tpfill ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
vwn.lt (lan rnzon nedelj. in pravnikov ol> 5. ui*i /veior.
j, .. ,	»Pravnlštvo:	Kolodvorsko	ulico	itov.	16.	—	Z uradnikom «e moro govoriti vsak dan od 11. do 1«. uro. — llokopiui ho uo vračajo. — Inaornti: fioittatopna potlt-vr«ta 4 kr., pri večkratnem ponav
a o bo popuut. —• Volja xa Ljubljano v upravniitvu: ca colo loto 8 gld-i »a pol lota 3 gld., sa čotrt lota l gld. 60 kr., ha mogoo 60 kr., poiiljatov na dom volja moaoono tt kr. več. 1*0 poiti velja aa oolo  ______________________ lel0 10 gl,‘ ** pt>1 leU 5 8ld,‘ ** 6®trt l0ta 2 B,d* 60 kr’ ln Ra J°dou nioioo 86 kr.
jtev. 239.	v Ljubljani v torek, 20. oktobra 1885.	Tedaj	II.
govoreJieTnSkih ?burš^v “ pri kakem študentovskem komersu. M čuda, da še^je^med^njegovim~g'ov6-rom dvorana s&oro izpraznila. Vea nemžko-avstrjj-ski klu^ jo le^pppIEal^v^odnike in restavracijo, lemU^nejŠT^mtušlfenikFTevtonstega doktorja so ga obdajali, verno poslušajoč obilno frazeologijo njegovo, in maloštevilno krdelce desničarjev, vdanih v božjo voljo, stalo je s povešenimi glavami ter se razpostavljalo hrumeči povodnji. Vtisa govor njegov ni napravil čisto nobenega.
Za Heilsbergom — Scharschnud, uže to ime opravičuje praznoto, katera je med dotičnim govorom zavladala po dvorani. Saj pripada možak onim govornikom, kateri galerijo injpoalance kar v ~beg iktfCdč1 s Bvojo dolgočasnostjo In pri vsem tem ima žalibog še. t^jjudo^rasvado, <|a jmpa^mj) sebi j^op^da ter uehati ne more. Pogreval je svoje "ifiČevosti skoro pomrugiTTfto, celo klaviiaturo nu-'l"	^al	je	z	nova spustil nad nesrečnimi
TfT prijatelji in protivniki Radostno so ko se je vender enkrat pretrgala tanka
da nas je
^— ------
ševna hrana vender le preveč »paprikovana". Kon-j nim srcem priznavamo cem govora zagazil je levičarski „Rufer im Streit" 1 Čehov iznenadil s prekrasnim cel<5 v nek melodramatičen slog, in postal je, naravnost rečeno, nepopisno smešen!
Za Carnerijem branil je stališče opozicije načelnik nemškega kluba, Hjeilsberg. Mož govori brezmerno glasno in pathetično, Iz svoje Vreče siplje in trosi neskončho količino obrabljenih fraz, slog njegovih diatrib živo spomina na „navdušene“
sloveči voditelj
atih svojih
poslanci’ vzdihnili, nitka njegovih argumentov.
Poleg južnotirolskega poslanca B e r t o 1 i ni j a, kateri je s silno slabotnim glasom neko izjavo od sebe dal, v koji razklada, zakaj se Italijani ne morejo strinjati z načrtom manjšine, govorila sta z desnice dr. Rieger in prof. Šuklje. Radost-
govoromf Da
oratorične lastnosti.
Jepa beseda in nolnodonečiglas, uprav mladeniška ■Havduženps^, aa EfijveSkeuzore.
iiihft/niin	in-ČphItp dnnmvine,
znano je vsakemu .izobraženemu Slovencu. Toda ^abotnemu govoru Riegerjevemu pridružila se je posebna državniška zmeuioat, katera je silno upj]-vala tudi na protivnike. I^ržavnišk gnmr k;i dflvržftn .jpo. nt)1ik», noln globokih misliir Zlasti kar je govoril o sporazumljenji z nemškimi rojaki, ostro, obsojajoč izgrede proti drugi narodnosti, naj se vrš6 s te strani ali z one, in kar je bil povedal o razmerji med nemškim jezikom in dru* gimi deželnimi jezici, primerjajoč jih jezikovnemu razmerju v armadi, segalo je v srce. Iiu-videU impozantno postavo »českeg
aotranjfi-razvnetosti. koja izvira iz naj pristnejšega uotran Jega~pr ep ri3a n j a, ^deligmosaml--pri--»*biI daJiLsabotni seji mogli prisostvovati naši domači renapetežffter oITdr. Riegeria se“učITi. kako
t
e govoriti možu, kateri v istini nad vse ljubi svojo vino 1
Burno je desnica odobravala Riegerjev govor, sprejela je tudi Šuk U-fii-e^-O-Eaapmo- z laskavo živahno pohvalo. Govor rojaka našega pri-imčTTakoj, ko nam dojide stenografično poro*
se mu da ugovarjati, da je AlL_P^mi§^iti .treba, da
bil
mu
čilo. Morda Ureveč polemičen. je~T)iI6 omajati in ovreči neosnovane trditve dveh predgovornikov, in to nalogo je po splošni sodbi desničarjev jako srečno rešil. Vrh tega bil je zad* nji govornik in zbornica očividno uže utrujena, tako da ni bilo več umestno, raztezati govor. Glavni namen govornikov bil je vsekako, dokazati
Prvi dan adresne debate v državni zbornici.
Bitka se je pričela, v soboto otvorila se je v av«trijskem parlamentu velika adresna debata. Izid P^ega dneva bil je po vsem časten za desnico in vl£!12^govornike. Slehernemu nepristranskemu opa-z*alcu, kateri svoje sodbe ne zajema iz kalnih v*rov dunajske žurnalistike, moralo je jasno biti, je notranja veljava onih argumentov, koje smo ta dan čuli z desne strani državnega zbora, isto Jako tudi njih vnanja oblika, daleč nadkrilovaja Šmarske izpeljaje!
