaz mislim še več! V poslanstvu prave Kristusove duhovščine je že implicite izražena ta njihova naloga. Kakor se ima zanimati vsak pošten in razumen človek za to, da so postave dobro urejene, da se modro vlada, da se godi dobro njegovemu bližnjemu — v koliko večji meri pripada ta naloga Kristovi duhovščini, katera bi imela biti prava mati ljudstva, skrbna varuhinja ljudske pravice, ljudske sreče in princip vsega dobrega in lepega. Soglašam, da duhovščina Kristova ne pozna klerikalizma, toda duhovščina, kakršna bi morala biti, a ne kakršna je v resnici! w Ali ne delujemo mi duhovniki, kot državljani, za blagor države ? Gotovo! In še kako! (In še kako!) Duhovščina je glaven steber nravnosti (Imela bi biti!), a nrav- LISTEK. „Život" in hrvatska moderna. Zagreb, 1. februvarja 1900. Pod naslovom „Život" je začelo društvo hrvatskih umetnikov v Zagrebu v družbi z nekaterimi hrvatskimi književniki izdajati mesečno smotro. Povsod so z radovednostjo in napetostjo pričakovali, da izide prva številka glasila hrvatske moderne. Prva številka je izšla pod uredništvom dr. M i 1 i v oj a Dežmana-Ivanova. Spomenivši se tega imena, ne morem drugače, nego da naglasim že tu zaslužno in uspešno delovanje, kojega je razvil Ivanov za časa svojega pisateljevanja. Z njegovim imenom in delovanjem je tesno spojena zgodovina nekaterih let mlajše hrvatske literature. Začetek moderne evolucije duhov v Hrvatski je zadel ob odpor, ki pa je samo razširil, dvignil in podprl to evolucijo. Zasluga Ivanova je v prvi vrsti ta, da je zbral okoli sebe vse mlajše pisce, bodril jih v njihovem delu kazoč jim, kaj jih čaka, ko prebredejo stezo, posuto s trnjem. Njegove besede so živa plamena, ki se dvigajo z oltarja čiste umetnosti. „ Umetnost dela tudi male narode velike" — to je glavna deviza, zastava, pod katero se je strnila četa mladih hrvatskih križarjev. Ta borba je poštena . . . Ako promotrimo razmere, ki so vladale pred reakcijo, nam postane jasno, zakaj je prišlo do tega in moralo priti. .Naši pisci stajali su na raskršču. Ili piši, kako to traži nekolicina uvaženih osoba, koje su uzele u zakup javno mnenje ili podnosi njihovu anatemu. Kraj svih tegoba književnoga rada teško je još pružiti svoje lice, da ga poprskaju blatom. Nije Čudo, da se većina rezignirano nastojala prilagoditi. Pristali su preventivnu cenzuru, pristali, da im se mienja novella ili slika, brisali su svršetku svojih romana i na zahtjev napisali „liepi" svršetek. Napokon su se tako naučili, da su već u konceptu imali na umu, za koga pišu." S temi markantnimi potezami je označil Ivanov v svoji kritiki pesmi dr. Velimira Deželica jadno stanje hrvatskega literarnega življenja nekaj let nazaj. Ljudje so bili priučeni mrtvila in nikdo se ni spomnil ni v snu, da probudi zaspale bogove na Parnasu hrvatskega pesništva . . . Stara je sicer, ali istinita latin- ska prišlo vica: .Somnus est imago mortis" Žalostna istina. Neko čudno čuvstvo nas prevzemlja, če si v duhu predstavimo jadno stanje hrvatske literature, recimo, osemdesetih let. Bilo je seveda v Hrvatih i prej listov. .Vienac" in „Prosvjeta", listi, ki stoje i danes na priličnem niveau. Ali bodimo iskreni: v njima se je životarilo in še danes se jedva životari. „Vienac" je jedini za urednikovanja svojega bivšega zaslužnega urednika, prof. Bartola Inhofa započel svobodneje korakanje. Inhof je dobro čutil in razumeval zahteve moderne. Poznato je, da zadene vsaka reformatorska ideja na razne odpore, ali hrabrost in odvažnost njenih vodij ji zajamčuje gotovo zmago. Do nedavna je veljala v obče beseda: Samo da je mir .. . A občinstvo?! Živo se spominjam one Heinejeve pesmi, ki sodi kakor prispodoba prav dobro semkaj. Pada dež, poje Heine, bogovi so se zavili v oblake. Zakaj se ne bi tudi jaz zavil v svoj .Schlafrock" ? Ako se oni za svet ne brigajo, čemu da se jaz brigam? Neki indeferentizem in lenoba sta zavladala v hrvatski publiki. Kritike v obče ni niti bilo, iz raznih osobnih razlogov se je pisalo povoljno, da bi ne bil morda kdo razžaljen. Ne mislim reči, da je bilo vse ono, kar se je produciralo prejšnja leta v hrvatski literaturi brez vrednosti. Mislim pa, da ni literarnega historika, ki ne bi priznaval s spoštovanjem in z velikim priznanjem v svoji objektivnosti zaslužnega dela nekaterih sotrudnikov, katere je pokojni Šenoa za svojega urednikovanja zbral okoli „Vienca*. Ako premislimo samo zastrupljene hrvatske politične razmere in lahko si je razlagati, zakaj se je težilo za preokretom. Večina sestavkov v vezani in nevezani besedi je bila pisana po nekem receptu. Delovalo se je s patriotičnimi frazami, z bom-bastom in tiradami, in to je značilo .narodno" umetnost in literaturo! Take razmere so same po sebi izzivale neki preokret v literarnem življenju. Ali trebalo je pripraviti pot in z od važno silo stopiti pred forum. Spominjam se še danes prve predstave Dežmanovega „Svršetka". Ni li ta ugladila pota Tuciću? ... Bil je to glas vpijočega v puščavi. In v kratkem času se je pojavil triumvirat: Dežman, Tucić in Ni ko lić. Najbolje se predstavlja v nedavno izišlej .Knjigi životo". Dežman je napisal predgovor tej dvojici pesnikov. (Konec prih.) nost nujni pogoj za sleherno državo. Vzemite duhovščino, in prepričani bodite, da bi vsi tisoči in tisoči vojakov, topov in pušk, vsi žandarji in stražniki ne mogli več vzdrževati javnega reda v državi! In da bi ne imeli mi pravice vmešavati se v politiko ?" Bodi dovolj! Skoraj mi je žal, da sem se mudil toliko časa pri članku .Primorskega Lista", kateri ne zasluži daljše pozornosti. Toda hotel sem pokazati, kako pišejo naši .Kristusovi" listi, kateri imajo celo krščanstvo že v zakupu! Tudi to možnost pripuščam, da ta članek ni bil pisan hinavski, da ga je morda napisala kaka nevedna, naivna duhovska dušica, katera svoj živi dan ne prileze iz svojega farovža, toda v tem slučaju pada toliko večja krivda na ultra klerikalnega urednika omenjenega lista. (Dalje prih.) V I>JnhlJ»nl, 8 februvarja Spravne konference. V ministrskem predsedstvu