(1 flnflt
IIJILteHl.
»Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24*—
pol leta
jetrt leta.......,
na mesec.......■
12 — 6 —
2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22 —
pol leta........11'—
četrt leta........550
na mesec ....... 1 90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflovi nllca it 9, (1 nadstropje levo), telefon at 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vpostatve naročnine se nc ožin. Maroana tlakama teletom tt S5.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                        za Nemčijo: celo leto.......K 25—   ,   Ce!o leto.......K 28-
ČetrtCleta                          *   650        23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec' \\  \  \  \  \   \   230  '   celo leto  .  ./.....K 30-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka-UpriTnlitvo: Enaflova nllca it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85.
„Kritika" luMjanstiega msjfnejo gospodarstvo.
Dr. Pegan bi bil silno rad zanimiv klerikalen veljak ia sili se v ospredje s svojo klavrno osebieo, kje.* ]e more. Spominja ita> m oži vek prav živo Aesopov» žabice, ki se je napihovala in napihovala, da bi postala enaka volu, a levše je počilo, se pred-nn je postala enaka volovskemu kopitu. On in prof. Jare pa imata velo višje cilje, ko ta žabica, zakaj sanjarita bojda o časteh liubljanskes-a ip.'i'i^va. Toda vse -sanjarenje in napihovanje ne pomore niti enemu, uiti drugemu do resne upoštevano-*ti, do politične važnosti, do impouu-■»če vplivnosti, ker nedostaja duha, alenta, ustvarjajoče sile. X. pr. dr. r*_aii! Ta od katerekoli plati pre-aotrivani pigmejček bi ne mogel vzlie napihovanju postati junak po-lirične drame, kvečjemu bi zadoščal komična figura kake zaljubljeno ertiee iz krofov ljubljanskega klerikalnega velja škega filistra. Dr. Pe-?an pa je seveda oženjen, rimskokatoliško poročen ter je katoliški oče ireh katoliških otročkov. Zato hi bil le i nn zanimivejši v vlogi — reci-• — katoliškega don Juana. Toda mi imamo žal, opravka le s proza ič-niro. »v obod ne ljubezni nesposobnim deželnim odbornikom, ki govori o kanalih, delavcih, vzpenjačah, ž**lez-nir-i in šolah. In karkoli zine o teh stvareh, je bedarija.
Dr. Peganovo   ignorant no čvekanje o ljubljanski mestni elektrar-i smo že odpravili z uradnimi šte-iikami; zdaj se pobavimo nekoliko z drugimi   »kritičnimi«, kozli tega dolgočasnega  patrijota. Xeza >hiženo reklamo mn sicer   delamo s >m,   toda v niče veni Petrami ne zn*-> individija.   nego le tip, ki pred-tavlja    vso   današnjo klerikalno Branko. Kakoršen je dr. Pegan, talci • vsi ti klerikalni repošievi.
Dr. Pegan jp trdil,   da »nam ni X rpptember   nič drugega prinesel -t slovenske ulične napise Iju bi ja riter da »smo padli zopfd na nivo red   20. septembrom«.   S   tem je :?,aeil seveda le »napredek« v S. L. po 20. sept., zakaj klerikalci — ki bili par mesecev   edini z naprei-i.'aki      >o res takoj uskočili v uem-i tabor, se združili z zakletimi duš
mani   slovenstva   ter so po 20. septembru zagrešili že celo vrsto narodnih izdajstev.   Vzlie   20. sept  so se naši    klerikalci    zvezali politično z Xeinci,    so    dali Nemcem nemško gimnazijo,   nemškega nadzornika a\ srednje šole. so prodali slovenski občinski   svet    nemštvu,    s** brat i jo z nemško soldatesko, protez u jejo v deželnem   ml boru   nemško u radništvo, I>odpirajo ciganske bande in vojaško godbo, prirejajo nemške idijotske kabaretne    večere čifut>kih šmiristov, ubijajo družbo sv. Cirila »n Metoda, ubijajo     Sloven>ko Filharmonija, ubijajo slovensko deželno irle.l.dišče itd.    V deželnem in državnem zboru tirajo Pegam z nekim blaznim fanatizmom  |K»litiko,  ki  je najodločneje pmtislovanska in iščejo t nekim hi steričnim  gnevom  vsako najmanjšo priliko, da prizadenejo le   čim več zločinov na telesu slovanstva. Ti nesrečneži s.* surovo zadirajo v pridne češke igralce našega gledališča, a h-i-mi nastavljaj«, pungermanske Geii-hoferje, itd. itd. Tako je padla S. L S. po 20. septembru resnično globoko, globoko pod nivo pred   20. septembrom, in iz te globino -e ne dvignejo pač nikdar več. Brez narodne časti so, narodne propalice so brez primere v zgodovini našega naroda. Da so doseže »zdrav odpor«,   hočejo ti pa-gani   desetletja    popolno    iz*" iščem ljubljanski ob"-ir.ski svet izročiti zopet lieiiičt utarski    prepoi^nei, me<l tem ko tujci pobijajo Slovence areni slovenskih občin ter jim ne dovoljujejo niti slovenskih reklamakik tabH, niti slovenskega plakata! Da uničijo vpliv inteligentnega meščanstva, hočejo pritegniti med ljubljansko vo lilstvo okoličanske kmete, zakaj »večina prebivalstva je kmečkega rodu«-:. Ljubljanska     Sparkasso - vzdržuje edina vse trhlo in jetično kranjsko nemštvo, ona vzdržuje vse propalo nemško in nemškutarsko   trgov-4 o in obrtništvo; ta »Sparkasse« je vir vse moči in vsega    vpliva peščice kranjskih hajloveev, — zato pa ji brž pri skot" \ la na pomoč s  Tj. s. in sam rdeči Bonaventura je prav strokovnjaški izpremenil polo/nj na kr-rist in v rešitev te »Sparkass"«. Da, ti klerikalci so danes z narodnega ia političnega gledišča    ali nezavedni blazniki ali pa betoma zločinci! Novi domovinski zakon je ljubljanski občini natovoril že itak ogromna h v -mena, ker je število oseb. za katere
mora skrbeti mestni ubožni zaklad, sila pomnožil. Ljubljana izplačuje že danes neštetim osebam ubožne podpore, a klerikalci hočejo tj breme — -kmečkim občinam na ljubo — še povečati. Dr. Pegan je kričal v deželnem zboru, da se v Ljubljani za revno šolsko mladež še premalo žrtvuje in je trdil celo laž, da je liane* pod neaa za revne šolske otroke po*aaoui črtana. Občina naj potemtakem sprejme v svojo dnevno oskrbo Se par sto novih beračev ter naj žrtvuje še par tisočakov za šolske potrebščine otrok teh beračev, a pri vsem tem naj izkazuje koncem v proračunu še velik prebitek. Tak čudodt Inik je pa»** le dr. Pegan. Magistrat j»* v zadnjih letih svojim delavcem ploče že dvakrat zvišal, a dr. Pegan trdi, da m lastno delavstvo magistrat ničesar ne stori. Mestna posredovalnica za službe in stanovanja se je ustanovila na opetovane nujne zahteve vseh mestnih slojev. Obnesla se je izvrstno ter je danes zatočišče vseh k rogov meščanstva. A dr. Pegan si je izmislil kar iz jasnega, da »se je posredoval niča ustanovila le zato, da je nekdo dobil shržbico«. To je podlo, to je nizkotno! Tisti »nekdo« je namreč slučajno predsednik mnogo starejšega in mnogo uglednejšega pevskega društva, kakor je Aesopova žabica -• »Ljubljana« > konkurznim Svetkom, ki ga niti v »S;>odnji Ši^ki ni^o mogli več rabiti; tisti »nekdo« je slučajno napreden hišni posestnik in volilee. in le zato mu zavida dr. Pegan celo tisto ponižno službico, a te zelene zavisti ni prav nič sram. »Velika komocija je«, pravi ta nezadovoljn: humorist, >da oddaja občinski svet razne nabav° za iriesto cbčinskim svetnikoni«. -\li te nabave se v?ndar vedno javno razpisujejo, »dpirajo s(» vselej na iztezaj vse poti konkurence, in se mldajajo vsa dela in vse dobave le najnižjim povndn?iom. Ako je med konkurenti slučajno kak občinski svetovalec — obrt n "k ali trgo-rec davkoplačevalec — najugodnejši porararlnik za mesto j$c njemu mora izročiti razpisani posel. Ali se naj morda vsakdo, ki postane brezplačen Ld>čin->ki svetovalec, edp^ivr svojenin i^)kli**n fer nuj se poslej živi od vod*' in zraka.' davno skladišče je last zasebnikov davkoplačevalcev, meščanov; vse velike troske obrata, osobia in nastanitve nosi skladišče samo. A dr.   Peiran   "a h te va   m stno javno
skladišče! Torej mestni monopol za vse i u povsod! Mesto naj bi plačevalo ustanovitev in režijo podjetja, ko ga ima vendar danes brezplačno na razpolago. A če bi mesto les ustanovilo tako poO ;et je in nastavilo urad-ništvo, bi dr. Pegan prav gotovo zopet kričal, da s+* je poklicalo v življenje le zato, đa ima kt^k »nekdo* službo in da se nagrade »agitatorji«. Saj se dere žaba tako tudi o Jiiestni zastavljalnici, ki se je vendar morala ustanoviti, ko se je zatvorila nemška. Službe za to zastavljalnico so bile ta kisto razpisane javno in so se oddale tistim, ki so bili najbolje kvalifiko-vam, najbolje strokovno izvežbani, čujte, dr. Pegan! — gledć poštenosti neoporečni in vsega zaupanja vredm. Ljubljanska klerikalna okolica je brez najpotrebnejših šol in vsi otroci t išče v ljubljanske šole. Mestna občina odpira paralelke, izpreminja šolske garderobe v šolske sobe, najema jo se stanovanja po zasebnih hišah v učilniške svrhe, a navalu izvenmest-nih otrok vse skupaj še ne zadošča. A Pegani, namesto da bi se ljubljanski občini zahvalili za gostoljubje tu za ogromne žit ve, namesto da bi c. kr, mestnemu šolskemu in občinskemu svetu bili hvaležni, tulijo, da so »mestne sole prenapolnjene, da je individualna vzgoja nemožna« in se drznejo izreči celo žalitev: »Slabe "Sole vzgajajo otroke le za jetniščniee m vii otniščniee«. Zares, brezmejna je klerikalna nehvaležnost in kani-baisko surova je nesramnost teh ljudi! Lumpa rije teh kreatur kriče do neba po maščevanju. Z besnim zelotizmom in z nekim gnusnim instinktom onemogočajo zidanje novih šol, zabranjajo prizidke šolam, odklanjajo deželne podpore najvažnejšim kulturnim zavodom, potem pa javkajo: Zakaj ni več sol, vec razredov, več učiteljev?!« Šolstvo v klerikalnih obč'iiah je uprav azijatsko zanemarjeno in učiteljem se ondi godi kakor pod sibirsko knuto. Z lece in v vseh bratovščinah hujskajo kmete proti šoli p3 proti učiteljem, a v Ljubljani si drzne poslan-ki pajac to)i nesramno hruliti mestni občinski svet. Kakor bi Zulukafer ali Lskimo učil eistote in manir veliko-mestne^a Evropejca! Da faki slovenski Eskimi nimajo smisla in razume vanja za umetniške galerije, za ate-lijejc, za vapenjaee in druge naredbe modeme kulturne, je sevetbi čisto na-
ravno. Da se ti zakleti sovražniki vsakega napredka boje poletnega gledališča, je umevno, saj ubijajo celo sezonsko gledališče.Klerikalci so pravočasno začeli delati reklamo za nemško novo gledališče. Svojih političnih zaveznikov pač tudi na tem polju ne morejo pustiti brez pomoči. Baš v tem hipu, ko se do s-krajnosti žrtvuje vse kranjsko in tudi vse avstrijsko nemštvo s cesarjem na čelu, da vzpostavi v slovenski Ljubljani čim lepše in čim boljšo nemško nove gledališče, baš v tem hipu so navalili Pegani, Jarci in Kobi ji na slovensko »deželno« gledališče ter so ga. oblatiti pred svetom. Povsod ljubijo kulturni narodi svoja gledališča kakor najni:-lejšo in najlepše ter store vse, kar h* čim bolj koristi gledališčem. Xaši klerikalci pa ga na^kakujejo kakor divji Huni, ko so rušili siari Rim. Povsod na svetu se žrtvujejo milijoni za pospeševanje tujskega prometa ter se grade najmodernejše stavbe in naredbe, ki privabljajo goste. V Ljubljani pa se je jedva začelo proučevati vprašanje vzpenjače na Grad, in že so klerikalci zalo. kakor stekli napadli župana in občinski svet. Pravkar se izvršuje enaka vzpenjača celo v BIo-senu pri Selzthalu, a neprimerno ugodneje situvevana Ljubljana s prekrasnim razgledom z Gradu tako vzpenjače ne sme imeti! Ljubljana je dobila brez najmanjše žrtve električno cestno železnico, tako da prekaša ž njo celo kraljevski Zagreb. S to železnico je dobila Ljubljana mahoma značaj modernega evropskega mesta, kar seveda Peganom nI všeč. Nobeno mesto v Avstriji nima glede cestne železnice toli ugodne pogodbe, kakor Ljubljana, dr. Pegan pa niti s tem ni zadovoljen. Železnica ne nosi danes niti 19r investovane glavnice, zato noben pameten človek ne bo zahteval, naj podjetje omrežje še pomnoži. Dr. Pedali pa to vendarle zahteva, ker je pač toli izvrsten eko nom. No, nova deželna elektrarna bo dala Peganom priliko, da pokažejo svojo piramidalno spretnost v sklepanju pog-odeb. zato počakajmo. D> rlanm niso klerikalci vsUarili še niti enega velikega gospodarskega podjetja razen falitni »Union« za nemške varijete je, ciganske bande in za erotske orgije s paterooštri prepa-sanih c vi čk osi o vce v. Naj pokažejo v bodoče, da znajo res trni? vstvarjs-ti in ne le čeliustati! Nas bo veselil
LISTEK.