število upisanih govornikov bilo je letos °8iomno. 76 poslancev, skoro četitinka vse zbor-n‘Ce) gnjet^lo se je jedno uro pred sejo v pred-Sgdnjkovi pjsarni, zahtevat, da jih sprejme v ime-^ govornikov. Da se nitomur krivica ne zgodi, 4Žiočevalo je žrebanje. Slučaj je nanesel, da je Šišenski poslanec prof. Šu k lfe dobil nalog, otvo-, ~L^-V>sfn on‘^ poslancev, kateri so se pruavill žgfeso večine. OflsUunUe sj^oje masV> čegtiUjiy^rau '^iLie^aNna£<idft^^J^a^RJ^g^rju , ter *&Mf^Je^kopc^^	Imenom
levice govorili so v sobotni seji Car n eri, Heilsberg in Scharschmid.
Levica navadila Be je v zadnjem času, začetek jtglikih debat izročati jako nesrečnemu govorniku, štajarskemu »piodrij.anu^ Car ne rij u. Ne-Rrjjet^a prikazen, ^^UaTnTrL Včerafpa bil je nJegov govor — ako se sme namreč zmes ^tiranih napadov in malo parlamentarnih psovk Počastiti s tako laskavim izrekom — posebno ne-Srečen. Pač so mu pristaši ploskali na vse kriplje, *°da na obrazu bilo je vender zapisano marsikateremu Usodnejšemu levičarju, da mu je Carnerijeva du-
Listek.
P r o k 1 e t a!
Spianl Emilo Biclipbonrg; pn R Vooannvi prmlo-lnvi prosto poolovoml Janko Lobsm.)
(Dalje.)
5.
Gospa Bussižres jo hodila vsak dan v6n, iz-l!*e,oši v petek, ko je sprejemala svoje prijateljice. ^Iko je hodila peš. Akopram jo imela pa lastne .°^je, najemala je vender česlokrat vozove. Bila ^0 posebnost, proti kateri grof ni imel ničesar.
Tri dni po dogovoru z Lavro izšla je peš j*°li dveh popoludne. Bilo je neke sobote. Oble* f ,ltt je bila priprosto črno.
^ ^a cesti najme' konja ter se odpelje proti tei-lrtl<,^skiin vratom. Tam izstopi, plača vozuika Pošlje nazaj, ilft je gosto zagrnena po obrazu. Skrivajoč fVnJ °braz finančarjem ide skozi barriero ter jo '"alu ila proKtem.
Voz j« takal na ccwti. Nc^kdo se pokaže pri "jegovem oknu iu z robcem pomaje. Valentina
stopi čvrsto k vozu ter se vsede poleg Lavre, katera je v vozu čakala.
„Ali si uže dolgo tu?“ povpraša grofinja. — „Še-le nekoliko minut.“ — »Tedaj nisem zamudila ?“ — nNe. Pa nemavi izgubljati časa."
Kočijaž kočijo zapre, Lavra mu namigne, mož si ubere prostor na kozi, švigne z bičem po konji, in voz urno zdrči dalje.
»Kam	se peljevi ?“	povpraša Valentina.	—
„Ne daleč,	v Asoi&res."	— »Ali čaka	tam?“	—
»Ne. Rendezvous ni za danes. Moj Bog, ti trepetaš po vseh udih. Umiri se vender 1“ — »Ne vem, kako mi jezajeclja grofinja, „zelo mo je atrah."
—	»Strah	te je? Zakaj?	Ali nisem jaz	pri tebi?“
—	»Nekaj	kakor slaba	slutnja je v	meni!"	—
»Ti si otročja! Česa se bojiš?" — „Lavra, čeme ne pričakuje, ali je potrebna ta vožnja v Asni6-res?“ — »Bodeš uže izvedela,“ zasmeje se Lavra malicijozno.
V treh četrtih ure ste bili v Asnišres-u, kjer so se nahajala takrat le zidališča iu nekaj prvih vil.
Obe dami izstopite pred nizkimi zelenimi vrati, ki so bila sredi nekega zida.
Lavra povleče zvezek ključev iz žepa, poskusi več ključev ter naposled odprč. Obe ženski vstopite. Na konci dolgega drevoreda stala je majhna, čudno zidana hišica. Vse njene oboknice bile bo zatvorjeiie.	o	v
nPri kom sve li tukaj?" povpraša Valentina tiho, kakor bi se bala, da bi jo slišala kaka skrita oseba. — „Za ta trenotek — sve pri meni,* odgovori Lavra, »ker razpolagam čez vso to hišo ter imam njene ključe. Hiša je vlastniua neke moje prijateljice vdove, ki je morala odpotovati v Italijo. Skoro gotovo ostane vse poletje tam. Zategadelj je prosila meno in mater, da časih sim po-gledave ter sobe nekoliko zračimo. Dala nama je celo dovoljenje, da se smove le«sim preseliti. Vrt ni zelo velik, a kakor lehko opaziš, dobro je obdelovan in uže jako senčnat.
Sprehodivši se po vrtu, vstopite v hišo, kjer je bilo vse frišno, prijetno, elegantno, skoro koketno: pravo pravcato gnezdo za zaljubljence.
»Danes je sobota," reče Lavra grofinji. »Danes osem dan bodem tukaj popoludne. Zdaj poznaš pot; znaš torej sama priti le-sim. Sicer te bode voz, ki naju je sim pripeljal, v Rue Belle-
/ neutemeljenost in jalovost one trditve, s kojo nemški liberalci opravičujejo svojo sedanjo taktiko, da se namreč narodne pravice nemškega plemena žalijo pod TaatfejfijžL-Jidado!