se je vršila predvčerajšnjim druga spravna konferenca, ki se je bavila z moravskimi razmerami. Seje so se udeležili tudi ministri Koerber, Spens Booden in Rezek. Najprej je bila splošna debata o narodnih razmerah na Moravskem, in vsi poslanci so naglašali nujno potrebo, da se doseže sprava glede prepornih točk v interesu za-željenega miru. Konferenca je sklenila, da se začne že v tretji seji meritorna obravnava o načelih, kako se naj uravna jezikovno vprašanje pri deželnih in avtonomnih oblastvih Moravske. Prihodnja seja glede Moravske bode v ponedeljek. Včeraj popoludne se je vršila prva meritorna seja glede Čeških razmer. Prvi predmet je bilo jezikovno vprašanje pri avtonomnih oblastvih na Češkem. Najprej se je vršila splošna debata. Mladočeški poslanec Kaftan je v privatni avdijenci pri Koerberju povedal, da je večina češkega naroda proti spravnim konferencam. Koerber je na to izjavil, da češkemu narodu nikakor ni nasproten, nego hoče skrbeti za njegove gospodarske in kulturne potrebe tudi v tem slučaju, ako bi bili češki poslanci tudi sedanji vladi protivni. Državni zbor meni sklicati vlada okoli 20. t. m., da bode -zboroval hkratu s spravnimi konferencami. „Neuer Wiener Tagblatt" poroča, da so vesti poljskih listov glede razpusta državnega zbora docela neutemeljene. „Grazer Tagblatt" pa prorokuje, da se že do nedelje izkaže krah spravnih konferenc. Imenovani list ostro napada dr. Baernrei-therja, ki se trudi baje najbolj za to, da se Nemci kolikor možno udado češkim zahtevam. S hujskanjem in natolcevanjem proti spravoljubnim nemškim poslancem so do segli radikalni listi še vedno mnogo uspeha, zato je možno, da onemogočijo tudi to pot nemškim zmernim delegatom uspešno delovanje za narodni mir na Češkem in Moravskem. Francija in južnoafričanska vojna. AngleSki poslanik v Parizu Monson je zapustil svoje mesto ter odpotoval na Riviero. Listi razlagajo to dejstvo kot nov dokaz, da so razmere med Anglijo in Francijo jako slabe, ter da se morda diploma-tične zveze čisto zrahljajo. Povod, da je Monson zapustil Francijo, je slikar Leandre, ki je napravil za humoristični list .Rire" več karikatur angleške kraljice v jako čudnih situvacijah. Angleži, zlasti pa kraljica in vlada, so bili silno razžaljeni radi teh karikatur in francoska cenzura je bila moralno prisiljena, nekatere teh karikatur naknadno konfiscirati. Toda Leandre je postal vzlic temu Člen častne legije. Monson se je trudil, da bi bil to preprečil ter je dokazoval, da bodo v Londonu to odlikovanje razlagali tako, kakor da se francoska vlada strinja z Leandrejevimi osebnimi žalitvami angleške kraljice. Toda vzlic protestom je postal Leandre časten legionist. Monson je sedaj sprevidel, da so se razmere prav nevarno poostrile, in da stori najboljše, Če se vsaj za nekaj časa umakne. Francozi, zlasti Parižani itak preočitno kažejo svoje simpatije do Burov in svoje sovraštvo do Angležev. Vsak nov poraz Angležev zbudi med Francozi nov izbruh radosti. Monson je pač uvidel, da v Parizu niso simpatični nikomur niti Angleži sploh, ki so znani kot sila impertinentni, niti kraljica. Dogodki v Egiptu sovraštvo Francozov seveda le netč, in zato je izvolitev karikaturista Leandre res očitna demonstracija proti Angliji. Vojna v Južni Afriki. Odkar je demontirano, da bi bil Buller iznova prekoračil Tugelo, so postali angleški listi s poročili z bojišča zopet jako redkobesedni in molčeči. Buller je menda res poskušal prekoračiti Tugelo z malimi oddelki, a se kmalu prepričal, da — vsaj sedaj — na nov marš proti Ladvsmithu niti misliti ni. Ruski državni svetnik pl. Bloch, pisatelj knjige, ki je dala carju idejo za mirovne konference, je govoril te dni z nekim žurnalistom o južnoafričanski vojni. Dejal je, da Ladvsmitha Buri z naskokom ne bodo mogli nikdar vzeti. Mesto bode samo padlo, ko zmanjka Whiteju živeža. Burom se nikakor ne mudi polastiti se tega mesta, kajti z mestom vred bi dobili okoli 10.000 Angležev, katere bi morali potem živiti ter stražiti. To bi bilo težavno in jako drago. Bloch sploh meni, da si Angleži nikdar ne pribore zmage. Ako bode trajala vojna leto dni, bodo izgubili do 80.000 mož in potem bodo prosili za vojno razsodišče. Vojna se bo vsekakor končala za Angleže s fiaskom. Buri so napravili na meji mej Transvaalom in državo Oranje utrdbe, katere so tako močne in silne, da se jih sploh ne bo možno polastiti. Te utrdbe so si na pravili Buri za slučaj, ako bi se morali umakniti z angleškega ozemlja, iz Natala na svoja tla. Izpred Kimberleva se poroča, da se je polastil general Macdonald nekega hriba, ki leži ob cesti v Kimberlev, v Ho-petownom in Duglas. S tem je Macdonald baje zabranil, da bi se združila dva močna oddelka Burov. Macdonaldove čete so se polastile tudi obeh obrežij reke Modder-Ri\ver. Iz Kapstadta poročajo, da sta maršal Roberts in lord Kitschener zapustila Kapstadt. Kam sta odšla, brzojavka ne pove. Javlja se nadalje, da je zahteval general French še 7000 vojakov, da bo mogel v Kolesbergu zajete Bure z uspehom oblegati. Angleži imajo menda res sila zanikrno vojno upravo. Izkazalo se je namreč, da je 25.000 pušk vsled napačnih vizirov nerabnih. Puške tvrd k. Lee-Metford in Lee-Enfield niso zadele skoraj nikdar. Ako je bilo streljati na daljavo 300 vardov, je moral meriti strelec baje 15 (!!) palcev na levo od glave, če je hotel zadeti, na daljavo 500 vardov pa celo 25 ('!) talcev! Angležem pri manjkuje v Kaplandiji vozne živine in vozov, razen tega se je lotila konj in mul neka epidemična bolezen, tako da prodajo Angleži konje po 5—20 šilingov! Angleže tepe torej usoda res na vseh krajih in koncih Dopisi. Iz Kamnika, 6. februvarja. Kamniška čitalnica priredila je dne 4. februvarja svojo običajno preipustno veselico. Predstavljala se je igra .Revček Andrejček". Gotovo smem trditi, da že dolgo časa ni bilo tolikega zanimanja za kako veselico kakor ravno ob tej priliki. Ni se čuditi temu, kajti v očigled nedostatnosti odra in drugih priprav bilo je obče mnenje, da igra, pripravna