': ta o mladih Ilutleh.
(Spisal C. Gola i.)
Tvorniški dimnik je bučal vse ^i* ijsko dopoldne, da je donelo po viroki dolini in odmevalo od gor,ki so tf'mnHlp na desnem bregu zelene reke. 'M-if globoko v skalnato strugo. Votlo r o Imen je je šlo na vse ttrant, slinio se je po ravnem polju sredi niz-pogorij m po vaseh, raztresenih reki in poteh, ki so vodile k tvor-Pi,i. Bilo je, kakor bi dihal soparico " hromel črui velikan, kakor bi pelo *'lo temno, zamolklo svojo pesem, nPorno, silno himno v znamenje, da ' Bogu ukradlo nedeljo in ne utegne Praznovati Tz strojnice je prihajalo srastanje težkega valjarja in bren «*nje jermen, časih je ostro zažvižga-1,0 ter se pri pogibali pri vsakem ko-^r'ih sunkih puhal iz nizkega, želez-1     dimnika ter se hipoma razgub-ial v vlažnem jutru.
Od cerkve, stoječe na holmu ob togorja so šli kmetje od šeste maše r ^ničah po trije ali štirje; težka iu Triiflna jim je bila hoja, in važni po-^nki. Hodili so počasi in enakomer-10 ter se pri pogibali pri vsekem ko Jku s telesom, koščenim in okornim Nf>»^ so jim bile krive in zlomljene,
nekateri so metali stopala od sebe in vrtali s petami v prah, drugi so ^e zadevali s palci, močnimi in ploščatimi. Hlače so se jim drgnile v kole ni h, in slišati je bilo trdo in suho praskanje, ter se je zdelo, da ima vztleti iskra kakor | od žveplenko. Trdo in plavo naškrobijene srajc«• so jih rezale v rjave vratove, suknjiče so no sili obešene na desna ramena, ker je poletno solnce že z močjo pripekalo z bledega neba.
Za njimi so šumele kmetice v širokih, nahranili kikljah, da se je delal veter za njimi, in mahate so z žilavimi, širokimi rokami, kakor bi \ «i slale. Hodile so z bolj drobnimi koraki in živo, se zibale v pasu in metale široke boke na levo in desno, Spredaj so bila dekleta v prazničnih oblačilih, pisanih krilih, po katerih so se vili svileni pasovi. Xa glavi so imele svetle rute, in nad čelom lase spete z glavniki v prevzeten greben. Dve sta bili celo v žametnih, višnjev-kastib kočema>kah, ki sta se spreminjali in hudo bodli ostala dekleta v oči.
Ravno je šla mimo c vernice vesela in nagajivo se posmeh u joča ter zavidna ženska mladina, ko stopita skozi visoka, do polovice odprta vrata dva mlada delavca, v plavih predpasnikih in goloroka. Obstala sta i u s svetlimi očmi gledala na rdeče, smehljajoče se dekliške obraze.
»Glej jo vašo Minco«, je dejal prvi, ki je stal kraj ceste, in pokazal
bele zob«- mledelu, temuozardelemu dekletu. Bil j • rjavega obraza, ustnice zakrite z mehkim puhom in lase je imel razdeljene v dve preči ia prilep-Ijeno po čelu. Klobuk je nosil visoko nad čelom in držal cigareto v ust ih.
»Ali greva ž njo. Tone?« »Saj ve pot«, je čmerno odgovo-j ril tovariš, k: je imel zelo koščen, upal obraz, žel ost ne, trudne oči in ^koro bele obrvi. Stal je ob zidu, z levo roko v b lovnikovem žepu in s cigareto v desnici. Dim se mu je ka dil skozi nosnice, in moško in ošabno se je ozrl na kmete in kmetice.
»Kako pa je danes zala!« je rekel prvi tovariš in ni mogel obrniti oči od temnordečega dekleta, ki je šlo visoko sredi pisane gnječe. »Hudiča, je čeri na, Tone, vaša Minca.<%
»K, pusti jo. Lipe, naj gre naprej!« je odgovoril, ko je videl, da se oni pripravlja stopiti za dekletom. Njegov bledi obraz je rjavel, in jezno so mu gledale oči.
»Jaz grem, Tone! Popoldne pridi na ples h Kofolu! — Skoro stekel je po cesti mimo starih kmetov m kmetic ter bil kmalu za mlado družbo, sredi smeha in norčevanja,
»Minca, počakaj«, je za klical nad srednjim dekletom. Takoj se je ozrlo dekle k njemu in obstalo. Ostale so se smejale in klicali tovarisici, naj gre ž nji mL
»Pusti ga, Minca, pojdi s nami,« je rekla suha in tenka punca, ki jo dr-
žala robec t toki, dišeč že od daleč po nageljnovem olju.
♦Kaj se res meniš zanj, za tega nehata«, ji je šepnila zavidna soseda. Minca se ni menila za tovarišiee. ampak je še vedno z raz-mcjanlm obrazom čakala Lipatn, Odšle so, le njena največja prijateljica, Mana^ je ostala pri njej. Bila je za spoznanje manjša od n;?e, pegaste pikr so bile razškropljene pod očmi in po nosu, a niso kazile njenega mladega, svežega obraza.
»No, kaj boš rnrvcdal, Lipe,« ga je nairovorila Minca. »Ali si vso noč delal! Ali po^leš oh desetih na Ladjo? Danes je tam semenj.«
»Kaj odpustka mi kupi!« se je oglasila Mana.
»Plesat grem popoldne,« je rekel Lipe, obrnjen k Minci, ne da bi odgovarjal na njeno vprašanje. Pri Kofolu bo ples. Petrič pride in Farjae. Še ti pridi!«
»Saj bi, pa —« utihnila je.
»Zakaj bi ne?«
»No, saj bom!« Ogledala se je in videla Toneta, svojega brata, ki je šel tik za njo, in za hip se je pokazala nejevolja v njenih očeh. Nato je dejala Manci, ki je šla na njeni levici:
»Saj pojdeva skupaj?«
»Ne vem. Če mi bo mogoče skrivaj. Nas oda je tako siten.« Nato se ae je obrnila k Toneta in ga ogovorila:
*Se ti pridi!   Pojdeva   plesat V
Ves čas je i meta tih in priprost smeh na ustnih, ki je bil pozdrav in znamenje prijaznosti. Tone je skc>ro zardel, in njegov koščeni obraz se je napel ter postal boi j okrogel. Tudi on se je zasmejal v zadregi, ni odgovoril in le y>okimal in povesil glavo.
Tako so šli nekaj časa molče naprej. Lipe je s slastjo in žejnimi cčml gledal polno in jedro postavo Minčino ter lovil njeno roko. Vjel jo je in stisnil.
»Ali me spustiš!« je akaco zakričala in ga z levico udarila po rami.
»Presneta Mim-a- kako si zala! c Spustil je njeno roko in gledal njen stas, njene prsi, ki so tako krepko dihale pod belo zelenkasto bluzo, njena nasmejana lica in rjave oči.
»Ali me imaš še kaj rada i Dane? teden si rekla, da si malo moja.«
Pogledala ga je skoro jezno iti se hitro obrnila k bratu.
»Zakaj pa hodiš za nami t Alo? poberi se! Pojdi naprej,« ,ie velela. Ustanovila se je in prijela Lipeta, da je počakal. Tudi Tone je obstal.
»No, pojdi naprej! Saj vidiš, da imamo svoje pogovore!«
Tone se je široko smejal in gledal Minci v oči.
»Pusti ga, kaj ti pa hoče t« ji jd rekla Mana in potegnila prijateljico za roko. Lipe se je ovil njenega pasu in jo potegnil e smehom k sebi.