Naravno, da je skrajnaj^ica, katera se £plfth odHkuje^no pad^m§i^jrm jieQtesanosti, po polrTra? bila raz sebe, ko je govornik razkrival njene slabosti. Nič za to, saj je graja od strani takih politikov le priporočilo za poštenega narodnega in avstrijsko mislečega zastopnika. Češki listi »Politik", »Pokrok" in »Narodni Listy“ jako pohvaTno ocenjajo deviški govor doleniskegtf’ poslanca ter ga pozdravljajo kotdobroT pridobitev za večino. In to bode morda marsikomu v tolažilo za napade, /n kojirni so se pred kratkim še obsipali vsi oni, /.kateri navzlic vsemu prigovarjanju niso hoteli ^lltegnitir^tojega zaupanja.
O uterjavanji trgovskih terjatev pri srbskih sodiščih.
(Konec.)
C. Za pritožbe in ukore na II. ali III. stopinjo plačali je brez ozira na vrednost pravdinega predmeta stalno pristojbino 10 dinarov (blizu 4 goldinarjev).
-D. Bil je g- (kolek) prilog znaša 20 para (blizu
8 kr.-)."-.......... ■	■............ -	...
Odvetnikov cenovnik. Tukaj navadni odvetniški i. d. Btroški so jako veliki; radi tega sem pogodil s pravnim zastopnikom poročniSkim zastopstvo avstro-ogerskih strank cenovnik njegovih zaslužkov z najmanjimi in največjimi postavki po vrednosti pravdinega predmeta in težkoči pravde:
1.) Za poučenje in proučenje spisov 5 do
10	gld.
2.) Za pooblastilo (izključno pristojbina za poverjenje podpisov na Srbskem in kolek) 2 goldinarja.
3.) Za prosto ustmeno ali pismeno terjanje v Belemgradu bivajočega dolžnika in sporočilo uspeha (s prepisi in proBto poštnino vred) 3 do
5 gld. _—------------------ ----------
4.) Za grošnjo za vpeljavo sekvestracijskega
postopka na^ocllagi menjice, dolžnega pisma ali jed. (s prepisi i. d. vred) 3 do 6 gld.
5.) Za tožbo, po kateri se mora pripravljena sekvestracija opravičiti (s prepisi i. d. vred) 3 do
6 gld.
6.) Za tožbo z rednim postopkom (s prepisi
i.	d. vred) 10 do 20. gld.
7.) Za ukore ali presojne pritožbe (z vsemi prepisi vred) na II. ali III. stopinjo 10 do 15 goldinarjev.
8.) Za navzočnost na dnevih, pri obravnavah v Belemgradu za vsako uro 2 gld., zunaj Belega-
chasse. V tem mejučasji govorila bom z Lucijanom. On pride tudi v Asnižres, in sicer preje nego
li	ti. Oba te potem tu počakava ob treh!" — »Ker mora biti tako, hočem priti," grofinja ganena. »Pa ti boš tukaj; ne-li ? Hočeš li ostati pri meni? Obljubila si mi to!“ — »Da, bodi mirna 1“ — »Jaz nemam več skrivnosti predtaboj, Lavra; vse, kar bodem govorila z Luranne-om, lehko slišiš." — »Kako dobro je, da imam to hišo na razpolaganje!"
Ženski Btopite zopet v svoj voz ter ste kmalu bili zopet v Parizu.
Minil je teden.
Grofinja bi bila to mejučasje prebila raji samotno; Lavra pa je manevrovala tako dobro, da je grofinjo napeljala, da je vsak dan hodila ven. To je bilo potrebno, da se ji namera posreči.
Lavra ni zanemarjala nobene podrobnosti, nobene točke v izvršbi maščevalnega načrta
V soboto zjutraj dobi grof Bussieres sledeče pismo:
»Gospod grof!
Odkritosrčen prijatelj smatra si za dolžnost, da Vas opozarja na neko stvar, katera se tiče Vaše česti in zaradi koje se norca dela uže ves Pariz.
grada za vsak dan 15 gld. in povrnitev potrošene gotovine za voz, parobrod ali železnico.
9.) Za prosto pismo lastni stranki, nasprotniku, pričam i. d., ako pravda dalje traja (s prepisom in prosto poštnino vred) 1 gld.
10.) Za pismeni oglas h konkurzni masi (s prepisi in prilogami vred) 2 do 5 gld.
Umeti je vse naštete pristojbine, takse in odvetniške zaslužke v goldinarjih avstrijske veljave gotovega denarja, plačilne v Belemgradu.
Ako bi katerakoli v avstrijskih ali ogerskih trgovinskih knjigah vpisana tvrdka izvolila si zastopnikom v pravnih zadevah poverjenca c. kr. poročništva in bi našla njegov račun prevelik, svobodno ji je, da mi poda tak račun v presojo in določbo, proti kateri določbi odvetnik nima nikakeršne pravne poti. V zavarovanje terjatev, ki bi utegnile postati iz zastopstva pravnih zadev proti omenjenemu odvetniku na dobro avstro-ogerskim strankam, zastavil je on na mojo prošnjo tisoč gotovih frankov, ki so se vložili v hranilno blagajnico c. kr. poročništva.
Da se avstro-ogerski trgovci obvarujejo vseh nepotrebnih stroškov, izgub, terjatev in zamude časa, bilo bi jim priporočati o tej priliki še sledeče:
1.) Da se varuje meničino pravo proti pod-pisalcu ali vzprejemniku menice, po srbskem pravu ni treba protestovati menice; le prevedniku (žirantu) nasproti treba protesta. Toliki protesti zaradi neplačila proti vzprejemniku so avstro-oger-skim upnikom le nepotrebni stroški.