le za večje odre, nikakor ne more uspeti. Toda koliko večje je bilo presenečenje, ko se je dvignil na večer predstave zastor. Že oder sam na sebi zdel se nam je kakor izpremenjen. Neumorna požrtvovalnost g- živinozdravnika Sadni-karja ustvarila nam je povsem nove kulise in dekoracije. G. Sadnikar si je lahko v svesti, da ni najmanj pripomogel k sijajnemu uspehu predstave. Kar se tiče igre same, gotovo ne pretiravam, če rečem, da nam čitalnica že dolgo časa ni nudila tako izvrstno predstavljane igre. Revček Andrejček (g. H. Rebolj) bil je bodisi v maski kakor tudi v igri tako izboren, da bi človek težko mislil, da nam diletant kaj takega nuditi more. Ne manj izvrstno igrala je svojo ulogo tudi Franica (gdč. M. Keber), ki je bila posebno v prizoru z Zvitorogom tako naravna, da jo je moral vsakdo občudovati, sosebno oziraje se na to, da je bil to njen prvi nastop. Tudi Jerica in Anica (gdč. A. Keber in T. Ahčin) sta rešili svoji ulogi častno. Izmej drugih ulog omeniti mi je še pred vsem Grešnika (g. Št. Praznik), ki je bil res pravi pravcati grešnik, in pa Zmikavta (g.J.Drol), ki je s svojo masko in igro vzbujal dokaj smehu. Tudi vse druge uloge izvajale so se precizno in bolje, kakor pa navadno pri diletantskih predstavah. Splošno se je slišala samo hvala o izborni predstavi in se [ izražala želja, da bi se nam nudila zopet v kratkem taka zabava. Po predstavi rajalo in zabavalo se je občinstvo do ranega jutra. — a — Iz Selc, 6. februvarja. (Veselica bralnega društva.) Dne 4. svečana je priredilo bralno društvo jako prijeten in zabaven večer. Tombolah, srečkali in licitirali smo, da je blagajna precej dobila. V mnogoštevilni družbi se je razvila vesela, neprisiljena zabava. G. Kopčavar je s svojo .smolo" provzročil dosti — smehu. Tudi društvo .Ratitovec" je pelo ves večer. Selško bralno društvo je s tem večerom pokazalo, da ima marljivega predsednika in sploh, da živi. Vendar pa se menda že tudi v tem pojavlja---! Kam pridemo ? Resnično, izrekel bi trpke besede, a ker bi bile zastonj, molčim. Le toliko opomnim, da kdor nima ozira, ne ozirajmo se drugi nanj in bodimo sami. Udeležnik. Iz Gradca, 6. februvarja. Po izven-akademični podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu dne 5 t. m. prirejeni zabavni večer obnesel se je na zadovoljstvo občinstva, ker so se vse točke vsporeda izvrstno vršile. Pevski zbor pod voditeljem jur. g. J. Ratejem, akopram malo število pevcev, pel je izredno ubrano. Tamburaški zbor akad. društev .Sloboda" in „Triglava" pod voditeljem tehn. g Grgo pl. Grizogona, kakor čveterospev gg. akad. Stojan, "VVitschl, Strašek in Goršič, obadva jedva v teku tega leta ustanovljena, toraj brez mnogih vaj, sta po svojih točno izvedenih točkah vse presenetila. Obadva vzbudita po mnogoštevilnih vajah najlepše nade za bodoče! Obžalujem, da so naši pičli udje po svojem izostanjenju slabo narodno zavednost spet pokazali. Dve kroni na leto ne zadostujeta za narodnjaka! Pri tej priliki je gospica F. Zabredova skupila pri dražbi z narodnimi izreki okrašenih bonbonov za Prešernov spomenik 20 kron. Rečena gospodična prodaja v taisto svrho lične slovenske razglednice mesta Gradca, katere toplo priporočamo. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) — Tržaška „Edinost" se zopet .zgraža" nad nami. V prazni glavici ji je hudo, da se kar vse okrog nje vrti. To pa vse radi sodbe, kojo je o nji spregovoril odličen goriški rodoljub. Mi na tega rodoljuba nismo vplivali, prišel je do svoje sodbe vsled samostojnega svojega premišljevanja. Mi svoji tržaški prijateljici ne moremo pomagati. Glodati ob druge je pač lahko delo; kdor pa se loti tacega dela, mora se pripraviti na to, da tudi drugi glodajo na njem. Žalostno, ali resnica je, da .Edinost" drugod nima niti devetdese-tink tistega vpliva, kot ga ima v svoji lastni redakciji. Pri tem pa govoriti o kaki nehvaležnosti, ali pa še celo o „programu škodoželja na trpljenju rojakov ob periferiji", spada mej tiste smešnosti, na koji draga „Edinost" že kronično boleha. Da je .Edinost" staroversko, nespretno in ne-okorno uredovana, to se sme vendar povedati, posebno če od dne do dne vidimo, kako ta list hujska zatirane tržaške rodoljube v neprestano nasprotje z našo napredno stranko, kiseima proti tržaškemu rodoljubju skoraj ravno tako braniti, kakor proti k lokalni naši stranki. Pri vsem tem pa je bila napredna naša stranka vedno prijateljica zatiranemu tržaškemu slovenstvu. V zahvalo pa pribrenči „Elinost" kot ko-marček vsake kvatre iz Trsta, ter nas opika. Mi naj bi pa mirno držali, ter te negativne veleume občudovali! Za kaj tacega nismo niti ustvarjeni, niti rojeni, tako da hočemo nadležnega komarčka tudi v bodoče s tobačnim dimom odganjati. Kar se pa tiče „pornografije", nas tolaži to, da ni vse pornografično, če tudi božji volki trdijo, da je. Punctum ! — Občinski zastop v Medvodah je nekaj posebnega. Če že ne sliši trave rasti, bi bil pa čisto gotovo iznašel smodnik, da ga ni slučajno še nikdo drugi iznašal. Ta famozni občinski zastop je meni nič tebi nič sklenil, da da za škofove zavode 10.000 gld. — pa ne iz žepa občinskih mož, nego iz občinskih sredstev. Sklepa se ve pametni občinski očetje niso razglasili, pač pa žive v prijetni nadi, da se jim bo naklada za budalostni ta sklep — takoj do- XII. Zbornični svetnik Josip Lenar-č i č poroča o dopisu c. kr. deželne vlade glede kolizije tedenskih semnjev v Novem mestu in Kandiji, ker imata oba kraja semnje ob istem času, namreč vsak ponedeljek. Odsek je za to, da se tedenski semnji v Kandiji prelože na torek. Ob onih torkih pa, ko se vrše letni in živinski semnji v Novem mestu, bi bilo pa boljše, da se tedenski semnji v Kandiji vršijo v sredo, in sicer iz tega vzroka, kakor se je preložitev tedenskih semnjev na torek navedel. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu Lega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. XIII. Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko, da je bil pri žrebanju v seji deželne pri-dobninske komisije izžreban členov namestnik gospod Fran Omersa, trgovec v Kranju, katerega je zbornica volila za prvo prired-beno dobo občnega pridobninskega davka. Ker se v smislu zakona izstopivši členov namestnik lahko zopet voli, predlaga poročevalec v odsekovem imenu: Zbornica naj za druge priredbene dobe zopet izvoli členovim namestnikom v de želni pridobninski komisiji gospoda zborničnega člena Frana Omersa. Predlog se sprejme. XIV. Zbornični svetnik Kari Luck-mann utemeljuje predlog: Zbornica naj se obrne do c. kr. trgovinskega ministrstva, da se podaljša interurbanska telefonska zveza iz Ljubljane v Škofjoloko, Kranj, Trbiž, Beljak in iz Kranja v Tržič. Prov. predsednik Ivan Baumgart-ner podpira ta predlog in dostavi še, da tudi Bled, Novo mesto in Vrhnika dobe telefonsko zvezo. Oba predloga se sprejmeta. XV. Zbornični svetnik Josip Kušar predlaga: Zbornica naj slugi dovoli za leto 1899 podporo v znesku 50 gld. Predlog se sprejme. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. februvarja. — Osebne vesti. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, g. Rudolf Roger, je imenovan avskultantom. volila! Takim možakom bo res treba puščati, ker so končno v stanu, da prodajo celo srenjo na korist škofovim zavodom! Ker pa je slučajno sveto leto, sklenili so ti modrijani, da je tekom leta 1900 v med-voški občini ples sploh prepovedan. Sedaj le še pričakujemo, da ti mogotci v kratkem sklenejo, da se ima nekaj liberalcev v občini obesiti. Gavge stale bodo prej kot ne pred župana Svolšaka hišo na Svetju! Pri vsem tem pa nova cerkev v Sori še tuli ni plačana! In sedaj še 10.000 gld. za škofove zavode! Res izvrstno! — Repertoir slovenskega gledališča. Danes bode častni večer našega zaslužnega in res požrtvovalno marljivega kapelnika, g. H. Beniška, ki je s svojo energijo in vztrajnostjo največ pripomogel, da se je dvignila naša opera do stališča, s katerega tekmuje z operami prvih provincialnih me3t. Trud g. Beniška je skrit, a zato nič manj velik in zasluženja poln, zato pa je umestno, da mu ljubljansko narodno občinstvo z obilnim posetom izkaže svojo zahvalo. Peli se bodeta prvič v sezoni Parmova .Stara pesem" in četrtič Leoncavallovi „Glumac i". — Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Na sinočnjem jour-fixu je predaval g. Fran Govekar o osnutkih, ki so tekmovali za dvoje častnih nagrad v znesku 600 in 400 kron, katere dobita najboljša načrta Prešernovega spomenika. Predavatelj je konstatiral z veseljem, da se je udeležilo tekmovanja 6 slovenskih kiparjev, med temi več članov slovenskega umetniškega društva, in da sta dobila člana gospod Iv. Zajec in gospod Al. Prog ar razpisani častni nagradi. Nato je predavatelj popisal vseh 7 došlih osnutkov, katere so doposlali gg. kiparji Ivan Zajec na Dunaju (dva modela), Iv. Repič na Dunaju, Jak. Žnider na Dunaju, Anton Bitežnik v Gorici, Al. Prog ar v Celovcu in Fr. Berneker na Dunaju. Častno priznanje se je izreklo g. Bernekerju, g. Bi-težniku in g. Žniderju. Končno je dokazoval predavatelj, da bi bil najumestnejši prostor za Prešernov kip v »Zvezdi", na mestu sohe Radeckega, ali pa na trgu pred „Narodnim domom", kjer pa bi se moral okoli kipa napraviti še mal nasad. Zajcev model, ki je dobil I. nagrado, in katerega je jury priporočala glavnemu odboru v izpeljavo, je namreč po vsem svojem ustroju projektiran za park. Cesarski svetnik profesor Franke je na to govoril obširno o Zajče-vem načrtu, ki dokazuje, da ima njega ustvaritelj mnogo invencije ter velik umetniški talent. Genij nad Prešernom je prav poetične krasote, in stranska reliefa sta istinito mojsterska. Vsa kompozicija modela je moderna ter izven vsake šablone. Zato pa bo ta kip Ljubljani najlepši okrasek. Nadalje je govoril g. cesarski svetnik Franke o tem, kakšen je bil prav za prav dr. Prešern. Edino doprsno portretno sliko je napravil neki Kurt pl. Goldenstein, ki pa je bil samo diletant. Original (ali kopijo?) tega portreta ima Goldensteinov sin, ki je profesor v Gradcu. Kopijo (ali original?) pa ima menda gospod profesor Leveč v Ljubljani. Kipar si bode moral Prešerna precej samovoljno ustvariti. Na-daljni zabavni vzpored so izpolnili g. R. Deyl, ki je krasno deklamiral balado igralca iz , Hamleta", gosp. prof. Pro-chazka, ki je zaigral Brahmsove „Ogrske plese" in g. Cinner, kije zaigral Chopinovo polonaiso. _ Umrl je 7. t. m. posestnik in narodni meščan France Bahovec, vzoren in spoštovan gospodar, kateri si je s svojo umno marljivostjo pridobil lepo premoženje; bil je blag podpornik mestnih revežev, ustanovil in preskrbe' v mestu spoštovano znano narodno obitelj. Naj v miru počiva ! — Umrl je g. Stanislav Inemann, zlatar in meščan v Pragi, star 72 let. Pokojnik je bil oče g. režiserja R. Inemanna. — Na Slavki gori je umrl gospod Anton Šebat, vpokojeni učitelj, rodom iz Brez-nice na Gorenjskem, v starosti 65 let. Naj v miru počivata! — Občni zbor „Muzejskega društva" bode jutri (v petek) zvečer ob 6. uri v muzeju. — Za veliki plesni venček, kojega priredi „Slovensko trgovsko pevsko društvo" dne 10. t. m. v veliki čitalniški dvorani „Narodnega doma", so vabila že razposlana. Društveni odbor prosi tem potom vse čč. gospice, gospe in gospode, če kdo po neljubi pomoti ni vabila dobil, da dobrotno oprosti ter naj blagovoli se pri društvenemu tajniku g. J. Mejaču prijaviti. Omenimo še, da se našega plesnega venčka udeležita tudi dva trgovska plesna kluba. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Ne sme se me tako razumeti, kakor da bi bivši uradnik vtikati se hotel v interne zadeve kakega c. kr. urada. Vendar je želja marsikoga, kar nas prve dni v mesecu hodi po pokojnino v hišo finančnega ravnateljstva, da bi bilo recimo pri ondotnem računskem oddelku lahko malo drugače kakor je. Zakaj so preselili likvidaturo iz prvega v drugo nadstropje, ne vprašam. Gotovo ne iz sanitarnih ozirov, saj imajo dotični gospodje zgorej še slabše ko zdolej. Da pa nam strankam nikakor ne more biti ta izprememba ljuba, to vemo vsi, ki moramo pretakniti vse kotičke podstrešja predno se zavemo, da smo v — likvidaturi! Pa vse bi še bilo, da bi le tu naglo opravil. A predno se prerinem skozi gnječo nestrpno čakajočih strank do zaželjenega „šalterja", mislim si, da sem zašel v vrtinec štrajkujočih premogarjev. A kaj tisto, da bi le že bil konec. Nudim torej svojo polo gospodu, ki navadno hitro „dela". A imam že smolo, ker polasti se je drug gospod. Predno pa jo ta prebere, premisli, prelinira, popiše in podpiše, poteče že smešno dolgo časa. No med tem se malo porazgube stranke, pa pri blagajni ne bo treba čakati. Torej doli! Ponudim gospodu blagajniku polo. „Ni v redu, gospod so pozabili podpisati, prosim nazaj!" — „„Tako?"" — „Tako!" Torej zopet v „podstrešje". Poludne so že zvonili v škofiji, ko sem šel mimo trudnih kostij, lačnega želodca — a polno „fickov" v žepu, Pa naj kdo reče, da pokojnina ni v potu obraza zaslužena! Eden za vse. — Društvo za varstvo živalij, kje si? Pišejo nam: Prav hvaležni smo Vam, da ste po zaslugi ocenili cesto od Most do D. M. v Polji. Še slabša pa je pot iz Studenca do Zaloga. Kdor je prisiljen hoditi po tej poti, zaduši se po leti v prahu, po zimi pa mu blato naravnost sezuje črevlje. Na tej cesti prevažajo dan na dan težke s premogom, papirjem itd. obložene vozove, in uporabljajo za to najslabše konje, naravnost taka živinčeta, da se je čuditi, da ne poginejo s potom, čudimo se, da tega ne vidijo orožniki na Vevčem! Kdaj bo že vender enkrat osnovano tisto društvo v varstvo živali v Ljubljani? Kako strašno neusmiljeno pretepajo vozniki te revne živali, ki vsled slabe ceste že itak preobloženih vozov ne mogo speljati — o tem nimate pojma! In vendar bi morala biti cesta lepa, saj plačuje tovarna za popravo ceste od Polja do Zaloga mesečno 100 gld., jedenkrat je celo dovolila visoko predplačilo. Vsa prevažanja pa so izročili je d ne mu podjetniku — ki dobiva v oskrbo ceste zajedno tudi onih 100 gld. Ta mož je Kolarjev ljubljenec — župan Plevnik v Kašlji. Mislimo, da se s 100 gld. na mesec da za cesto kaj napraviti, in da bi ne bilo prav nič treba pretepavati sestradanih, revnih, bolnih in ohromelih živali! — Opuščena notarska mesta. Pravosodno ministrstvo je odpravilo notarska mesta v Pliberku, Brucku, Judenburgu, Lipnici, Voitsbergu in Volšbergu ter četito mesto v Mariboru. — Čudna razsodba. Piše se nam iz Celja: Trgovski akademik iz Gradca Albert Lenz je bil tudi med tistimi, ki je prišel celjskim tolovajem dne 9. in 10. avgusta 1899 na pomoč. Kot tak je bil tudi v razgrajajoči množici, katera je dne 9. avgusta proti večeru pričakala izletnike na stari grad ter jih pozdravila s kamenjem. V tem je celovški policaj Stotz zasačil Lenza ravno, ko je le ta vrgel kamen v izletnike. Lenza je aretoval in ga je s pomočjo drugega redarja odpravil v zapor. Proti stražnikom je Lenz izrecno priznal, da je metal kamenje na češke akademike. Na podlagi tega dejanskega stanja je državno pravdništvo dvignilo obtožbo zoper Lenza zaradi hudodelstva javne sile po § 87. kaz. zak. Predno pa je prišlo do konečne razprave, začela je celjska „maffia" svoje delo. Najprvo je Lenz premenil svoj zagovor v odločno tajenje in to — kakor „Tagespost" poroča — vsled pouka svojega zagovornika. Nadalje je bilo treba obdelati najvažnejšo pričo, redarja Stotza. Klesali so jo dobro. Ta je svojo prvotno resnično povedbo korenito premenil. Na razpravi vže ni vedel potrditi, ali je Lenz vrgel kamen proti „Nar. domu", ali proti ljudstvu ali pa če je kamen Lenzu kar tako padel iz rok. Drugi redar Jaric, ki je pomagal eskortirati Lenza sploh ni videl, da bi bili leteli kamni od strani razgrajalcev, pač pa so njegove čudne oči videle leteti kamenje le od strani Čehov. Lenz, vprašan na razpravi, kaj je imel tedaj v Celji iskati, odgovori, da je nameraval obiskati svoje sorodnike v Rogatcu in da je, ker je spotoma čul, da pridejo Čehi v Celje, iz radovednosti tu ostal. Seveda tega ni smel povedati, kdo je graške akademike (?) najel, da so prišli razgrajat v Celje. Koliko je že mestna uprava izdala za češko slav-nost ? Menda 1000 kron, aj, aj! — Značilen je Lenzov izrek nasproti gospodu Perdanu, katerega so tudi tedaj prignali v zapor: „jaz tako ne bom dolgo tu, mi imamo vse organizirano in moji ljudje (! ?) bodo že skrbeli za to, da bom kmalu prost". Res ne mine pet minut, že pride policaj Lenza iskat ter ga izpusti iz zapora. Torej hudodelca, zasačenega in fiagranti, izpustiti; Perdana pa, ki je hotel prijeti drugega hudodelca, zaprtega imeti jeden dan in pol — to je celjska policijska justica! — Senat, kateremu je predsedoval W u r m s e r sam, in katerega prisedniki so bili svetnika Reitter in Gregorin ter adjunkt Rogozinski, je Lenza oprostil vsake krivde. Prepričani smo, da ni bil nikdo bolj začuden nad tem izrekom nego Lenz sam in pa njegov graški zagovornik. Da se slednji oprostilne sodbe nadejal ni, kaže okolnost, da je plediral na prestopek po § 431. kaz. zak. ter le branil svojega klijenta pred obtoženim hudodelstvom. Pa čudna so pota božje previdnosti! — V zadnjem poročilu izpred celjskega sodišča stoji pomotoma, da je dotična ženska po imenu Emilija Ločičnik videla policaja metati kamenje. Resnici na ljubo konstatu-jemo, da ni videla policaja, temveč mestnega uradnika Traugotta. Končno je to vse jedno, ker iz jednega gnezda sta oba! Kakor znano je bil Traugott zaradi predba-civanega dejanja tudi v preiskavi. Pa našlo se je slučajno šest „verodostojnih" prič — te priče se v Celju vedno pravočasno najdejo — katere so potrdile, da Traugotta v kritičnem času ni bilo pred Sernečevo hišo. Maffia! Preiskava zoper Traugotta se je seve ustavila. Obtožena pa je bila Emilija Ločičnik radi krive izpovedne. Na zadnji razpravi je bila oproščena, dasi je svojo trditev popolnoma vzdržala, a sedaj razumi stvar kdor more . . . — Zaprtija novomeškega okraja. Iz mesarskih krogov se nam piše: V obližji Ljubljane je že pomanjkalo debelih prašičev, in ljubljanski mesarji moramo hoditi po iste v novomeški okraj. Na Hrvaškem in