»Kaj pa. imata s Miacot« je vprašala Mana in zaostala za korak ter stopala nato vštric  z Tonetom.
vsak, tudi najmanjši gospodarski napredak, ki ga povzroče danes še toli strašno sterilni naši klerikalni rojaki. Toda za dele taki komični FVgani niso, saj nimajo sposobnosti niti za psovanja. Bodočnost torej naj bo kav rikaleem blagoslovljena s pozitivnimi uspehi in realnimi, vsemu narodu dobrodošlimi veledeli. Mi si tega brez konkurenčne zavisti telimo prav od srca, zakaj nam gre nad vsi le korist naroda, pa naj pride že od bo-jra ali hudiča! Danes pa veljajo S. L. S. in njenih Peganih seutimentaioi vzdihljaji prof. Jarea: »Mati Slovenija, tvoji sinovi te izdajajo, gredo s tujcem vkup, mesto da bi podali roko ljubezni svojemu bratu! Zakrij si lice, Slovenija! Zakrij si lice, bela Ljubljana, da ne vidiš tega časa žalosti in sramote!« (»Slovenec«, štev. 20.. z dne 26. januarja 1910.)
' _ Cato.
Poslanska zbornica.
Predsednik poslanske zbornice dr. Patav se je podal v soboto k ministrskemu predsedniku. Konferenca je trajala pol ure. V pred velikonočnem zasedanju se bo rešil poleg re-krutnega kontigenta in zakona proti pijančevanju tudi zakon o lokalnih železnicah. Velikouočne. počitnice bodo trajale tri tedne. Takoj po Veliki noči se suide zopet češki deželni zbor. Baron Bienerth je izjavil, da bt kabinet preosnuje šele takrat, kadar bodo dani trdni temelji za delavno veČino.
Ministr&ki svet
Baron Bienerth je v sobotne"! ministrskem svetu poročal o uspehu
svojih konferenc z voditelji posameznih strank. Dejal je, da so vsi poudarjali nujno potrebo pozitivnega parlamentarnega dela. Obljubil je. da bo vlada s pomočjo Poljakov predvsem skušala }>oravnati na--protstva med Čehi in Nemci. Na Dunaju se bodo ostvarili oredpogoji, v Pragi pa se bo sklenil sporazum.
Poljaki.
»Poljska korespondenca^ piše. mh je konferenca Bienerthova s Poljaki zelo razjasnila situacijo. Konstatiralo se je na merodajnih mestih, da ni resnično, da bi bil Poljaki KIub<^ spremenil svojo dosedanjo taktiko in svoj ix>litieni program. Nikomur v škodo in nikomur na lju-'•■ je skušal IVi.Ai Klub setaviti stalno zanesljivo večino, ker je taka večina edino sredstvo v zagotovitev ^tabilnosti razmer v parlamentu. Barem Bienerth je predloge »Poljskega Kluba« sprejel in je obljubil, da se izvrše.
>Polj>ki Klub« v tem treuotku sploh ni za preosnovo ministr-tva, niti Stapinski je ne zahteva, ker vidi, da bi »Poljska ljudska stranka« ne imela iz te rekonstrukcije nobenega dobička. Poljaki so bili v svoji Politiki vedno veliki sebieueži; gledali le na svoj lastni profit in na nič drugega. Podpirali so najhujše I»rotislovanske sisteme in podpirali bodo še naprej tudi Slovanom sovražni Bien^rthov kabinet. Poljaki >o prekrižali račune, ki sta jih delala pri nas dr. Šusteršič in dr. Kre?; z ono slavno spremembo poslovnika pred Božičem lanskega leta*
Ogrsko.
Za ustanovitev nove vladne stranke, ki je bila v soboto, se je povsod kazalo ogromno zanimanje. Z dežele je prišlo na tisoče privržencev nove stranke. Pri ustanovnem shodu je bilo navzočih okoli 9000 ljudi,    vsi ministri, številne deputa-
Na. njenih ustnih je drhte i smeh. a tak^j je izginil, ko se je ozrla na Toneta, ter videla njegov mračni obrez i u srdite oči, - katerimi jt- gledal tovariša, ki je še vedno objemal njegovo sestro okoli j>asa ter jo stiskal k sebi.
»Jezes", se je prestrašila. »Zakaj pa tako hudo gledaš? Kaj ti pa je Manca j** zakrila z roko njesro*- po gled, in čudno se je preplašilo njeno lice.
»Minca, ^iinca, kaj pa je s Tonetom razgrabil jo je za prste in jih krčevito stiskal v svoji pesti, da je dekle bolestno jeknilo. Prijateljica je navidez preslišala njeno vprašanje in govorila z Lipetom.
»Kaj praviš I Plesat te je povabila Liza? Le pojdi, potlej te pa res več ne pogledam. Prav gotovo ne! Pa ž njo! Ki je tako ošabna in gleda vse duge tako odzgoraj!«
Zopet jo je prijel za roko, a de kle je zamahnilo ter ga udarilo s pestjo. »Pusti Me!«
Bližali so ^e vasi. Ob robu griča, fik nad reko, je stala lesena, s slamo krita koča, in kraj nje se je družb;! ustavila.
»Lipe, popoldne pridi pome! In fi, Mana, saj prideš tudi?« Obrnila se je in stekla skozi nizke duri v vezo, odkoder se je kadil dim.
(Daljs ertaocajle.)
cije,   zastopniki   liberalnih drnaaav itd.   Ministrski predao*** jo v na* trajajočem govoru razvajal program
^lajij.    flUtta    mhIŽIm m      l f II ■ Mil II i*
▼ HK1C    V* imjVJ     V UlIlBv    |1>|WBW W
jal, da se izpelje ta reforma v smislu •plodnosti na najsirjt nadlegi, vendar tako, da ostane ina4jarahi značaj deaele nedotaknjen. Vendar na želi vlada, da oa tudi nemadjaraki narodi pod Khueaovo vlado dobre počutijo. Vlada bo privilegije avatro-ogrske banke i^odaljaala in bo skušala še bolj ko doslej zagotoviti ogrrake interese. Zborovalno in društveno pravo bo vlada rabila v uajliberalaejšem smislu. — Grof Tih za je nato predlagal dolgo resolucijo v smisla izvajanj ministrskega predsednika; slednjič se je izvolil organizacijski odbor
00 članov.
Orsko.
V Londonu se govori, da so angleške križarice pripravljene, da v slučaju nevarnosti sprejmejo na krov grško kraljevsko rodbino. O podrobnostih se je sestavil baje dogovor med grškim kraljem in angleškim pooblaščencem. — Ta vest, če tudi morda ni popolnoma resnična, kaže, kako resna je situacija na Grškem.
Anglljs.
Delavska   stranka vlade ne bo
podpirala; ministrskemu predsednika Ascpiitbu je obljubila podiniro le pod pogojem, da .W|uith uredi najprej vprašanj* veta gosposke zborni e. Mada je sedaj v velikih stiskah in čujejo >e *'.e g!a>ovi o zopetnih novih volitvah. Stranke boilo pa pač -kušale nove volitve preprečiti, ker so volilni fondi popolnoma izčrpani in jih ni mogoče v kratkem času zopet nepolni ti.
Dnevne vesti.
- Poslanec Ivan Hribar ^ v+>
ložaju. Poslance Ivan H r i b a r se je napram uredniku »Hrvatske Kore->pondeiiee<- o položaju izrazil takole: »Rekonstrukcijo ministrstva, kakor jo zahtevata tako »Slovanska Enota, kakor »Poljski klub.f, smatram za brezpogojno potrebno, ker more L-a:no taka rekonstrukcija jamčiti za sestavo delavne večiue v po-Elanski zbornici. Delna rekonstrukcija bi razmer nikakor ne i/.ho;>ala, k-^r Slovanska Enota« nikakor ne more imeti zaupanja v ministrstvo, kateremu so vtisnile svoj pečat ose-be kakor dr. Hochenburger in dr. Kr-hreliier. Slovani so tako po svojem pomena, kakor tudi po svojem številu takšen faktor v državi, da imajo polno pravico zahtevati, da se odpravi sistem, ki so ga namenoma in takorekoč ua izzivalni način etablirali proti njim. Poslanska zbornica se more k rednemu poslovanju vrniti samo s privoljenjem »Slovanske Enote»Slovanska Enota« pa m kakor ne more pripustiti, da bi se
1 delovanjem poslanske zborni ee podpiral sistem, ki je naperjen proti pretežni večini v državi stanujočib narodov. Sestavo nove večine v po-poslanski zbornici ne smatram za izključeno, ako se »Slovanski Enoti«, ki jo tvorijo elementi, katerim je na srcu pozitivno delo, nmog« i, da se posvetijo pozitivnemu delu, ne da bi pri tem morala podpirati -istem, ki je sovražen sl»vcuskim n rodom v monarhiji«.
-f Klerikalci v zvezi ?. Nemci. V petkovi seji trgovske in obrtne zbornice se je doigral nad vse značilen dogodek, ki je eklatantan dokaz, da .-o klerikalci res zvezani z Nemci, da torej očitanje o klerikalno-nemški zvozi ni zgolj neutemeljeno sumniče-nje. kakor to zatrjujejo klerikalci. Evo dokaza! Zbornični svetnik go-spod Ivan Hribar je stavil predlog, naj se z vzklikom izvoli za zastopnika trgovske in obrtne zbornice v deželno pridobninsko komisijo gospod Ivan Knez. Proti volitvi z vzklikom se je izrekel Nemec g. Pa-mer, na kar se je vršila volitev z listki. Skrutinij je dognal, da je bilo oddanih 20 glasov. Od teh jih je dobil 12. gospod Ivan Knez, 8 pa znani vsenemški odvetnik dr. Ervin Am-brosehitz. Pri seji je bilo navzočih vseh 12 uaprednih zborničnih svetnikov, ki so složno glasovali za g. Ivana Kneza, dočim je ostalih 8 navzočih zborničnih svetnikov — 5 klerikalcev in 3 Nemci — glasovalo za dr. Ambrosehitza. Kregar, Ivožar, Globelnik, Velkavrh itd., ti veliki Slovenci in katoličani — na jeziku, mi glasovali za Vsenemca protestanta dr. Ambrosehitza. Koustatujemo to brez vsakega komentarja, pripominjamo, naj se vzpričo tako eklatantnih dokazov klerikalci ne osme-lijo več v bodoče tajiti dejstva, da so zvezani z Nemci proti svojim rojakom!
-f Postojnsko-vlnavsko železniško vprašanje. Na železniškem shodu v Ljubljani dne 24. januarja je bilo sklenjeno, da se za vsako projekto-vano progo določi poblaščenec, ki naj skrbi, da se izvoli železniški pododbor, ki naj bo v dotiki s central-
aini odborom
Uf«* v fe TWN pH Vipavi ja aklienl aa visenj, dno M. februarje popoldne v As. Vid inpane vipavskih obeiu. zastopnike postojnske občine in aeiaiiih,an efctaJ*. Wejt|i se aa shoda zastopniki vipavskih afctin ter postojnahe in arene viške občine. Predsedoval je župan Uršič. Shod je vzel v pretres železniško vprašanje in se jo iz vseh izvajanj posnelo, da je Vipavcem v prvi vtnti ležeče na zvezi s Postojno tal Baadrto, ako bi pa te zvene ne bilo mogoče doseči, pa so za združenje s projektovano železnico Postoj na-Stanjel. — Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Vipavska železnica naj ae zveze z eno točko prejek tavane progo Postojna-Štanjel, če mogoče z Razdrtim. Ta resolucija se pošlje centralnemu odboru v Ljubljano. V odbor, ki šteje sedem članov, so bili izvoljeni: deželni poslanec Mirko Perhavec kot predsednik in kot člani župan Anton Uršič, dekan Andrej Lavrič iu Franc Habe za Vipavsko, Filip Kavčič za Razdrto, župan Ivan Dobe v ee iz H re no vic in župan Gregor Piki iz Postojne. Ker se je izrekla želja, naj se ta odbor eventnvalno jk>-množi, so bili izvoljeni kot namestniki: Josip Lavrenčič za Postojno, župnik Ivan Zupan za Hrenovice in župan PetrovČič ter lekarnar Hus za Vipavo.