2.) Po avstro-ogerski pravni ravnavi utrjuje pripomin na računih i. d.: »plačilno v...“ (napr. Ljubljani) forum solutionis (reševalno sodišče) za kraj, kjer se ima plačati, in ta pristojnost avstrijskih sodišč za takozvane »kontokorent-tožbe“ (tožbe s tekočih računov). Pri obravnavah vsled tacih tožb po avstrijskih sodiščih, uredjenih se srbske stranke navadno dajo zaočno obsoditi (kontu-macirati), puste, da se obsodba upravokrepi, in tudi ne ugovarjajo izvršbinemu odloku avstrijskih sodišč. Potem dohajajo dopisi za dolžnika pristojnemu sodišču zaradi posilne izvršbe. Zdaj še le ima srbsko sodišče, v čegar okrožji naj bi bila izvršba, v zmislu čl. XIII avstro-ogersko-srbske pogodbe za varstvo prava z dnž 6. maja 1881 (drž. zak. št. 88 1. 1882) odrediti »skrajšano obravnavo11, katera se ima pa omejiti le na razsodbo : so li v pogodbi ustanovljeni pogoji za posilno izvršbo ?“ Jeden teh pogojev za posilno izvršbo sodnih razsodeb se nahaja v čl. IX, odst. II pogodbe za varstvo prava, ki se glasi: „2.) Ako je pristojnost razsodnega sodišča po pravilih, veljavnih za naprošeno sodišče utrjena." Ker pa pripomin na računu: »plačilno v . ..“ po srbskem pravu pristojnosti srbskega sodišča ne utrjuje, tudi srbska sodišča I. in II. stopinje, mnogokrat cel6 kasacij-
Uže mesec dnij je od tega, kar se shaja mlada gospa grofinja Bussičres vsak dan z mladeničem, katerega tudi Vi dobro poznate in kojega je grofinja ljubila predno se je z Vami poročila.
Shajata se največkrat v Asničres-u v mali, skriti, sredi necega vrta stoječi hišici, katero drevesa obdavajo. Danes — v soboto — imata 8e popoludne tam zopet sestati.
Cesta, na kateri stoji hišica, nema še no-beuega imena, a je tretja za mostom. Na vrt do-spete po malih zelenih vratih, ki se uabajejo v visokem prednjem zidu.
Lehko se, gospod grof, sami prepričate, da sem vam govoril resnico."
Grof prebravši strašne te vrste, zgrudi se na stol, kakor da ga je podrla strela. Mrzlica ga je tresla ter kakor neumen je strmel v pismo, ki je je imel v tresoči roki!
»Infamija!" zaječi ter besen zmečka list.
Nekoliko časa se ne gane in komaj diha. Potem vzdigne nagloma glavo ter njegovi beli ustnici se povlečejo na bridek nasmeh.
»Brezimno pismo!" dčje zaničljivo. A potem se ga zopet poloti jeza.
»Če bi pa vender-le rea bilo?" zasiče. »Jaz nemam sovražnikov. In potem vse te podrobnosti:
sko sodišče, vsled ugovorov srbskih strank in nji-lovili zastopnikov pristojnosti dotičnih avstro-ogerskih sodišč ne pripoznajo in ne dopustč posilne izvršbe razsodeb na podlagi takozvanih konto-korentnih tožb. Priporoča se torej avstrijskim trgovcem, naj si dajo pripoznanje pristojnosti avstrijskih sodišč zagotoviti s pismom prej ko so na-ročbe izvršili, ali ker bi to malo ne vsak pošten srbsk trgovec odrekel, pa naj bi se v slučaji pravde koj do pristojnega srbskega sodišča obrnili.
3.) V konkurzih naj se gleda na to, da se vsaj v jednem in istem avstrijskem ali ogerskem mestu bivajoči upniki zjedinijo o isti osebi zastopnikom po njih oglašenih terjatev. Ta oseba ni da bi morala nepogojno odvetnik biti. Ali ravno v avstro-ogerskih upnikih je o tacih prilikah velika nesloga, kateri posledek je, da ostanejo v manjšini s svojimi predlogi gledč oskrbništva mase, razdelitve kreditnega premoženja i. d. Opomnim tudi, da c. kr. poročništvo vse konkurze pismeno naznanja trgovinskim in obrtnim zbornicam na Dunaji, v Budimpešti, Pragi, Brnu, Gradci, Trstu, Temešvaru in društvu v varovanje upnikov v Budimpešti, o katerih sc domneva, da ima udeležence avstro-ogerskih tvrdek, in da bi te skupščine po moji nevsilivi misli ne utegnile odreči svojega posredovanja v dosego jednotnega postopanja upnikov v njihovih okrajih bivajočih.
Zgodi se baje tudi, da si dajo avstro-ogerski konkurzni upniki ne redkokrat zaočno drugim upnikom zagotoviti večje pogodne deleže, nego jib konkurzna masa more dati. Taka zagotovila se plačajo mnogokrat z novim kreditom ali z drugimi poboljški. Jaz moram tacih nepravih pogodeb tembolj svariti, ker jih po moji skušnji dolžnik pozneje skoro nikdar ne izpolni in se v to s pravdo in izvršbo jedva prisiliti dd.
4.) Dalje si ne morem kaj, da bi ne opozoril avstro-ogerske strokovnjake na ne obče znano resnico, kakor se vidi, da se pristojnost srbskih sodišč pričenja še le. z 200 dinari .{blizu 100 gld' avafcr. velj. v papirju). Do 200 dinarov 80 pristojni občinski odbori po mestih; v meničnih tožbah J>fl le do 100 dinarov (blizu 50 gld. avstr. velj. * P*" pirju).
5.) C. kr. poročništvu v Belem Gradu dohajejo precej pogosto pooblastila in druge trgovino zadevajoče listine, poverjene le po avstrijskem ali ogerskem notarju. V zmislu čl. IX med Avstro-Oger-sko in Srbijo sklenene državne pogodbe z dnč 6. maja 1881 (drž. zak. št. 89 iz 1882. 1.) pa morajo biti po javnih notarjih spisane listine poverjene po pristojnem oblastvu; sicer zadoatuje temu podpis in uradni pečat sodišča.