Ogrskem se radi bolezni tudi že težko dobijo debeli prašiči. — Kako smo se pa začudili, ko zvemo novico, da je vlada za izvoz prašičev celi novomeški okraj zaprla. Toraj tudi v mestno klavnico ljubljansko ne smejo prašičev dovažati! Imeli smo že veliko prašičev „zaaranih*, ali kmetje nam „aro" nazaj nosijo, ker ne smejo prašičev odpeljati. Vprašali smo v raznih občinah novomeškega okraja radi kuge, živa duša ne ve nič o kaki bolezni! Zakaj toraj zaprtija? Je li to pravično, da se z ubngim kmetom tako postopa? Kje bomo dobili pitanih prašičev za ljubljansko klavnico? Ali ni že dosti velika draginja v Ljubljani!? Prosimo od merodajne strani hitre odpomoči. — Nezgoda na Dolenjskem kolodvoru. Danes zjutraj sta na Dolenjskem kolodvoru pri prevažanju dva vagona sko čila s tira. Bila sta zadnja vagona tovornega vlaka, ko je prevažal, da bi napravil na tiru prostor za prihod osobnega vlaka. Vagona sta se močno pokvarila. Sprevodnik, ki je bil na zadnjem vagonu, se je rešil s tem, da je skočil z vagona, predno se je prevrnil. Osobni vlak ni mogel privoziti na postajo in so morali ljudje na progi izstopiti. Promet je bil toliko časa zaprt, dokler se nista vagona odstranila s tira. — Električna razsvetljava v Novem mestu. Gosp. Fran Seidel namerava s porabo vodne sile Krke napraviti v Novem mestu elektrarno in si je že zagotovil toliko odjemalcev električnega toka, da se bo naprava rentirala. Novo mesto pridobi s tem jako mnogo. — Sumljiva smrt. V Dvorski vasi v radovljiškem okraju je dne 4. t. m. 52Ietni Štefan Debelak nagloma pred sosedovo hišo umrl. Debelak je bil samec in je stanoval pri svojem očetu, s katerim pa ni živel v posebnem prijateljstvu. Vsled zatrdila posestnika Antona Gogole, da je Debelaka njegov oče zastrupil, se je stvar naznanila radovljiškemu sodišču, ki je odredilo raztelesenje umrlega Debelaka. — Begunjski narodnjaki prirede 11. t. m. v gorenjih prostorih g. V. de Toni v Begunjah pri Cerknici veselico z veseloigro „Nič otrok", šaljivo loterijo in plesom. Godba: tamburaši. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek namenjen je za Prešernov spomenik. Gostje dobro d oš! i I — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima v soboto 10. t. m. svoje peto redno tajno zborovanje v zimskem tečaju 1900 v društveni čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapis nika bratskega društva „Slovenije". 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Eventualno poročilo častnega soda. 6 Slučajnosti. — Pevskega društva „Ljubljane" redne skušnje prično se zopet v petek, dne 9. t. m., na kar se bratje pevci tem potom vljudno opozarjajo. — Prešernovih umetniških razglednic štev. 1. Knjigotržec g. L Schwentner, ki je izdal že mnogo lepih slovenskih originalnih razglednic, je založil in izdal zopet novo razglednico, ki pa je pač najkrasnejša izmed vseh naših razglednic in ki je začetek celi seriji Prešernovih umetniških razglednic. Naslikal jo je g. Anton Vav-potid, slovenski slikar v Parizu, po sonetu: „Velika Togenburg! bila je mera . .." Razglednica s svojimi očmi, meči in plameni ter s svojim Kerubom, pred katerim beži Prešern, je nekaka simbolistična ilustracija zadnjih šesterih verzov omenjenega soneta. Razglednica, slikana v strogo modernem slogu, je izvedena v petih barvah in v zlatu. Gotovo bo segel vsakdo po teh imenitnih razglednicah! — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi v kratkem gledališko predstavo, pri kateri se bode igrala narodna igra „Rokovnjači". — Prvi istrski Sokol v Pulju priredi v soboto dne 10. februvarja v lastni dvorani veliki ples. — Frankovanje v inozemstvo namenjenih pisem. Dasi so bile nove določbe glede poštnih taks, katere so se uveljavile počenši s 1. januvarjem t. 1., v vseh lokalnih časopisih priobčene, frankuje se še vedno znatna množina v inozemstvo namenjenih pisem samo z 20 stotinkami ter morajo vsled tega prejemniki plačevati pri prejemu teh pošiljatev predpisano globo. Ončinstvo se toraj opozarja, da znaša poštnina za v inozemstvo namenjena pisma 25 st. V tem pogledu obstoji samo glede Nemčije, Srbije in Črnegore izjema ter veljajo v teh reklacijah za pisma sledeče pristojbine: Za Nemčijo 10 st. do 15 gr., 20 st. od 15 do 250 gr. Za Srbijo 15 st. za vsacih 15 gr. Za Črnogoro 10 st. za vsacih 15 gr. _ * Papež — dedič. Kardinalni vikar Domenico Jacobini je zapustil papežu 200.000 lir in nekaj vinogradov. Jacobini je bil te dni pokopan v Rimu z izrednim pompom. Sprevod je spremljalo nad 3000 ljudi. * Cela vas pogorela. Vas Nezbud-Lucska je popolnoma pogorela. Le pet hiš so rešili. Požar je bil naravnost grozen. Zgorel je v neki koči otrok in v plamenih je poginila večina domače živine. Beda je strašna. * Za one, ki slabo slišijo. Institut dr. Nicholsona, zdravnika ušesnih bolezni v Gunnersburvju, London, W., izdeluje umetne ušesne troblje. Neka bogata dama, ki je vsled take troblje izgubila šumenje v glavi in danes dobro sliši, je poslala imenovanemu institutu 25.000 frankov, da dobe revne osebe, ki slabo slišijo, take ušesne troblje brezplačno. Naslov instituta je: „The Institut „Longcott", Gunnersburv, London, W. England. * Igralka ustrelila svojega ravnatelja. 23. septembra m. 1. je igralka Julija Morri-son ustrelila na odru v Chattanoogi gledališkega ravnatelja Franka Leideuheimerja. Ravnatelj se je zagledal v lepo igralko ter se trudil na vse načine, da si jo osvoji. Dokler je imel še kaj upanja, da se mu trud posreči, jo je protežiral, ko pa je izvedel, da je skrivaj omožena, in da je strogo zvesta, jo je začel prpganjati t«r jo surovo napadal pri vsaki priliki. Končno jo je hotel celo šiloma onečastiti. V silni razburjenosti ga je igralka pretepla, in zato ji je ravnatelj odpovedal. Pri zadnji predstavi pa ga ie Julija ustrelila vpričo gledalcev sredi igre na odru. Porotniki so 10. jan. t 1. igralko soglasno oprostili. Književnost. — Slovanskv Pfehled. Ročnik il. Čislo 5. Obsah. Za slovanske poesie. (Ukazka 32.-43) Jaromir Borecky: Ze slovinske poesie. France Prešern: Pod oknem. — Kam' — K rozchodu. — Pevci. — Z gazel, I.