-r Komu so pogodu narodnostni prepiri v državi? Vsenenieem! Znani vsenemški poslanec Vincenc Mali k je odkritosrčno to priznal rekoč: Kot Vseneniec pozdravljam vsako pooštrenje političnih in narodnih nasprotstev, ker smatram, da ta na-sprotstva samo pospešujejo rešitev vprašanja o »Vsenemčiji«. —- Iz Ma-likove izpovedi je razvidno, da Nemci naravnost izivajo narodnostne boje v Avstriji, ker menijo, da bodo s tem najbrže dosegli, da bo država Habsburžanov kot zrelo jabolko padla v naročje Vsenemčijc, to je Pni-sije. In v tem stremljenju podpirajo Nemce z vsemi močmi državnki a la barvni Bienerth, ki hi bili užaljeni v* dno srea, ako bi se jim odrekalo ime -pravili, cesarju in državi vernih avstrjiskih patriotov!«
-4- Anekdota o nadškofu in banu. Hrvatski listi priobčujejo to-Ie anekdoto, ki ima to prednost, da je povsem resnična: »Odkar je znani slepar Strassnofi' prevaril zagrebškega nadškofa Posilovića in drug-'* gospodo na kaptolu, ko se jim je predstavil ko: ministrski evetnik z Dunaja, ki je prišel, da se pogaja o popolnenju škofovske stolice v Zagrebu, je na4Iškof zelo oprezen, ako kilo k njemu pride. Nadškof Posilo-vie jo že star in boleheu gospod, ki ne čita Časopisov in vsled tega tudi ne ve, kaj se godi zunaj njegovega dvorca. Tako se je tudi zgodilo, da ni vedel za spremembo na banskem stolcu. Ko je bil dr. Tomašie imenovan za bana. je naravno jrosetil tudi nadškofa. Po tem posetu, ki je bil izredno kratek.je nadškof pozval kanonika Fremuža in mu tajinstveno zaupal: »Sedaj je bil pri meni Človek, ki ;-e mi je predstavil kot ban Toraa-sie. Toda jaz mu nisem veroval in se nisem dal prevariti. Poznam jaz te Strassnoffe . . . .« »Za boga milega«, je prestrašeno zaklieal kanonik, »kaj ste storili, prevzvišeni! To ni bil no-ben Strassnoff, to je bi! res novi ban.« Drdgo in dolgo je govori! kanonik, da prepriča nadškofa o To-mašieevem banstvu: po dolgem trudu se mu je kf nčno to posrečilo. Dru-«ri dan je vrnil nadškof banu Toma-šiču poset.« — Ali se ne čita ta resnična zgodba kakor kaka anekdota v »Siinplieissimu« '
-j- Odlikovanje. Cesarski svetnik gospod Rudolf Zar j i, mnogoletni c. kr. ravnatelj pomožuih uradov pri dež. predseduištvu v Ljubljani je bil o priliki svojega umirovljenja odlikovan s častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje.
- Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Jutri v torek pride na naš oder 21. oramska noviteta v tekoči sezoni ter se uprizori prvič za p ar-a bon en te re|>ertoiiTia noviteta dvornega gledališča na Dunaju, burka »Crni madež« O. Kadelburga iu St. Pre-berjo. Ta pravkar na Dunaju prvič uprizorjena burka se igra sedaj tudi v Gradcu, v Pragi, lluda-pešti, Brnu, Karlovskih Varih, Linču, Me ran u, Libcrcah in drugo«!, povsod * velikim uspehom. Burka je jako zabavna ter ime isvrscne vloge, tri različne komične očete *gg. Bobu-slav, Danilo in Verovšek> in ameri kanskega advokata najmodernejše vrate (g. Nučič). »ć^rni madež« povsod opetovano napolnjuje gledališča, ker se pri tej burki vse izvrstno zabava. Tudi pri nas bo ourka vzorno pripravljena ter jo igrajo najboljši člani. Pričakovati je torej vsaj zadovoljivega odziva publike. Za to lahko burko pride na vrsto Wnlther-Leonova narodna igra »Oospedje sinovi«, ki jo jo g. profesor Fr. K. prav imenitno lokalizira!. Za oporno novitete   »Sebeka   kraljica« Karla
Goidmarka se nabavijo nove kulise izj 0avl llostnmi, za hrvatsko operetna noviteto »Baron Tren k« pa dobimo popolne opremo. — G. V u š k e -vic bo gostoval še park rat oa na-šesz odru, ker je mahoma osvojil vsa srea; v nadomestilo pa pojdv v Zagreb gostovat ga. N o r d g a r t o v a.
— Slovensko gledališče. Po večletnem presledku smo v soboto zopet slišali »Trubadurja«, ki so ga na moderna načela prisegajoči glasbeni kritiki ae tolikrat ubijali, ki pa je vzlic temu še vedno mlad in ima še vedno veliko privlačno silo. Pisal » se je, da so »IVubadurjeve« melodije samo še za lajno, a dandanes je ^ Trubadur« zopet na repertoarju znamenitih gledališč V Ljubljani je »Trubadur« izza prejšnjih časov v najboljšem spominu in ker je bil v soboto uprizorjen na korist prvega tenorista slov. opere g. F i a 1 e je naravno, da je bilo gledališče nabito polno, saj si je g. Fiala pridobil vse simpatije slov. občinstva, ki ceni v njem izbornega in vedno marljivega pevca, kateremu se ima zahvaliti za mnogo ur umetniškega užitka. Kot Mauriko je bil g. Fiala v vsakem oziru odličen. Igral je svojo vlogo z dramatično silo in jo sijajno pel, tudi slavnoznanrj stretto. Občinstvo mu je priredilo presrčne ovacije in izročena sta mu bila dva krasna lovor-jeva venca. Pri tej predstavi je sodeloval   kot gost operni pevec gosp.
V u s k o v i ć iz Zagreba, ki je občinstvo s svojim petjeni in s svojo igro kar fascinirah Gospod Vuško-vič ima svež in mlad tenor-bariton, ki je izšolan v tradicijah italijanskega bel canto. Pel je partijo grofa Lune tako kraeiio, da je bilo vse očarano in je vse občudovalo njegovo ognjevitost in visoko umetniško stopnjo, ua katero se je povzpoL Gospa N o r d g a r t o v a je pela Leono-ro Ln je svojo partijo v igri in v petju isto tako odlično izvršila, kakor sploh vsako partijo, ki je njej poverjena. V njej ima slov. opera ne samo izborno nego tudi vedno zanesljivo in neumorno primadono. Azuce.no je pela gdč. P o r š 1 o v a. To je bila gotovo največja partija, kar jih je doslej imela ta nadarjena pevka in dasi zahteva ta vloga mnogo, jo je gdč. Perslova vendar vzlic svoji bo bhnosti tako dobro izvršila, da ji gre vse priznanje. Tudi £r. P a t o č -k a si je v vlogi FernanJa pridobil vsestransko priznanje. Opero je dirigiral g. T a 1 i c h in sicer temi^ra-mentno, s tlnim smislom za njene posebnosti in z vidnim razumevanjem značaja italijanske opere Verdijeve dobe. izkratka: bila je predstava, ki pomeni imeniten uspeh. —
V nedeljo popoldne so peli »Ločeno ženo«, zveče na so zopet z največjim uspehom ponovili »Trubadurja«.
— Družba sv. Cirila in Metoda križana in kronana. »Slovenec« jo je križal s svojo Cirilmetodarijo, rodoljubni Slovenci pa ji pošiljajo srebrnih kron. Gdč. Bertica Mullerjeva v Zagorju za Savo je poslala 100 K, katere je nabrala blagajničarka podružnice v odgovor ua »Slovenčevo« Cirilmetodarijo. V istem smislu je dal odgovor g. Anton M u h a v Lokvi s prespevkom 200 K v obrambni sklad. — V Višnjevku na Goriškem je nastalo delovanje v korist družbe sv. Cirila in Metoda vsled »Sloven-čevih« napadov živahneje. G. Sirk je poslal 3 K, zbirko vesele družbe, v odgovor sloveuskim izdajalcem. Te vrste odmevi na »Slovenčevo« Cirilmetodarijo so najboljši. Hvala!
— Družba sv. Cirila in Metoda ne ugaja »Rdečemu Praporu«. Ne bili bi si mogli tega misliti, saj so deležni sadov družbenega delovanja posebno otroci delavcev. »Rdeči Prapor« trdi, da je družba sv. Cirila in Metoda bratovščina in da so dolžni člani opravljati gotove molitve. Resnično pa je, da je družba edino le šolska družba in od članov se ne išče nič dragega, kakor le tisti gmotni prispevek, katerega d on asa t i se je priglasil prostovoljno vsak član brez vsake druge obvezanosti. Nadejamo se, da »Rdeči Prapor« dotično notico resnici na ljubo popravi, saj se more o bistvu družbenih namenov prepričati, ako Še ni docela poučen.
— Dražbi sv. Cirila in Metoda so poslale delavke tobačne tovarne po gdč. Manci Goljarjevi 10 K kot odgovor na »Slovenčevo« Cirilmetodarijo. Ta dar nas zelo veseli in nadejamo se, da se vzbudi delavstvo ljubljansko za delo v korist naši šolski družbi, od katere imajo prav otroci slovenskih delavcev v mnogih krajih največ koristi.