6.) Naposled opozorujem še udeležence, da so v Srbi sodne obravnave skoro sploh ustne; ko-
Asni6res, cesta, zelena vrata, vrt, hiša.... Ne, mora biti res! Ona me ne ljubi, ona me zaničuje! O, gorje meni! Prevaran sem! ona me je prevarala! O, malopridnica! malopridnica!... Nič ni nesrečnice zadrževalo od te sramote, da, še misel na njenega otroka ne! Ona mi krade čast ter sramoti mene in otroka mojega! In jaz sem )° tako presrčno ljubil . . . jaz jo še ljubim! .. • • O, kako sem prav imel, da sem sumil. Strašno, strašno!. . .
Kakor besen skoči po konci, zamolkli, jez**1 glasovi izvijejo se njegovim prsom ter roke žugaj® vzdigne. Trenotek časa je mislil tudi na to, da tekel k grofinji ter jej pokazal pisanje.
Da je to storil, lehko	bi se mu	bila op1'*'
po
vičila grofinja; le resnico naj bi mu povedala *, nesreči pa grof ni izpeljal prvotne te svoje n1'8 Ljubosumnost je pogubna svetovalka: onapreinaf?11 razum ter zmeša tudi najmočnejši duh. Grof skl011®* da se bode premagoval ter — maščeval, krv^ maščeval!	.
Lavrin načrt je bil izvrstno osnovan, osveta je zmagala! —
6.	. .
Pri zajutreku	bil jo grof Busstfr«*	miren i
neprevzet. Silil so	je celd,	kra«,oljftt‘	B	svojo s
mtno je tedaj, da se najemajo odvetniki, bivajoči v kraji pristojnega občinskega urada ali sodišča.
Najemati belgradske odvetnike za reševanje Pivnik zadev v Nišu, Smederovem in druzih me-s''k vzrokuje torej pretroške ter zatezuje pravdanje.
Ako bi se v trgovinskih krogih pojavila po-^reba, najeti si odvetnikov v teh ali druzih medili konzulatnega okraja (srbske kraljevine), prizadeval si bodem se vč, da pomorem; toda želeti bilo, naj bi se mi pošiljale dotične ponudbe po posredovanji pristojnih borznih in trgovinskih zbor-’uc “1* obrtnih društev, ki naj bi tudi svojo izjavo priložile. C. kr. poročnik: Stephani 1. r.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj nadaljevala se je v poslanski zbornici državnega zbora adresna debata. Pred pričetkom debato odgovoril je ministerski predsednik grof Taaffe na interpelacijo o izgredih v Ceski ter dejal, da vlada globoko obžaluje te izrede ter jih graja. — Na to pričela se je adresna debata, katera je bila silno burna, morda jedna naibur-°ei&ih avstrijskega parlamenta, kajti govornik \BHz, prizadeval sj je_im^y§o--moč, dajjgvocira *i0Jldal. Debate udeležili so se Kfepek, 3r. Gr<5gr, Knotz in naposled Lichtenstein ter Pl e n er; tudi ministerski predsednik grof T_aaf-ie ^LjC-primoraiL po,.aroga<rtftem in jieosnovanem SSPadanjj	prjjeti	za besedo. Branil je
najprej krepko češkega namestnika ter odbijal lesarska sumničenja, potem pa se je potezal za katero je žaiiLiLootz. Neprestano čuli
3,rT^OT5?TOTn!:^nči Z BČŠhice ministrovemu govoru, levica pa je poražena ugovarjala ter kotlino zahtevala, naj bi se ministerski predsednik Pozval na red, kar se se ve da ni zgodilo, ker ni ^bilo prav nikakega povoda. Včeraj čula je levica iz ministerskega predsednika toliko britkib resnic, gotovo ne bode kmalu pozabila.
štajerski deželni zbor skliče se dnč 16. no-Vembra k zopetnemu zasedanji; tako vsaj poročajo nekuteri listi iz dobrih virov.
Tuje dežele.
O položaji na Balkanskem poluotoku se Piše iz Berolina: Prizadevanje vlastij, da se na Balkanskem poluotoku zabrani vojska, se nadaljuje in goji se tudi nadeja, da ne bode brezuspešno. Gvčiji in Srbiji se je namignilo, da nje zadene vsa odgovornost, če prično proti volji Evrope ne-P°trebno vojevanje, katero bi krušilo berolinsko P°gO(lbo. Ob jednem pa se diplomatski krogi tru-(‘Jo najti pot, kako naj bi se rešilo vzhodno-rHmelijsko vprašanje, da bi se na jedni strani za-
Pr°go. pri tem pa je njo ostro opazoval ter kmalu 'ztakne, da je raztresena iu zle volje.
»To je slaba vest!" misli si. Izza mize vstavši p0vpraša pa glasno: „Ali pojdeš danes ven?" — ”^a\ odgovori ona. — »To je lepo. In kam poj-deš?« __ Lav,.j « _ aAli je ni bilo včeraj akaj?« — „Da; pa obljubila sem jej, da jo danes 0l)iščem.“ — »Če rabiš voz, dam zapreč." — »Ne, Va*a. Od th do ulice Anjou ni daleč, in sprehod J"*' “e bo škodoval." — „Kakor hočeš. Jaz pojdem H ven.«
S temi besedami jo zapusti.
A Grofinja vzdihne. Zopet ji biva tesno pri srci. “tvarj
ni mogla več opustiti.
»Ali delam slabo?" povpraša se sam sebe. H^aJ ravnam le tako, kakor mi veleva vest.
Grof, vrnivši se v svojo Bobo, požvenklja e&aju.
a hitro pride.