—V. — Simon Jenko: Z „Obraza" I.—III. Stati Dr. O. Wagner: Borne a Polaci. Prispevek k nč-meskemu polonofilstvi (Dokončeni). Juljan Jaworskij: Puškinovo jubileum v ruske literature. Z časopisu a knih. E. Chojecki o Češke literature. Referuje Adolf Černv. Do-pisy. Z Petrohradu. (Letopisec). Slovansky klub v Praze Rozhledv a zpravv. To krasno češko revijo iznova toplo priporočamo! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. februvarja. V čeških poslanskih krogih je zavladalo veliko ogorčenje, ker so nemški člani spravnih konferenc snedli dano besedo, da se bode strogo varovala tajnost razprav, in da so obelodanili v današnji J. Fr. Pr." poročilo o včerajšnji seji, ki je po zatrdilu čeških poslancev, zvijačno zasukano, tako da postavlja češke delegate v čudno luč. Češki dele-gatje nameravajo izdati radi tega posebno izjavo. Dunaj 8. februvarja. „Politische Correspondenz" javlja, da je konflikt mej Avstrijo in Italijo radi znanega dogodka v Rivi poravnan. Opava 8. februvarja Občinski svet je sklenil protest proti zahtevi Cehov, naj se spravne konference raztegnejo tudi na Šlezijo, češ, da se poslanci družin dežel nimajo nič vtikati v šlezijska zadeve. London 8. februvarja. Vojno ministrstvo razglaša, da je general Buller s svojo armado zopet prekoračil reko Tugela, da poskusi osvoboditi La-dvsmith. London 8. februvarja. Buller je prekoračil Tugelo v ponedeljek. Posrečilo se mu je, koncentrovati proti sebi glavno moč Burov, vsled česar sta mogli dve veliki koloni njegove armade na dveh različnih krajih prekoračiti reko. Boj traja še. London 8 februvarja. Iz burskega tabora se poroča, da so Angleži dne 5. t. m. prekoračili Tugelo na dveh mestih. Bombardirali so burske pozicije tako intenzivno, da jim prehoda pri Pontdriftu in pri Molendriftu ni bilo možno ubraniti. Pri Pontdriftu pa so Buri pod vodstvom Schalk - Burgkerja Angleže zopet prepodili čez Tugelo nazaj. Pri Molendriftu traja boj še vedno. Angleži so naskočili več bur-skih pozicij na gričih. Kanonada je silna. Take še ni bilo v tej vojni. London 8. februvarja. Iz burskega tabora se javlja, da so Angleži v boju pri Pontdriftu morali bežati v velikem neredu in da so izgubili mnogo moštva. Pri Molendriftu so bili srečnejši. Zasedli so več gričev, s katerih jih ni bilo možno pregnati. London 8. februvarja. Buri so se pri Pennhocku in Bords-Giver-Sidingu zapletli z Angleži v boj, ki še vedno traja. London 8. februvarja. Vsi listi soglašajo v tem, da stori angleška armada zopet velevažne korake. To sodbo potrjuje okolnost, da sta lord Roberts in lord Kitchener zapustila Kapstadt in šla na bojišče, ter da so se tudi generali Methuen, French, Ga-tacre in Kellykenny zajedno z Bullerjem zopet začeli gibati. Pojasnilo. Ker je nemogoče, da bi se vse osebe povabile, da prispevajo za štrajkujoče pre-mcgarje na Češkem, se občinstvu naznanja, da vzprejemam prispevke tudi jaz. Franc Železnikar, Šelenburgove ulice št 1. (■ospodu Juliju Scliaumaiiii-u. lekarnarju v Stoekerau-u. Dobival sem dosedaj večkrat od svojega kolege, gospoda komercijskega svetnika Junga Vašo želodčno sol. Ker pa nečem tega gcspoda s tem več nadlegovati, prosim Vas, da mi pošljete 10 škatljic želodčne soli s poštnim povzetjem. Spoštovanjem It (2040—2) Ernest Ed. Thiel, komercijski svetnik Ruhla, «?ne 4. septembra 18G9. Dobiva se pri izdelo%atelju, deželnemu lekarnarju Jul*ju Seliaumami-u v štockerau-u. da'je v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena škatljici 75 kr. Manj nego 2 škatljici se ne pošlje. Umrli so v Ljubljani: Dne" 4. febrava-ja: Ana Geiger, uradnikova 2ena, 82 let, Študentovske ulice St. 7, ostarelost. — Leo Perko, realec, 12 let. Dunajska cesta št. 23, predor črevc3. — Fran Poček, odvetniškega kon-ci p i jen t a s;n, 4 mecese, Dolenjska cesta št. 8, črevesni katar. Dne 6. febiuvaija: Avgust Kavčič, trgovski sotiudnik, 241/* lata, Rimska cesta Bt. 7, se je ustreli. V deželni bolnici: Dne" 3. februvarja: Elizabeta Bolte, strojevodje hči, 1 leto, vnetje sopilnika. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806*2 m. Srednji Bračni tlak 736 0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. r- S, Vetrovi Nvbo 31 > a 7.' 9. zvečer 8 7. zjutraj „ 2. popol. 7275 i 40 sr. jug 7£97 —0-5 al. jzahod 7200 42 i si. jug oblačno ! S oblačno I oblačno S Srednja včerajšnja temperatura 4*7°, male: —10". ID-u.n.si5s2£Si borza dne 8. februvarja 1900. Skupni državni do'g v notah ... 99 K Skkpni državni do!g v srebru ... 99 „ Avstrijska zlata renta...... 99 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 99 „ Ogrska 7'ata renta 4°/0...... 98 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... q4 „ Avstro-oguke bančne delnice . . . 127 „ Kreditne de'n'ce........ 237 „ London vista......... 242 „ Nemrki drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 20 mark........... 23 , 20 frarkov.......... 19 „ Italijanski bankovci....... 89 „ C. kr. cekini.......... 11 . 90 h 85 „ 20 „ 50 „ 90 „ 25 „ eo „ 95 „ ;20 , 10 „ 62 n 24 „ 80 „ 38 . Cis. kr. avstrijske državne železnice. I Zahvala. Povodom britke izgube našega dražega in nepozabnega brata, gospoda Augusta Kavčiča se prav iskreno zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za spremstvo dražega rajneega k večnemu počitku. Osobito in posebej pa izrekamo našo najtoplejo zahvalo, milostni gospej Jebačm-ovej in g. pre-blagorodnemu gosp. J. Jebačinu za njihov blagi čin človekoljubnosti, vrlemu društvu „Sokol", ki se je vdeležil sprevoda s zastavo in vsem darovalcem krasnih vencev. (284) V Ljubljani 8. februvarija 1900. Žalujoči bratje. Trgovski pomočnik špecerist, kakor tudi manufakturist, želi 15. februvarja ali 1. marca vstopiti. (279) Kdo? pove upravništvo .Slov. Nar.tt. Učenca vsprejme v trgovino s papirjem (278-2) Ant. Umek v Brežicah. I I Naznanilo. Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvoril elsto na novo veliko tovarniško podjetje pod firmo I. slovenska mehanicno-avtomatična # # # # ###### tvornica tkanin in pletenin Dragotin Hribar Ljubljana >3 Tržaška cesta št 57 £F Ljubljana Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucatov vsakojakih nogavic od priprostih do najfinejših za gospe in gospode, otroke itd. Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževine in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo in za ogrinjati, rokavice, štučke, telovnike za gospode kakor tudi vse potrebščine za gospode bicikliste. Tvornica postavljena je na stališče, da lehko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvoinicami bodi glede izdelka kakor tudi cene. Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postrežem v vsakem oziru najpošteneje. Dr&gOtiin. ^y ^ XII. Gospode trgovce pros^, da pri letošnjem naročevmju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in ker poto-valec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da j'h obišče. Ako kdo že'i kak poseben vzorec, prosi je, da ga \pošlje, napravi se takoj protivzorec s ceno-, naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov. (245-3) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1889. lota. Odhod lx LJubljane jaž. kol. Proga čez TrbiS. Ob 12. mi 5 m. no aoči c-obn; vlak v TrbiS, Beljak, Celovec, Frar-rr-.iecte. Ljubno; čes Selzthal v Ausse, Soloograd; tiz Klein - Reifl'ig v Steyr, v Line, na Dncaj \Ia AwrS-i>sn. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vl«k v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Franzensfcste, Ljubno, Lj^ij; cez Se'-.tiial v Solno-grai, čez Atnstei'cn na Dan.ii. V oktobra in aprila ob nedeljah in p-« ":L-;h v L—c. — Ob 11. uri 50 m. dopolcl^e ocobii vL«k v Tvb":, Pontabel, Beljak, Celovec, L'nbno, Se'-.th?!, Emai. — Ob 4. ari 2 m. popo'jd-ec obii v1 k vLb I Beljak, Celovec, Ljubno, čez S'1 VI v Eo't-o«^." I, I—d-Ga-jlein, Zeli ob jezeru, inomet, E. ^ei?c C"' :», Gere?o, P*riz; čez Klein-ReirVng v Siej.-, f-'-e, L.-d'iu^ce, Plsenj, Marijine vare, Heb, F. i - ove v K 'ove vare, Prago, Lipsko, Darji \"a An-- en. - I^ti v Novo mesto ln v Koče\je. Osobni \' ki: Ob 6. ari f>4 m. zjatraj, ob 1 Uti 5 m. roi.olor1 p ob 6. oi 55 m. zvečer. — Prihod v IrJab'Jano j<" ko1. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. rjaLaj ciobr« vlak z Dunaja via Amstetten, L:n;kcga, Prage. Fi-ncovih vaiov, Karlovih varov, Bcb.:, M>» li'oih vjiov, PJznja, Budejevic, Solaogiada, L'uca, S!?>*j, Auf.eea, Ljabna, Celovca, Belj: ki-, Frar''.'Dr,p'.g■•ada, Linca, Stejra, Paviza, Geneve. Cariha, Bregenca. ;aomosta, ZeMa ob jezeia, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pootabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladae osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata Pontabla. — Ob 9. mi 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobia in apiila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Ocobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjatraj, ob 2. ari 32 m. popoladae ia ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod lz ivjnbfjtne drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjatraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Pilhod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjatraj, ob 11. ari 8 m. dopoladae, ob 6. ari 10 m. zvečer. (4) NAPOVEDI (FASIJE) ZA OSEBNO DOHO-DARINO IZDELUJE IN POJASNILA V TEM DAJE KONCES. PRIVATNA PISARNA * JOS. PERHAUC-A Prešernove ul. 50. BortaiiJarsalHinO. Izborna stara vina pripravna posebno za bolnike in okrevajoče, kateri potrebujejo krepčalnih in ojačevalnih sredstev. (2291—8) Steltlenlea 3 4 litra držeča 1 s;l«l. Lekarna Piccoli v Ljubljani. Vnanja naročila proti povzetju. Potovalca ki je po Slovenskem dobro vpeljan, sprejme proti gotovemu plačilu ali proviziji Dragotin Hribar (267_2) tovarna pletenin in tkanin v Ljubljani. XTa Poljanski cesti št 24 odda se za majnikov termin praktično stanovanje z 2 sobama in kuhinjo ter si skladiščem^ pripravnim za kacega obrtnika. Povpraša naj se istotam. (271—2) Solicitator vešč slovenskega, nemškega in italijan skega jezika v govoru in piavi, kateri je deloval v odvetniških in notarskih pisarnah išče službe. Nastop takoj; plača po do govoru. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (256—3) Prostorna prodajalnica ki se lahko porabi tudi za pisarno odda se za avgustov termin. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (270—2) *yV©> O/,*' Vabilo h kmetskemu plesnemu venčku kateri bode v soboto, 10. svečana t. I. v gostilni in kavarni „pri malem slonu" v Vodmatu. Začetek ob 7. uri. Vstop prost. K tej veselici uljudno vabita (282) Josip in Marija Hutter. - V v V v V V V ^-^"V^^Tr"^-^ Št. 4242. (286-1) Radi oddaje zidarskih, klesarskih« tesarskih, krovsklh ln kleparskih «lcl, kakor tudi za dobavo železiilne za zgradbo mestne Jubl-lejske ubožnice vršila se bode dne februvarJJa ob lO. dopo- ludne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in drugi za* devni pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upreglel razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter spremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5%— na podlagi skupn'h ponudbenih zneskov določenim — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske se številkami in besedami. Pripominja se, da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne" 7. februvarija 1900. v „Stajrer Franci dovoljuje si čast. gostom uljudno naznanjati, da je prevzel zelo priljubljeno in prosi za obilen obisk. Za icorka In mrzla jedila skrbelo se bode opoludne in zvečer. Točilo se bode vsak čas sveže Frohliehovo pivo in naj boljša rutlera, bela In erna vina. (281—1) |Q Zelo pripravno zimsko kegljišče Je Me tudi za nekaj tlnij na teden prosto in ne rado«oljno oddaja. ^ Slovensko trgovsko pevsko društvo ± * * A_* *************************** pvitedi ************************* * *_* * * * * (285-1) veliki trgovski plesni venček kkkk o soboto, dne 10. t. m. o gornji dvorani „Slarodnega doma". kkAš Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 47