— »Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj« je imelo v soboto zvečer svoj redni občni zbor. Predsednik izraža v svojem nagovoru svojo zadovolj-noat, da se društvo tako krepko razvija in poživlja zborovalce, naj še nadalje vztrajajo na potu presvete in napredka. Iz tajnikovega poročila ja razvidno, kako potrebno jo društvo za Vodmat in da je odbor porabil vsako priliko, da se potegne za ko-
* risti tega okraja. Društvo je priredilo več izborno uspelih veselic |n na Miklavžev   vešer je obdarovale lepo število revnih otrok in revežev tega okraja.     Ustanovil se je laški kurz ki pod spretnim vodstvom   g. fiihf nika prav dobro uspeva, V osebi go spoda Pavška si je pridobilo društv. delavnega   zastopnika   tega okraja Izposlovajo ali pa zagotovilo si je r» gulaeijo   in kanalizacijo večine nli< v Vodmatu, dobilo je zagotovilo, d« se razsvetljava izdatno izboljša iu st policijska stražnica v najkrajšem ca su namesti v okraju samem. Največji uspeh pa je društvo doseglo v Mr, s t ah,   kjer je po svojem zastopniki vodilo   agitacijo za občinske volitv« in prvič pokazalo, da klerikalni zm* ni nepremagljiv niti ne v ljubljansk okolici,   ki je bila do zadnjega časa tako črna, da bi je ves letošnji siicl-ne umil. Knjižnice, ki izkazuje že po število knjig, se je članstvo prav pridno   posluževalo, le želeti je, da tudi časopise, ki so na razpolago, tako pridno prebira. Iz blagajnikove^ poročila   posnemamo,   da   je imeli društvo 2225 K 84 vin. dohodkov ii 1000 K 63 vin. stroškov. Blagajni ki se da absolutorij.   Izreče se zahvali »Slov. Narodu« za naklonjenost, po sebno pa vodmatskim damam in go spodom,   ki   so vsikdar tako požrto valno   delovali v prospeh društv; Nato so bili z vsklikom voljeni v od bor:   Bizjak Ivan,   Taškar Andnj Tomažič Ivan, Šelko Avguštin, Gher baz Emil,    Verovšek Miha, Turči« Alojzij,    Fortič Valentin    in Lu^ii Dominik st. Za namestnike: Babnik Karel in Zidan Miha.    Za pregledo valce   računov:   Drašček Anton in Dermelj L. Nato je presednik zaklju čil občni zbor.
— »Vseslovanska zveza časni karjev« ima v petek 25. t. m. v Pra^r ob 8. zvečer v restavraciji »u Brvi šku« svojo odborovo sejo. Na dnevnem redu te seje je posvetovanje i shodu slovanskih časnikarjev > Sofiji.
— Občni zbor »Radogeja« se J vršil v soboto ob G. popoldne v dvo rani na rotovžu   pod predsedstvo! župana Ivana Hribarja, ki v svojci: nagovoru pozdravlja navzoče in kou statira, da je društvo tudi v pretek lem letu vršilo svojo nalogo. Pravila so se spremenila v toliko, da se pod pirajo tudi    dostudirani. — Tajnik prot*. Lovše pravi, da je delo društvu tudi v preteklem letu bilo plodon^-no. Zahvala za to grre premnogim pri jateljem dijaštva. pred vsem župani Hribarju, dr. Novaku. Zahvaljuje ■> tudi poverjenikom prof. Hraskemu prof. Grivcu in   prof. Hauptmanmi Oglasilo se je 76 prosilcev, med nji mi 28 abiturijentov, 32 pravnikov, filozofov, 4 medieinei in 5 tehnikov podpora pa se je dovolila 42 prosii cem. Odbor je imel 10 sej. Izstopil sta odbornika notar Plantan in pro Vajda. Umrla ^ta podporniku društv, V. Legrat in dr B. Ipavie. (Zboroval ci se v znak sožalja dvignejo s sedi1 zev, kar se zabeleži v zapisnik). Tajniku se izreče zahvala m bivšem' tajniku prof. Vajdi se pošlje pismen; zahvala. — Blagajnik dr. Papež pei ča,   da je imelo društvo uohedk 7568 K, med temi darila 2704 K, ela n ari na 475 K   in   vrnjena posoji! 1697 K. Med darovalci so   obč. svet ljubljanski,     kmetska posojilnici hran. in posrjilniško društvo v Ptu ju, kreditna banka, dolenj. podružni ca »Prosvete« itd. Troškov pa je bili 6074 K. in sicer na podporah 5737 K upravnih treskov pa 337 K. Prem ženje znaša 44.366 K. — Blagajniku se izreče zahvala in odboru se da na predlog pregrledovalcev ahsolutorii Slede volitve in so izvoljeni v odbr z vzklikom: predsednikom znpan Ki bar, podpredsednikom dr. Novak v odbor prof. Breznik, prof. Lov prof. Jeršhiovie, dr. Papež, dr. Tav-čar, dr. Triller in dr. Žerjav kot ljub ljanski člani, kot izvenljuhijanski pa dr. »Tanežič, dr. Kukovec, dr. Mullor dr. Rekar, prof. Schegula   in prof Seidl.   Pregledo valca   računov :ri ravnatelja Ciuha in Hiter. Istopivš mu odborniku vladn. svetniku Sen' koviču se izreče pismena zahvala.
— Danes v »Mestni dom«! To naj bo danes deviza vsega naroi nega občinstva, ki se čuti res slovensko in ki v resuici sampatizira z w uodnim delavstvom in našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kateri je namenjen del Čistega dobička. Vajenska skupina »NDO.« uprizori ljudsko iro »Divji lovec«. Na sporedu je še poleg drugih točk tudi kuplet »Pepeek, občinski tepček«. &>' deluje tamburaški zbor Vajenska skupine. Vstop prost, — Kdor hfifc dati napadalcem »Ciriimetodari.it primeren odgovor in kdor hoče izkazati tudi narodnemu delavstvu simpatije, ta pride gotovo danes zvečer ob poj 8, v »Mestni dom«.
— Dobrodelno društvo tiskarje« , na Kranjskem   je   imelo   v sobot'
zvečer v restavraciji »Narodnega do ina« pod predsedstvom g. O. Pisni n e a avoj letošnji občni zbor. I* odborovega   poročila   o društvenem
del "rvanja naj navedemo, da ja Une%-društvo v teku leta en občni abor ia
da je rešil odbor tekoče zadeve v 18w sejah. Došlo je 42 prošenj za podpore in   ae   je   v   38 slučajih prosilcem
ustreglo. Običajna božičniea se je priredila dne 19. decembra in je popolnoma uspela. Društvo Je štelo na koncu leta 165 članov, od katerih je 142 uslužbenih v Ljubljair. Po računskem zaključku je bilo 1082 K 72 vin. dohodkov in 1001 K 48 v stroškov, tedaj 81 K 24 v prebitka, s katerim je naraslo društveno premoženje na 2603 K 38 v. — Občni zbor je izrekel odboru kakor vsem onim, ki so na ta ali drug način podpirali društvo, iskreno zahvalo. — Pri volitvah so bili v odbor za leto 191»>. izvoljeni   tile ppapodje; -predsednik
0. Planine, njegov namestnik I. Komar, blagajnik A. Štrekelj, zapisnikar P. J e 1 o č n i k odbornika F. K r a š o v i c in I. N a b e r -n i k ,   namestnika Ig. L a m p i č in
1. P e z d i r , pregledovaleu računov Št. Dražil in F. J e z e r š e k.
— Obrtno pomožno   društvo v Ljubljani je imelo v četrtek zvečer pod predsedsivom načelnika ?r. Antona Krejčija svoj letošnji občni zbor. Iz poslovnega poročila društvenega blagajnika Karla Ž u i k a posu* mamo, da šteje društvo sedaj 33 zadružnikov. Denarni promet je i*-aašaJ v preteklem    letu 2.-27.444 K 70 v, čisti dobiček pa 5308 K 01 v. liezervni zaklad je znašal 132.947 K 3£ v. penznjski zaklad pa 1f*74 K SI vin. Občni zbor je vzel poročilo soglasno v znanje ter podelil lavnatolj-islvu absolutorij. Od čistega dobička ^ porahi S40 K za podpore revnim obrtnikom; rezervnemu zakladu se izroči 1774 K 84 v. pokojninskemu zakladu pa *S00 K. Nadalje so se dovolile podpore: Družbi sy._ Cirila in Metoda   40 K.  društvu rokodelskih pomočnikov 40 K. podponemu društvu slovenskih visokošolcei   na Du-najii in društvu »Domovina« v Ljubljani po 30 K. »Slovenskemu plani;i-skemu društvu«, društvu - Ljubljanski Zvon    in   Narodni šoli < po 20 K. Ljubljanskemu »Sokolu« in Vineen-oijevi družbi po 10 K.    D.dvži sc se zvišali po nasvetu društvenega na-čelnika od 400 na 500 K. V odbor so bili izvoljeni pir. Ivan B mač. Josip
k, Anton Putrieh in Ivan Slobodni k. za računske pr< uhViovalee pa ^r-K. PVan Kandaro. Anton Leiir-g^eh in Josip Lokar. Končno se je *r. J. Kozak zahvalil ravnateljstvu za sp< Šno delovanje, na kar je pred--dnik Krejči zaključil zborovanje.
— Zaročil se je deželni stavbni rdjunkt inžener   Miroslav    K a s u 1
p-dč. M. H i 1 b e r to v o . hčerjo , . kr. nadinženerja Hilberta v Ljubljani.
Novih tobakaru se \ »led odred-Tk finančnega ministrstva ne bo ustanavljalo do konca leta 1911. S tem -i« je i!>tregrlo želji tobakarnar-je\. ki se pritožujejo, da vedno manj zaslužijo.
\'-srečen strel s   fiobertovc pištole. 15 let fetari Karel Jakop, kaj-v -in pri Dv. Mariji v Polji, si r<  kupil flobertovo pištolo. Prišel je vežo Bencinove gostilne. Domača kla jc držala 31etnega bencinovega sinčka Albina za roko. Jakop je tvoril iz bližine na fantovo glavo ii -pražil, misle - da je vtaknil v pištolo slepo patrono. Deček  e je zgrudii \ čelo in je takoj izdihni. St-e je obsodilo Jakopa na 3 tetine
0 r, »peira zapora.
Iz Metlike >e nam piše: Štiri-jstletna    deklica A. G. je imela okral  i<»-el v neki tukajšnji hiši. ančno je menda morala opazovati neko -tranko, ki je spravljala sobni kljie- na skrivni kraj, kadar se je za nekaj minut oddaljila od stanovanja. Tako je pred nekaj dnevi porabila -irankino odsotnost, odprla stanovanje, našla v miznici prav znatno vsoto ter si jo prisvojila. Stranka Še tisti   dan   i>ojrrešala denar. < Numljena je bila tatvine prej imena <<- klica. Takoj se je ta predrzna tatvina    tihoma   ja\ila orožnikom.    Nadčetnik    Steklasa se je v družbi z drugim orožnikom oglasil
1 a dekličinem stanovanju. Deklica
je orožnikov tako prestrašila, da i   ibežaia. izročila   pa   ves izmakni denar svoji sestri, ki jo je ho-i    prijeti.   Namen teh vrstic je, opozoriti občinstvo, da v enakih slučajih naznani nemudoma osumljen-« ;i lajno žandarmeriji,    ki varujoč -trogo tajnost, večinoma    prej ali •dej zasledi storilec.