»Nai0tite mi VOZnika. Počaka naj me s svojim 0zow »a obrežji na oglu Rue Bellechasse.*
Btrežaj se prikloni ter se obrne proti vratom.
»Germain!" pristavi grof, „ko grofinja zapusti lso> naznanite mi to brzo!«
btrežaj se odstrani.
dovoljile želje Bolgarov, na drugi strani pa da bi se ne krušila berolinska pogodba ter se tako odvzel drugim državam vsak povod, zahtevati zase tudi kako pridobitev. Glavna misel je, naj sc berolinska pogodba nedotaknena ohrani. Berolinska pogodba pa nikakor ne zabranjuje, da bi se bolgarski knez ne smel imenovati za pet let guvernerjem vzhodne Rumelije. Sultan je baje s tem predlogom zadovoljen. — Poročilo iz Carigrada o tej zadevi pravi:	»Dasi pripravljen potegniti, če
treba meč, bode sultan to storil le tedaj, če ga bodo vlasti naravnost pozvale; rajši pa vidi, da se vprašanje reši brez krviprolitja."
Iz Pariza se poroča, da je pri zadnjem mi-nisterskem svetu mr. Grčvy uradno naznanil, da zopet nastopi kot kandidat za predsedništvo ljudo-vlade. Kongres se snide sredi meseca decembra.
Ožje volitve v Francoski izpale so ugodno za republikance; republikancev izvoljenih je 208, konservativcev pa samo 21. Ožje volitve so torej zopet poplavile poraz, katerega so doživeli republikanci dne 4. t. m. Republikanci imeli bodo v zbornici še večjo večino, nego se je v slednjem času v vladnih krogih pričakovalo.
Razne vesti.
— (Roparski umor.) V Vorešraartu na Ogor-skom dogodil so jo v noči od pretečeno nedeljo grozen zločin. Ko je prišla pri ondotnora posestniku Ignaciju Glilcku služoča dokla v nedoljo zjutraj k spalnici svo-joga gospodarja, dobila jo je v svoje začudonjo odprto. Ko stopi notri, pokaže so ji nopopisljiv prizor. Gospodar Glftck, njegova soproga in bratranka ležali so v postelji vsi razmesarjeni. On imel jo na glavi 16 centimetrov globoko rano. Najbrž da ga je jeden hudodelcev s sekiro udaril čez glavo. Razen tega imel je vrat ves prerezan. Še bolj bila je gospodinja razmesarjena. Bra-tranki gospodarjovi je bila glava tako razbita, da so možgani vsi von visoli. Ta kotola se je v Amoriko preseliti in je svojega strijca lo za slovo obiskala. Kedo je zločin doprinesel, je sedaj šo čisto neznano. Sumi so, da so hudodelci uže proj ta večer splazili so v hišo, da so pod streho se skrili in po noči potem planili na prebivalce hiše ter jih na tako grozen način pomorili.
— (Strop se podrl.) Iz Pošte poroča so o naslednji nesreči. V hiši neke Eleonoro Polgar podrl se je prod nekolikimi dnevi, in sicer ponoči strop sobe. v kateri je stanoval pismonoša Krebs s svojo soprogo in otroci. Pismoša sam jo slišavši pokanje o pravem času šo utekel, soprogo in tri otroke pa je zasulo. On tekel jo hitro na policijo iu pomoč bila je kmalu na mestu. Vender so jednega otroka mrtvega potegnili izpod razvalin in soprogi pismonoševi je jeduo nogo skoro po polnom odtrgalo od telesa. Druga dva otroka bila sta manj poškodovana. Nesroča prigodila so je
Grof stopi v svoj kabinet, kjer se je nahajala tudi izbrana njegova knjižnica. Odpre omaro, v kateri je bilo mnogo dragocenih iu redkih umetnih rečij. Iz bogato posrebrujene škatle vzame dvoceven samokres. Poskusi petelina ter najde vse v redu. Potem nabasa orožje ter je dene v žep.
Njegov pogled je bil temen in žugalen.
Nekaj minut pozneje naznani strežnik grofu, da je milostiva gospa zapustila palačo.
Gospod Bussičres vzame klobuk ter plane iz svoje sobe.
Germain je zmajal z glavo začuden in tožen. Prišedši na prosto, pogleda grof po cesti. Grofinja jo bila izginila, pa najet voz je drčal uže ua konci ceste.
»Ona je v vozu !“ zamomlja grof ter hiti na obrežje, kjer je čakal voz. — nAli vas ni strežaj naročil?" povpraša kočijaža. — „Da.“
Grof odpre vozna vrata ter skoči v voz.
»Kam?« povpraša kočijaž. — »V Asničres."
—	»Tako daleč? Kaka ulica?" — »Pokažem vam jo, ko hitro bova tam." — »Še boljše! Nisem prav znan v tem kraji", opomni kočijaž, zapre vozna vrata, skoči na kozo ter požene konja.
(Dnlje prihodnjič.)
zaradi malomarnosti hišne posestnico. Opozorjena bila jo uže davno na to, da poslopje ni več varno in da bo treba popravljati ga, o ona se za to ni uič zmenila. Sedaj imela se bo pred sodnijo zagovarjati.
—	(Pod razvalinami.) Iz rumuuskoga mesteca Jassy poroča se o grozni nesreči, ki se jo prigodila v noči od 6. na 7. t. m. V palači kneza Roz-novano začelo jo namroč goreti in ogenj razširil so je kmalu na postranska z različnim blagom in tvarinami prenapolnjena poslopja. Mostna požarna bramba in od-dolek vojakov delala sta na vso moč, a ognja ni bilo moč udušiti, za to bilo je skrb obračati vsaj na to, da se zidovje no podrč. Ko pa 80 vojaki in ognjogasci zidove podpirali, začuje se hipoma na jedni strani strašen ropot in klic na pomagaje. Jeden del zidii zrušil se jo ter pokopal več vojakov, mod njimi tudi njih komandanta, kapitana Pauna. Ko so zrušeni zid razkopali, dobili so kapitana in še štiri drugo može mrtvo, a dvajset mož in jodon častnik bili so lmdd poškodovani. Dnd 11, t. m. pokopali so ponesrečene zelč slovesno, vso meščanstvo in vojaštvo skazalo jim jo zadnjo čast.