Drugačni časi. Piše se nam: 1 duhovščino se včasih najdejo možakarji, ki uče druge krščanski ; uk, a so sami premalo o njem podmeni. Med take se šteje kaplan v Koroški Beli pri Javorniku na Go-renjskem. On nh namreč dela zelo \ natega za božjo čast in službo ter zelo skrbi za to, da so v nedeljo vsi župljani zorani pri maši, ne oziraje se na to, da imajo mnogi dolgo, a k teznn se slabo pot, ter so tako prisiljeni doma ostati. Svojo stranko pusti seveda »>ri miru, l>olje pa pazi no
protivnike in kjer \t more, ošteva zavedne  mena, ki se ne ozirajo na
njegovo vnetost, nit bolje rešene, ki ran ne dajo zaaluika. £akal je zato večkrat ua priliko, da Ui mogel svojo jezico uad katerim od teb izkaditi,
ter jo je tudi u čak al. Opazil je namreč, da železniški čuvaj   ne aahaja
redno v nedeljo v cerkev, ter da eelo svojih otrok tjakaj ne pošilja. To je bilo nekaj za njega. Nekega dne jo pri m aha s vso sveto jezo, ki je more le njemu podoben imeti, v njegovo čuvajnico, kjer so bili ravno vsi domači zbrani. Tu se začne repenčiti kot petelin in razsajati, kot da bi imel pravico on v hiši ukazovati. Gospodar mu je mirno odgovoril, da uiu je nemogoče priti ob nedeljah v cerkev, ker njegova služba zahteva, da je vedno na svojem mestu; otroc samih on kot vdovec ne more pustiti ik> tej dolgi, (čuvajnica je skoro eno uro daleč) a k temu, ko burja vleče, še zelo nevarni poti. Ali kaplan ni hotel o tem nič slišati. Ko mu je mož nato rekel, da je slišal včasih v cerkvi pridgati, da en očenaš skesano izgovorjen, pa bodisi kjerkoli, več velja, kot sto v cerkvi slabo izgovorjenih oče naše v, prikipela je kapi a nova jeza do vrhunca. Rekel je: »Sedaj so drugačni časi in to ne velja več; vsaka molitev zunaj cerkve je neveljavna!« Gospod kaplan, kaj pa pravi katekizem?! Ali ste ga že pozabili Kakor se vidi, ste ga res pozabili, ker ste se s politiko preveč pečali. Svetoval bi vam, da jo pustite pri miru ter da mirne ljudi ne nadlegujete, ker drugače znajo priti res »drugačni časi,« o katerih vi go-\ orite!
Ustanovitev »Celjske Sokolske
župe«. V nedeljo 13. t. m. so se zbrali
v Sokolskem domu« v G a barjih pri Celju zastopniki 10, veeinoma štajerskih, sokolskih društev, da se posvetujejo o ustanovitvi samostojne »Sokolske župe«. Predložena župna pravila so se sprejela ter se bodo takoj predložila vladi v potrjenje. Nove ustanovljena župa se bode imenovala »Celjska sokolska župa s sedežem v Celju« ter bode obsegala sledeč«« « krožja: 1. celjsko, 2. krško, 3. mariborsko in 4. zagorsko. V teh so soko7-ska društva, oziroma odseki: v L Celje, Žalec. Beaslovče, Mozirje, Šoštanj, St. dur ob južni žeiznici; v 2. Krško, Sv. Križ - Kostanjevica, Brežice, Sevnica. Rajhenburg; v 3. Maribor, Št. Lenart, Ptuj, Ljutomer, Ribnica. Gradec iu v 4. Zagorje, Hrastnik. Trbovlje. — Sklenilo se je prirediti dne 5. junija t. 1. župno tekmo v i elju; tudi se udeležijo vsa v župi včlanjena društva otvoritve 'Sok. d«»ma« v Zagorju. Nadalje so se še storili velevažni sklepi glede letos njesra »celjskega sokolskega izleta«.
Diši po maščevanju. Listi so že poročali, da je dobilo na celjski višji gimnaziji v prvem semestru 50 slovenskih dijakov dvojko. Dotični gospod, ki tako rad daje slovenskim dijakom Hvojk»* je profesor Eisner. V>led notic v slovenskem časopisju, se je Kisner izrazil v šoli sledeče: In če me ti umazani slovenski (rabil je besedo -vindiseh«) listi še tako napadajo, jaz ostanem pri svoji metodi.« Iz teh njeprovih besed zveni precej narodne nestrpnosti; zveni tudi nekaka strast po maščevanju nad slovenskimi dijaki. Prof. Fi-ner bi bil pač bolje storil, da se je. , »svetil politiki, kakor pa. tla se je posvetil vzgoji mladine.
Malo verjetno. »D»*utsche Wacht< poroča, da nekateri slovenski volilci i»ri zadnjih ob^in>-kih vo-1 it vab v Šoštanju samo zato niso volili nemških kandidatov, ker njihovi otroci niso bili sprejeti v nemško šolo. To je sicer malo verjetno, toda dejstvo je, da je v nemški šoli res inarsikak otrok, ki ne spada notri. Rod renejratov še ne bo tako kmalu izumrl, zato že skrbe zaniknrn i slovenski starši.
Štirinajst dni ne pokopana. V celjski bolnišnici je umrla neka ženske, katero so takoj zabili v krsto. Krsto so spravili v neko uto za vozove, od koder bi jo moral hlapec prihodnji dan od]>eIjati na pokopališče. Hlapce je na na mrliča popolnoma pozabi i in ker se tudi nurž ni brigal za pogreb svoje žene, je počivala 14 dni nepokopana v shrambi za vozove.
ključavničarska obrt v večjem trgu ua Spodnjem Štajerskem, ki je že nad 40 let v slovenskih rokah, se da v najem ali pa proda. Pojasnila daje Slovensko obrtno društvo v Celju.
Samomor v Celju. Dne 20. februarja predpoldne med 11. in 12. uro se je ustrelil podpolkovnik 8che-ramm v mestnem parku. Mož je bival v Celju na dopustu pri cesarskem svet. Traumi, čeg ar hči je bila njegova žena. Ostavi! je njo in tri otroke. Kaj ga je gnalo v smrt, se še ne ve; nujbrže obiteljske razmere.
Čudna zveza. Pri občinskih volitvah v Čempolaju na Goriškem sta se združila proti narodni stranki tamkajšnji župnik in vodja socialnih demokratov. Tej versko - brez-
▼fVftki zvez* se Ja •!©*? posrečilo, da si ja aavojila večin* odbornUkih mest, leda kakor se »gdinosti« poroča, stvar še ni definitivne rešena. Zanimalo ho zaorda, ako povemo, da ravno ta šupnik lansko leto ni pripustil kot birmskena- botra tistega socialnega demokrata, g katerim je letos sklenil politično zvezo. Lansko leto ga ja smatral za brezverca, letos ga menda smatra za vxor-katoličana, feudna duhovska doslednost!
Smrtna nesreča s petrolejke. Mariji vdovi De Paoli, stanujoči v ulici *1 Istria št. 1 v Trstu, je razpo-čila goreča petrolejka iu ji užgala obleko. Starka je bila tako grozno opečena, da je v bolnišnici za dobljenimi opeklinami umrla.
Tatovi v pasti« Od petka na soboto ponoči so tatovi vlomili v gostilno Frančiške Veric v ulici Tesa v Trstu. Službujoči redar je opazil, da je mreža v oknu odmaknjena in da gori v krčmi luč. Spoznal je takoj, da morajo biti tam notri nepoklicani gostje. Stražar je natihoma obvestil druge stražarje, ki so obdali hišo. Tatovi, ko so nevarnost zapazili, so hoteli z vitrihom odpreti hišne duri, a tam stražeči redar je to zadrževal dokler ni prišla večja pomoč. Tedaj so odprli duri in tatova sta bila v pasti. — Imenujeta se: Natale Lou-zar, 171etni kotlar iz Kopra in 191et-ni dninar Josip Cuk iz Trsta. Tatova sta hotela skozi steno prodreti v jest vinarsko prodajalno, ki se drži gostilne in sta že napravila v steni precej veliko luknjo.
Na strehi umrl. 581etni delavec Martin Krečič je v petek na neki hiši v Barkovljah liapeljaval telefo-nično žico. Pri delu mu je prišlo nenadoma slabo in v nekaj trenotkih je bil mrtev. Njegovo truplo so z veli ko težavo spravili s strehe.
Prva brezžična brzojavna postaja v Avstriji. Včeraj so v Pulju otvorili prvo avstrijsko postajo za brezžično brzojav ljenje. Sedaj bo mogoče potom te postaje občevati z ladjami na Jadranskem morju, in sicer do oddaljenosti 500 km.
V znamenju alkohola. V soboto z\ eeer se je pred hišo št. 19 na Dunajski cesti vrgel pred električni voz sluga Anton Poženel iz Spodnje Šiške. Voznik je voz takoj ustavil in s tem rešil Poženela gotove in mučne smrti. Pri vozu je ubil svetilko ter sc tudi sam tako poškodoval, da so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Nepreviden voznik. V soboto je Pod trančo neki mesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v mlekarski voziček Marije Kuk 1 je ve, katerega je z žensko vred podrl. Kuk-Ijeva je zadobila pri padcu na desni roki znatno poškodbo.
Kepo je vrgel v soboto ponoči v Streliški ulici v okno nekega častnika dosedaj še neznan zlikovec ter ubil 2 K 40 h vredno šipo. Ta bi pač najbolj zaslužil brezovko.
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 21 Macedoncev, 21 Slovencev in 78 Hrvatov. Nazaj je pa prišlo 20 Slovencev in 32 Hrvatov. — Včeraj je šlo v Ameriko 150 Macedoncev, 160 Hrvatov in 45 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Buks 40, v In«»most 50, v Beljak pa 29 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Os valu Žižkovskv je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Modistinja Antonija Cešnovarjeva je izgubila zlat ženski prstan. — Jakob Lehner je izgubil palico s srebrnim držajem.
Ivana Seunigova je izgubila dva zlata uhana z diamanti. - Marija Ničeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Poštni uradnik Henrik Mislej je našel palico s srebrnim držajem. — Ključavničar Avgust Mrva je našel moško pelerino. — Anjrela Železnikov a je našla zlat uhan.
Rožne stvori.
Dunajski  župan dr. Lueger je
te dni smrtnonevarno obolel in se še moral podvreči operaciji. Zdaj se mu je zdravje obrnilo na bolje; če ne pride kaj vmes, upajo zdravniki, da bo v kakih ]>etih mesecih zopet spodoben za delo. Lueger ima sladkorne bolezen.
* Velkanska želva, stara celih 250 let, je te dni poginila v Londonu. V jeseni se je bila spravila spat svoje navadno zimsko spanje in zadnjič so opazili, da se je starka ločila s sveta in se nikdar več ne prebudi iz svojega spauja.
* Kako tržek je zrak. Kadar govorimo o zraku, si takoj mislimo nekaj lahkega, finega. To ni popolnoma pravilno. Ce izračunimo, koliko tehta zrak, ki obdaja našo zemljo, bomo to takoj videli. Na morsko gladino pritiska zrak s težo, kakoršno ima 760 milimetrov visok stolpič živega srebra* Teza vsega zraka je torej enaka teši živega srebra, ki bi 760 milimetrov visoko obdajal našo zemljo, to je približno M§ trilijonov kilogramov.   Na en kvadratni
meter tišči zrak s tezo 10.000 kg, na človeka torej pritiske zrak s tezo 14 da li tisoč kg. Te teše pa ne čutimo, ker je tudi v našem telesu zrak. Ko bi pa iz človeškega telesa spravili ves zraki bi človeka zunanji «račni tlak zdrobil in zmlel v prah.
Književnim.
— O službeni pogodbi trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah. Zakon z dne Iti. januarja 1910. drž. zak. št. 20. Cena 50 vin. V Ljubljani 1910. Komisij ska založba »Narodne knjigarne«. Po dolgem boju je vendar bil končno rešen zakon, ki ureja službeno razmerje med trgovskimi sotrudniki in drugimi delojemalci v podobnih službah ter med delodajalci. O po» rebi teg*a zakona pač ni treba govorit:, saj so jo živo Čutili delojemalci kakor delodajalci. Pričujočo knjižico priporočamo vsem interesovanim krogom. Z njo je vsem ustreženo.
Telefonsko in brzojavna
poročila.
Sodnijsko poslopje se je podrlo. Kranjska gora, 21. februarja. Tukajšnje erarično sodnijsko poslopje se je danes ponoči vsled silnega, na strehi nakopičenega snega podrlo.
Shod v Ormožu« Ormož,   21. februarja. Včeraj-' šnji shod, ki so ga priredili Slovenci, da zavzamejo   stališče napram taktiki slovenskih   poslancev v deželnem zboru, je uspel sijajno. Shodu je predsedoval    župan    sred iški Sinko. Govorili so: dr. Gvidon Ser-nec, urednik Lesničar   ter poslanca , dr. Ploj in Meško. Zborovalci so poslancem soglasno izrekli zaupnico.
Razbit »Štajercev« shod.
Ormož, 21. februarja. Znani Karel Linhart, urednik zloglasnega ptujskega »Štajerca«, je sklical včeraj tu shod, na katerem bi se naj sklenil protest proti slovenski ob-strukciji v deželnem zboru. Slovenci so ta shod razbili.
Opatija prodana. Opatija, 21. februarja. Južna železnica in družba za spalne vozove sta včeraj prodali vsa svoja letoviška poslopja in vsa k njim spadajoča zemljišča neki madžarski družbi. — Kupnina znaša 9 milijonov kron.
Baron Bienerth na delu.
Dunaj, 21. februarja. Baron Bienerth je pričel akcijo za rekonstrukcijo kabineta. Za danes je povabil k sebi parlamentarno komisije krščan-skosocialne stranke, danes zvečer sprejme dr. Glombinskega, jutri pa pride na vrsto izvrševalni odbor nemških svobodomiselnih strank. Zastopniki »Slovanske Enote < pridejo zadnji na vrsto.
Parlamentarna kriza.
Dunaj, 21. februarja. Iz parlamentarnih krogov javljajo, da je imela parlamentarna komisija »Poljskega kluba« ?ejo, preden se je klu-bovo predsedstvo napotilo k Bienerth u. V tej seji je Stapinski predla-pral: 1. »Poljski klub« naj zavrne v--»ko nadaljno posredovanje; 2. naj i osnuje zanesljiva veČina in 3. rč-: msrukcija ministrstva naj se odgodi do časa, ko bo ta večina gotova.
Dunaj, 21. februarja. Ko se je šlo za reformo poslovnika, se je baje dr. Glombinski nasproti poslancu U držalu pismeno zavezal, <»a bo z vso silo podpiral zahtevo »Slovanske Enote« po rekonstrukciji kabineta in da bodo Poljaki stopili v naj-ostrejšo opozicijo proti vladi, ako bi Bienerth ne hotel ugoditi zahtevi »Slovanske Enote«.
Dunaj, 21. februarja. Vlada je poklicala gališkega namestnika dr. Bobrzinskega na Dunaj, da je v njenem smislu vplival na Poljake, da privolijo v to, da se rekonstrukcija ministrstva odgodi do prvega tedna po veliki noč* Bobrzinskega misija je imela uspeh, zlasti ker se je namestniku posrečilo pridobiti za se poslanca Stapinskega. Dalmatinski namestnik pri cesarju.
Dunaj, 21. februarja. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci dalmatinskega namestnika Nikolaja viteza Nardellija. Namestnik je poročal vladarju o političuem položaju v Dalmaciji, o zadnjem deželno-zborskem zasedanju in o vzrokih, pravaške obstrukcije.
Bolezen dunajskega župana.
Duaaj, 21. februarja. Zdravstveno stanje dr. Luegerjevo je v bistvu neizpremenjeno, vendar pa bolnik trpi silne bolečine in je opetovano zahteval, da se mu injicira mor- j fij, kar pa so zdravniki odklonili. Iz | tega se sklepa, da se je Luegerjeva bolezen tako shujšala, da je katastrofa neizogibna.
Dr. Leeger — konferira,
DmaJ, 91. februarja. Belni dr. Lueger je danes zjutraj   povabi! k
sebi dr. Gessmanna in dr. Sben-hoeha ter z njima kenferiral a poli« tičnem položaju.
Aehrenthalov poset v Berollnnt Dunaj, 21. februarja. Minister zunanjih del grof Aehrenthal je danes odpotoval v Berolin.
Proglasitev ustave v Bosni«
Sarajevo, 21. februarja. Včeraj so tu, v Mostaru in po drugih mestih slovesno proglasili uvedbo ustave. »Srbska Riječ« piše: »Kakršnakoli si ustava, danes na dan tvoje proglasitve puščamo vse na strani in te pozdravljamo; dobro nam došla ustava.« — »Hrvatska Zajednica« naglasa: »Glavno je, da imamo vendar že enkrat to ustavno karto v rokah; naše delovanje bo merilo na to, da ji damo tako obliko, ki bo odgovarjala duhu modernega časa.«
Jugoslovanski ministrski predsed« niki v Carigradu.
Belgrad, 21. februarja. »Dnevni List« javlja, da v kratkem posetijo Carigrad bolgarski ministrski predsednik dr. Malinov, srbski minister dr. Milovanovič in črnogorski ministrski predsednik dr. Tomanovič. Srbski in bolgarski prestolonaslednik v Petrogradu.
Belgrad, 21. februarja. Po ve* steh iz diplomatskih krogov se vodijo pogajanja med Petrogradom, Sofijo in Belgradom, da bi srbski prestolonaslednik Aleksander in bolgarski prestolonaslednik Boris istočasno posetila carski dvor.
Vrvenje na Grškem.
Berolin, 21. februarja. »Vossl-sche Zeitung« javlja iz Aten, da je v Grški na pragru dinastiČna kriza. Ministrski predsednik Dragumis je sinoči opozoril kralja Jurja, da bo povrnitev prestolonaslednika Konstantina vzbudila v Atenah silno razburjenje in nevarne zapletaje, za katere on ne more prevzeti nobene odgovornosti. Dragumis je prosil kralja, naj prepreči prestolonasledniko-vo vrnitev. Kralj je odgovoril, da je kraljeviča Konstantina pozval domov, ker je sklenil, da se na njegovo korist odpove prestolu.
Kodanj, 21. februarja. »Tiden* de« javlja, da je vlada dobila ofici-al no obvestila iz Ateu, da se kralj Jurij odpove prestolu.
Brindisi, 21. februarja. Grški prestolonaslednik Konstantin je včeraj odpotoval na otok Krf.
Atene, 21. februarja.   Vlada je prestolonasledniku brzojavno nasve tovala, naj se ne vrne v Atene. Atentat na egiptskega ministra.
Kairo, 21. februarja. Na ministrskega predsednika Batros pašo je neki dijak izvršil atentat. Minister je težko ranjen. Zdravniki so konstatirali, da ga je zadelo 5 revolverskilt krogel. Atentatorja so prijeli. Morilec je mohamedanee in po poklicu farmacevt.
Gospodarstvo.
— Razstavo v Londonu v letu 1910. Leta 1910 se bodo v Londonu vršile naslednje razstave: 1. Za obleko, konfekcijsko in drobno blago (18.—28. aprila). 2. Občinska iu zdravstvena razstava (7.—14. maja). 3. Za tiskarstvo, izdelovanje papirja in obrte, ki so s to industrijo v zvezi (25. maja do 9. junijfc). 4. Pekovska razstava (3.—10. septembra). 5. Razstava za špecerijsko in kolonijalno blago 117.—24. septembra), fi. Za kmetijsko gospodarstvo (4.—7. oktobra). 7. Za pivovarstvo (15.—21. oktobra). 8. Mednarodna razstava za obuvala in usnje (31. oktobra do 7. novembra). 9. Za bicikle m motorje (18.—26. novembra).
Ustnico uredništva.
Gosp. Franc Jakšev Ljubljani: Izjavljamo, da niste v prav nobeni zvezi z notico v petkovi številki »Slov. Naroda« o nemškem petju v gostilni na Ljubljansk: cesti v Novem mestu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnstoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. februarja: Fran Perdan, železniškega uslužbenca sin, 18 mes., Marije Terezije cesta 11.
V hiralnici:
Dne 16. februarja: Fran Renko, gosta*
57 let.
Dne 17. februarja: Marija Majntk, delavčeva lena, 75 let.
Dne 18. februarja: Eliza Okom, strežnica, 68 let
V deielnl bolnici:
Dne 16. februarja* Konrad Zaff, zerrt Ijemerec 59 let. — Marija Rokave, gostija 61 let.___
Žitno o«ne v Pqdimp*iti»
Dne 21. februarja 1910. Termin.
Plenica za april  1910   . . Plenici za oktober 1910 . . Ri za april 1910. Koruaa aa auj 1910   .  . . Oves za aprtf 1910
Kfvktlft Vi
za 50 kg 13*>
za 50 kg 11 r~ zn 50 ka H 1»
SO KI II
50 kg 9-
«3»
t
MctcorolosKno porofito.
VOha ■* m*. IM-f. Si*|lnMM»HH.
« 3 V. -C Zj	Čas opazovanja	Staajc barometri v mm	SL'* ' 2 §s 3 t- — >	ncdo
19. »	2. pop. 9. zv.	736 2 735 9	4 9 si. jzahod 47: „	dež oblačno
JO.	7. zj.	7344	53:	
m T,	2. pop. 9. zv.	7356 736 3	rs; . 5 0 sr. jzahod	»
21.	7zj.	737-3	33 si. jvzhod	m< gla
Srednja predvčerajšnja temperatura 39\ norm 0-° in včerajšnja 60, norm 03. Padavina v 24 urah 02 mm in 00 mm.
Zahvala.
Za iskrene ustmene in pis.ncne dobrodejne, tolažeče dokaze izredno
velikega sožalja povodom težkega udarca   usode,  ki   me  je   zadel s
s smrtjo mojega nepozabnega soproga
Konrada Zaffa
obl. a\:. civilnega geometra
za darovane cvetlice in za številno časteče spremstvo ob pogrebu, se vsem zahvaljujem najiskTeneje.
Ljubljana, 21. februarja 1910.
62? Fant Z&tt.
Odgojiteljica
ki je absolvirala trgovski tečaj, so ajprtJajM k otrokom na deželi. Go-spice, zmožne laščioe, imajo prednost.
Ponudbe pod M##ffOfstoft|leaM na
uprav. »Slov. Naroda«.
SO 585
potnik
ki more dokazati, da je za prOslafn ▼tal« in slivOVke na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem dobro uveden. Ponudbe ie poslati na "~ — itralai
GODI
no
jeva Huapoi« jfo mknrskaf ftada,
Najbolje sukno i pomodnu robu, nuditvrdtto
TOME!
izvoz sukni .uHumpoku (ćcsHa)
Izuven
Utorci
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno
matiasko vino
623
IVI
se sprejmejo pri
Singsr, gosposka ui. 4.