Domače stvari.
— (Najvišji dar.) Nj. veličanstvo presvitli cesar blagovolil je po povodnji poškodovanim Korošcem zopet darovati 8000 gld. iz Najvišjo zasebne blagajnico. — Nj, veličanstvo presvitli cesar podarilje občini Jablanici za zgradbo nove šole sto in potdeset goldinarjev iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Notarijatska zbornica kranjska) izvolila jo pri predvčeranji seji predsednikom gosp. dr. Jarneja Zupanca, c. kr. notarja v Ljubljani; v odbor so bili izvoljeni gospodje: Ivan Gogola, dr. Teodor Rudež, Luka S vet ec in dr. Fr. Vok; namostnikoma pa gospoda notarja Ig. Gruntar iz Logatca in Janko Kersnik z Brda.
— (»Cocilijino društvo" v Ljubljani) bodo imelo v četrtek dne 22. oktobra t. 1 VI. občni zbor z naslednjimi točkami: 1.) Ob desetih do-poludno: slovosna sv. maša v stolnici (Festuin sanctae Fidoi, V. M. sem.) Introitus »Me eispoetaverunt", can-tus choralis. Missa „0 clemens, o pia, o dulcis Virgo Maria!" IV. voc. inaequal. auct. Dr. J. Benz, op. 8. Graduale »Adjuvabit eam Deus« IV. voc. aequal. auct. Ant. Foerster. Offertorium »Diffusa est gratia" IV. voc. inaequal anct. Dr. Fr. Witt. Communio »Feci judi-cium", cantus choralis. Po končani sv. maši pelo se bodo še »Čredo" iz iste Benzove maše. 2.) Ob enajstih zborovanje v knezoškofijski palači; obsegalo bode: a) nagovor predsednikov; b) sporočilo tajnikovo ; c) sporočilo blagajnikovo; d) sporočilo glasbenega vodje. 3.) Ob x!i ua pet popoludue v cerkvi čč. oo. frančiškanov: a) »Adoro de devote" auct. Eug. Frey; b) Lavretansko litanije, harmonizovan koral; c) »Tantum ergo — Ge-nitori", (B-dur) auct. dr. Fr. Witt; d) »Hvaljen bodi Jozus Kristus", auct. dr. Fr. Witt
— (Pogreša se) od minole srede kmetovalec Jožo Princ iz Lip na ljubljanskem močvirji. Minolo sredo je Princ gnal v Ljubljano dva prašiča na prodaj; jodnoga prodal je za 21 gld., drugega za 27 gld. Od tedaj je Princ po polnem zginil; iskali so ga uže povsodi, a zaman jo bil trud. Domneva se, da je Princ vračajoč se pijan po noči domov padel v jarek, do vrha napolnjen z vodo, ter utonil.
— (Slo pari ca.) Omožena iivilja Loopoldina Fuchs iz Freivvaldaua v Šleziji oaleparila jo v slednjih dneh voč oseb v Ljubljani. Prišla je k šivilji Ivanki Tomekovi ter jo prosila, ker mora obiskati imenitno osebo, naj joj posodi svojo črno obleko, rokovice in klobuk, čoš, da vso to roči prinoso nazaj v nekaterih urah. Nazaj je ni bilo več. Minolo soboto pa je prišla v toj prisleparjoni obleki k prodajalki Jeri Langer v prodajalnico Kolman-Miglarjovo na Mostnom trgu, ka-tori jo uže pred 14 dnevi izvabila par črevljov; zdaj jo jo prosila, naj joj da zopet par črovljov, kor mora ob 4. uri iti za pogrebom; takoj po pogrobu pa se vrno ter poravna račun. Okolo B. ure vrnila se je sle-parica v drugi obleki tor prosila zopet Jero Langer, naj jej posodi ogrinjalno ruto, kor je mraz, ona pa mora šo neka j nuj noga oskrboti, vondor pa da so vrne v pol uri tor potom poravnd vos račun. A Loopoldina Fuchs se ni vrnila. Zdaj jo zasledujo policija. Pozor torej, kdor neče biti osleparjen!
— (Finska letina.) Iz Maribora se poroča, da je trgatev deloma uže končana, deloma pa so še vrši. Vinogradniki se voselijo dobre letine, povsodi so pridolali dobro kapljico Cona vinu okolo Maribora je 7 do 8 gold. vedro. — „Ljutomerčan“ so jo tudi dobro obnesel; mošt prodaje se kar od preše po 12 do 15 gold. vedro. __________________
Poročilo o letini
sredi meseca oktobra t. 1.
Vreme je bilo med prvo polovico moseca oktobra v večini dožol zel<5 različno in večinoma uostanovitno; v tem ko so je iz severnih dežel, osebito iz Galicije, poročalo o suhem in gorkem vremenu, katera je uže pričela neugodno vplivati na razvijanje oziramo, bilo jo v večini dežel hladno, deževno vreme, osobito v Tirolski, Koroški in Kranjski, bilo je mnogo dežovja in celo povodnji in sneg padel je skoro v doline. Ozimna so jo vsejala skoro povsod v prvi polovici meseca.
Ogerščica kaže dobro; le iz Moravske dohajejo tožbe, da se je slabo razvila. Kakor v prejšnji dObi, je tudi zdaj ozimina in detelja mnogo trpela po miših, osobito v Galiciji.
Ajda, katera se je večinoma uže požela, dala je, oziroma obeta skoro povsodi srednjedober pridelek.