Kuč.
najboljše sreda tro.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Hiša
tik Ljubi JMOf v jako prorretnem kraju, se zaradi bolezni takoj proda pod ugodnimi poboji. V h*si je dobro
tna gostilna, pri hi*i je lep senčnat vrt -u dvorišče.
Kje, pove upravništvo »Sloven-
571
Kavarna
skega Naroda«.
LEON1
na Starem trgu št. 30 I« kakor navadao
vso noč odprta.
Vsak ponedeljek in ftlrtek
koncert
seksteta na lok.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
na Tržaški cesti štev. 4 v Ljab-Ij&ni,   primeren   za   ka!:o   obrt, se t£kOJ Odda. r*26 Oblastveno konceskocirano
učili;če za krojno risanje in žensko krojaštvo
sprejme
624
uspodune ¥.
A, Sicger, Gospcaka ulica 4.
Spreten
SB3
3&
torlst
iz špecerijske ali drrgerijske stroke, zr bolj odrasel, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, perfektan iorespondent in strojepisec, se takoj
sprejme.
la reference s s iLo pod „T. I00M
na uprav. »Slov. Naroda«. 622
•V enonadstropna, pripravna za kako gostilniško ali letovičarsfco obrt, z gospdarskim poslopjem in približno enim oralom vrta in njive, v krasni razgledni legi, pol ure od Blejskega jezera oddaljena, se odda v najem pod ugodnimi pogoji. 621 Podrobnejša pojasnila daje L 3tLwegeI v Gorjah pri Bledu.
Naznanilo otvoritve.
desetletna uslužbenka klobrčn*$a cSdetka rvrdke jtenrk JKenda
vljudno naznanja
da otvori z mesecem marcem 1910
modno trgouino
i damskimi, dekliškimi in otroškimi kiobuki.'čepicami itd. .*.
na Sv. Petra cesti 31, v Lenčaovi kisi,
ter st tem potom n8juaaneje priporoča cenjenim damam v rcesui in na deželi, proseča
prijazne podpore.
Sprejemala se bodo vsa popravila; talni klebvki, potrebščine za modistinje
vedno v zalogi.
Radi majhnih stroškov omogočene zelo nizke cene. t>20
Naznanilo.
se je vrnil 625
iz zopet ordinira
v Wolfovi ulici 12.
Pozor! 50.000 parov čevljev. 4 pari čevljev za samo K 8.
Ker je ustavilo več velikih tvornic svoja plačila, so mi oddale veliko število čevljev, da je razprodam daleč pod izdelovalno ceno Prodam tedaj vsakemu dva ■ara moških In dva para ženskih čevljev na trakove, usnje, rjave ali črne, «:aloširaiie, z močno zbttim usnj. podplati, veleelegantne, najnovejše oblike. Velikost po številkah Vat 4 pari čevljev stanejo sam 3 • K. Po povzetju pošilja 527
S. Urbach, svetovna razpoailjaliica,
Krakov stav. S7.
V ?misiu ra/glasa c. in kr. voin. ga mini-»er-tva z dne 1. svrčana 1910, đd  13, it 29 n»entrava ta nabaviti potrebščine c. in kr. armade na oblačilih in materijali j a h iz sukna in drugih volnenih tkanin za čas od 1. januarja 1912 do konca leta 1921
potem javne konkurence
in vabi za to zmožne, solidne tvornice sukna, ki se morajo združiti v konzorcije, k udel» žbi pri tej konkurenci.
Približna letna denarna vrednost dobave znaša: 3,561.C00 K pri konzorciju za nmnturno skladišče bt.  1 v Brnu in št. 4 ca
Duna j (Kaiscrebcrsdorf); 1,526 r*00 K pri konzorciju za monturno skladišče št 3 v Gustirtgu pri Gradcu iu 2,912.000 K pri konzorciju za monturno skladišče ^t. 2 v Budimpešti. Od dobaviteljev ie položiti katejo v blagu, ki znaša približno i,7S0000 K La brnsko - dunajski, 763 2C09 K za gra£ki in 1,456000 za budimpeštanski konzorcij. Pismene ponudbe je vložiti
9*7»   do 2. majnika ti910
pri imenovanem min >trstvu in mora vs^ak ponujajoči konzorcij založiti vadii, ki jc odmerjen z 178 080 K za konzorcije za monturn.i ^-kladiSča št. 1 in Št 4. 76 320 K za konzorciie za monturno skladišče št v. 3 in 145000 K za konzorcije za monturno skladišč*) štev. 2.
Natančn* »ši podatki so razvidni v uradnem listu k »VV cner ZtHtung« in v uradni >Laibacher z.eitung« z dne 15. svečana 1910 v polnem obsegu objav ljenega zgoraj omenjenega ra7glasa.
Ta ra7r»l»s kakor tudi k njemu spadajoči posnetek pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled tudr pri intendanrah vojaških krajevnih poveljstev, pri zgoraj imenovanih montornih skladiščih in pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Posamezne izvode posnetka pogodbe in ponudbenega obrazca morejo ponudniki dobiti po 1 K za posnetek pogodbe in po 10 v za ponudbeni obrazec pri monturnom skladišču št 1 v Brnu.
V Gradcu, dne 4. svečana 1910.
C In kr. Intendanca 3. voja.
trn taaar *«li kapltt V aajan kjc v bliiini železniške postaje
mlin in žago
Dopise pod Sli11 na uprav.
»Slov. Naroda«. 605
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, lita slaika v trgovino ali kaj
enakega.
Naslov pove upravništvo »S!oven-skega Naroda«. 70]
Izvršuje vsa las
frizer za dane in gospode, Sv. Petra eeeta 3S.
in priporoča svojo
npo
_ it* zalogo kit.
Št. 1 kratka preveza....
2 »t n
3 poldolga preveza 5 dolga preveza
se odda v na]em na Poljanski cesti 01.
Več se izve pri L ZtkOtniku, Dnnaiska eeaia it 40. m
Pnncotta Paslni
je zadosti samo 40 gramov na */s litra zavrete vode in
najboljši punč
je narejen. Neprimerno dobrega okusa in slasti. Dajati mu je prednost pred vsem pijačami.
Priznano  najboljša  znamka. Uvedeno
povsod. 4550 Dobi se v vseb bolj^ik delikatesnih trgovinah,   kavarnah,   restavracija!) in
K 11-
- 5 =
Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlorumene 20°/0 dražje.
Naznanilo.
Prostovoljno gasilno društvo v Krikom ima naprodaj
dvokolesno mekaniSko porivalno lestvo
14 m dolgo, novo, tridelno, ki jo moreta postaviti samo 2 moža. Cena po dogovoru. Ponudbe naravnost. 581
Pristen dober
24
se dobi pri
L SEBEHIKI) V Spol Sliki.
g< stilnah.
Narcčila na izdelovalca Fausto Pasini v Tnectu, Tirolsko ah pa na giavno   zastopstvo   za   Ljubljano in
Kranjsko Janko Traun.
M\\m\l osek m
4"80 do 24 kron, aU o zavživatr železnato vino s kino lekarja Piceoli-Ja v Ljubljani z ene mm z-datk-om 18 vinarjev,
mesto kina žtleznaiega vina, ki ne vsebuje več
želeja, kot navadno
VinO in ko ega bi m o
r.H iz pir eden do pet litrov na dan, oa bi
duvedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo.
■f, 1 stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju.
Nikdar vel!!"
ne premenjam mila, odkar rabim Bergmannovo lilljino mlečno milo z lesonim konjičkom
(znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinaino milo proti soln-čnrm pegam m za negovanje lepe, mehke in nežne polt*. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumenjah itd. m
20 K nagrade!
V noči od 5. na 6 februarja se je v Novem mestu izgubil, ali je bii
pa ukraden 60G
visok, bel, rjavih ušes z malo rjave liso na repu. Kdor ve, kje je pes, naj takoj sporoči, dobi 20 E nagrade.
Pred nakupom se svari!
Avgust £uzar, Jfovo mesto.
C, kr avstrijske  ^jf   državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
Wel|avra   a»«S U Odtod ta L|nbl|aaa Orni. taL)
r-Od zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trb 2, Beljak, jul žel., Gorico, dri. ie)., Trst, c. kr. dri. žel.. Beljak (čez Podrofičico), Celovec.
/•aS zjutraj. Osebni v.-k v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straio-Toplice, Kočevje
8*20 depr'dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podre ščico), Celovec, Prago, Jraidaae, Berlin
l«*0 dopoldne. Osebni viak v smeri: Triič, Jesenice, Trbit", Beljak, iuž. žel, Gorico, dri žel.. Trst, c. kr. dri žek. Beljak, {Čez Podroščico , Celovec.
I Sa popoldna. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straž a-Tcplice, Kočevje.
S"2S popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, jul.  žel., Gorico,
dri. Bat, Trst, c kr dri. žel.. Beljak, (čes
Podroiico), Celovec S*9S zveoer« Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž,  Beljak, (čer Podroščico),
Celovec, Prago, Draž dane, Berlin.
7*40 zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Straža-Toplice, Kočevje.
10 aonool. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel-Trst, c ar. dri. žel.. Beljak, juž. žel., (čez Podre ščico) Prago, Draidane, Berlin.
Mae« v Lloalfaao Q«am ialasviaa
712 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, Draždan Prage, Beljaka, jujL žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Triiča.
S-B2 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-23  dopoldne:   Osebni  vlak is Berlinr, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž sel, čez Podroščico in Trbiž, Gorice, diž. sel, Jesenic, Tržiča. 2«no popoldne:  Osebni vlak iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-15 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, jal žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-žico), Gorice, drž. žel.,  Trsta c kr. dri sel., Jesenic, Tržiča.
0*40 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ščico), Jesenic.
8-42 zveoer: Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. dri. žel.. Gorice, dri. ie!., Jesenic, Tržiča. 0-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 11*08 po no 61: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. dri. žel.. Gorice, dri. žel., Jesenic
ta Liaalfaae (drsai
Ml zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. S-OO popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-fO zveoer: Osebni vlak v Kamnik.
Prlaed v LJablJaae (arsai 0*40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika, iona dopoldne: Osebni vlak is aaVIsasf eViO zvečer: Osebni vlak is Kamnika.
Gasi prihoda in odhoda so navedeni v sreda? evropejskea
C kr. državno-želemiško ravnateljstvo v Trstu.
'04KI
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani.
o*ini*h« »!•»"•«• k Sjaasai Stritarjeva uliea štev. 2. ne>*rvni fon« sso.ooo krm.
Psdraznice v Saljeta, Ćelavca, Trsta la Sarsjevn.
Priporoča proatese aa daaalske haaiaasniri srečke a 18 kron, žrebanje dne L marca t L
glavni dobitek 300400 kron. Sprejema vlage aa lu^Ulce in aa tekači raeaa ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vb
Laataiaa ta tUk »Nar«dse ttakane«.