Pozna repa kaže različno; iz južne Tirolsko se obeta srednja letina, iz Štajerske pa zel6 dobra.
Detelja strnišnica se je v planinskih deželah slabo obnesla, škodovalo joj je deževno vreme.
Otave se je v nekaterih krajih malo nakosilo in toži se o pomanjkanji klaje.
Koruza, pesa in krompir so deloma uže shranjeni, deloma se spravljajo domov. Koruza so je sploh dobro obnesla; pesa jo dala srodnji pridelek, krompirja pridelalo se je mnogo, v nekaterih krajih toliko, kakor, uže več let ne.
Trgatev se v večini dežel uže končuje; pridelka skoro povsod mnogo, in na mnogih krajih zel6 izvrsten.
Sadja se je mnogo nabralo.
Kostanja se je v Tirolski pridelalo srednje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Na Dunaji, 19. septembra. (Za včerajšnji list prekasno došel.) Denašnja seja izredno viharna. Govoril s prva Kfepek iz nemškega kluba, pre-žvekajoč stare fraze o „reakciji, klerikalizmu itd.“ Izvrstno razsvetlil G r 6 g r položaj na čeBkem, ka-zoč prave razloge vznemirjenja narodov v levičarski taktiki. Potem K n o t z strastno napadal desnico in vlado, Šukljeju očital, da je bil o svojem Času pred deželno sodnijo stal zaradi svojih ruskih simpatij ter tedaj pravice nima, zagovarjati avstrijskega stališča. Taaffe odgovarjal srdito zarad napadov na nenavzočega češkega namestnika in na vojsko. Desnica frenetično ploskala, levica zahtevala, naj se minister na red pozove. Smolka odbil. Šuklje bo stvarno popravil, ker poslovni red tako zahteva, še le po končani debati.
Dunaj, 20. oktobra. (Iz poslanske zbornice.) Predsednik naznani, da se delegacije v 22. dan t. m. snidejo. — K zapisniku včerajšnje seje omeni Fiegl, da se predlog, naj se ministerski predsednik pokliče k redu, ni rešil. Dr. Smolka odgovarja, da je bil predlog zavrnen. Adresna debata se dalj uje.	___________
na-
Dunaj, 19. oktobra. Poslanska zbornica. Nj. ekscelenca ministerski predsednik Taaffe odgovarja na interpelacijo o izgredih v Češki naslednje: Vlada najostreje graja znane slednje izgrede, kojih so Be udeležile osebe obeh narodnostij. Gblastva, soduije in žandarmerija storili so povsodi svojo dolžnost. Vlada torej predbacivanje, da ona ni Nemcev zadostno varovala, z vso odločnostjo zavrača. Dogodki v Trutnovem, Liberci bili so brez večjega pomena in krivci obsojeni. Najnovejši dogodki v Duhcovem in Liberci so gled6 činiteljev in uzrokov neznani in nepojasnjeni. Gled6 dogod jajev v Kraljevem Dvoru se je zoper 75 oseb, med njimi zoper župana, vložila tožba. Me3tno zastopništvo bilo je razpuščeno. V vseh slučajih pro-uzročevalo je izgrede le narodnostno razburjenje, kojo se je pa potlačilo s zakonitimi sredstvi; vlada
Odgovorni urednik J. Nagli fi.
mora torej osebito tudi trditev, da se je v armadi pojavil narodnostni prepir, označiti kot po polnem neutemeljen. Oblastva na Češkem podvojila so v tem oziru svoje čuvanje. V slučaji novih izgredov bode vlada, naj ti uže pohajejo od katerekoli stranke, brezobzirno postopala z vso strogostjo zakona. Vlada se nadeja, da se bode mirno skupno sporazumljenje med obema narodoma vedno bolj vtrjevalo.
Pariz, 19. oktobra. Pri ožjih volitvah izvoljenih je bilo 208 republikancev in 21 konservativcev.
Sre d ec, 19. oktobra. Vlada izročila je zastopnikom velevlastij dopolnilno noto, v kateri izreka, da se hoče po polnem ukloniti nasvetom in naredbam poslanikov v Carigradu.
Carigrad, 19. oktobra. Odgovarjajoča na kolektivno noto vlastij zahvaljuje se Turčija za njihove naredbe ter jih prosi, naj kneza bolgarskega napotijo, da se vrne v Bolgarijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 20. oktobra.
giii.
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................81'80
>	»	»	»	srebru............................ 82 20
Zlata renta..................................................108	• 25
avstr, renta.........................................98'40
Delnice ndrodne banke..................................... 857* —
Kreditne delnice.......................................... 282'20
London 10 lir sterling...................................... 125	26
frankovec............................................. 9' 956
Cekini c. kr.................................................. 5	92
100 drž. mark..................................................61-60
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanjo
baro-
metra
Tempe-
ratura
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
736-84 734-63 734 90
7-6
14-6
9-6
Votrovl
Nebo
szpd.sr. ! megla svzh, sl. | sk. js. bzv. I obl.
Mo-krina v mm
63
dež
i
V založništvu nadeni izisla je na svitlo
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasni« is vseh stanov.
Nabral
■A-nton. Brezovnlk
učitelj.
12 pOl v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinajr & M Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
SSSEE^HEEE®
V našem založništvu se dobiva:
■itj e	Amerike.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
0 tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »I^jublj. Zvon»:
•Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, daje lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.« Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v no-sreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Tržaška
ra
Trstu,
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital i: resti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—20
t
Samo ta mesec še
“tS? srečke > 1 *
Glavni dobitek v gotovini
100.000 gU.
120.000 gld. 10.000 gld. 5000gld. a. v. itd. 4000dobitkov
ml—m
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica &
Or* Hirscli
dobro znani specijalni zdravnik za slfllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	27
sifilitiko in kožne bolezni
tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mo-lurji, poluoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 6
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9, do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Tisk»t» in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed.IIamb«**