7. itevilka Fog&pfgri? žteTillf g t »ne w ffi ribor, dne 13. februarja 1819. 53. letnik. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. UMJ» «Ml i «nek in velja i poštnino vred is v ¿Uriboru s pošiljanjem na dom tu celo leto 8 K, pol leta 4 K la za četrt leta 2 K. — Naročnina ta Mem&Jo !K, a tevasavsitijak« t % "--------*----------'"*-----" " ** --------------- ~ ' ~ .......................— U4k ,Ks<*Kftc«s !?<*<<$** t?»« Hr*. i. t t>'4! saaj po njega, plača na leto samo 7 K. - Naročnina se poSOja nai UpravniStvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Lht se dopo&Iija do odpovedL aotjiv«|o ilst hrt? posebne naročate«. ~ Posamezni Isti stanejo ¡6 »is. — Uredniitvo; Koroška cesta itev. i. — Rokopis »e ne vračajo. — Upravutftvo i \v A* »mertft te plačuje od eaettepne petftvrste za enkrat 43 vfn., «H kar ^ ¿¡tatie ktraed» 10 vSa. naročnino, biscrate hi reklamacije, je teto, 1 kvadrata) centimeter prosto«* sta . i Kvadratni centimeter prostora stane 36 vta. Za večkratne ogiae* wtn»pope* lasetbH *e sw!fmijo da torka oooidn«. — Keurrtfc «ckiamadje no poittdn« prMi«s. ¥ <>**sm .Hrt- sp. Jugoslavija priznana. * g * Lubljana,^ll. febr. ■ ZediDjene države Sevune Amerike so pri znale kralj» st\o Sifcov, Bnatov in Slovencev Državni tajnik LanHDg j*- izjavil, da se bodo koDČi ovel;a\Ee meje Jugoslavije uredile po želji D&sih narodov. ■ H^gHi Jugoslavijo t. j. kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Sibov so do/daj že priznale sledeče drŽave: Švedska, GiČija in Rumunija. ljudski shod v Maribora priredita obe slovenski stra ki v nedeljo, dne 16. februarja cb 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Razjasniti je treba ljudstvu zadnje nemške demonstracije in njih posledice ter zavzeti odločno stališče proti nemškim nasihtvom na naši severni meji. Jugoslovani, Jugoelovanke, vsi na shod! .1 Začasna meja med Jugoslovani in Nemci. Nemške tolpe so na črti od Špilja do ogrske meje skušale zadnji čas t zahrbtnimi napadi vreči čete generala Maistra preko Mure ca desni breg in se tako polastiti železnice Spilje—Radgona. Na vsak način so nameravali capod ti naše ne samo iz Radgone, temveč tudi iz Cmureka, Trnovega in Sp Ija. Da, celo čez Muro so hoteli vdreti v slovenska sela in tam po znanem nemško koroškem načinu uničevati last slovenskega kmeta. A nekdo je bil. katerega moč so Nemci podcenjevali: naš general Maister in nsše hrabro vojaštvo. On je s krepko roko s svojimi vrlimi četami napravil obračun s tolpami, ki jih je večinoma poslal nemški Gradec pred Radgono in Cmu rek. Nemci so bili tepeni ne samo pri Radgoni, temveč tudi pri Cmureku. Ker so Nemci izvohali, da je naša vojaika moč velika, jim je pestalo grozdje prekislo. Naprosili so francoskega majorja Monterja, naj posreduje pri Slovencih, da s« neba boj in se določi na Štajerskem začasna meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Uvideli so, da utegnejo Maistrove čete raztegniti svoj „dtlckrcg" dalje proti severu, da zavarujejo slovensko ozemlje pred divjaškimi nemškimi tolpami. V Btboto, dne 8. februarja se je pripeljal nemški deželni glavar Kaan v Maribor in je prosil generala Maiitra, caj dovoli premirje med Jugoslovani in Nemci, da bi mogla fran coska kt misija, ki jo vodi major Montegi, pre- gledati sporno cztmlje gono, med '"V---- SpiJjem g; y? in Rad* m Pri tem r» J® značilno tole: Ko se" je v soketo cb 7. uri zvtčrr nudil Kaan v Miriboru pri gen. Maistru in ga presil glede premirja, je med drugim dejal, da bo cn ukrenil vse potrebno, da bedo vse cenfile fete takoj obveSčene opre* tnirju, ki se lahko začne Že epelnoči (od sobote na redeJjo). Geccal Maister je izdajal svoje za čuderje, Češ da je to nemogeče, v tako kratkem čaiu (v jetik crth). — Ko je Kaan videl, da se j« prenaglil, je dejal: »Bes, to bo težko A do 7. cre zjutraj bedo vsi temški odielki obvefiCeni o prtmirju.« Ta okdcost znati, da so nenrlko madžarske rtfarske tolpe kljub vsem nasprotnim zatrdilom v neposredni terri zvezi z ncmSko Štajersko vlado, ker bi sicer ftajeitki deieloi glavar s« mogel tako razpolagati s tolpami in jim nartkovati premirje. Premirje se je začelo v nedeljo, dne 9. februarja 7. uri zjutraj, ter je bilo prvotno določeno sano do pondeljka, 10. februarja zjutraj, a je bilo podaljšano pozneje ca več dni. V nedeljo, dne 9. februarja se je fran. coska komisija v spremstvu generala Maistra in njegovega generalnega štaba odpeljala na črto Spiljs — Radgona, da si na licu mesta ogleda ves položaj. Komisiji so se pridružili tudi nemški zastopn:ki. V Cmureku so Nemci na'a^č uprizorili igro, ki je značilna za nemško poštenost. Začeli so grozti generala Maistru in mu priporočal, naj ne pojde dalje v Radgono, ker ffiti ne morejo jamčiti za varnost življenja. A vre je bilo — naročeno. Maister se ni ustrašil nemških groženj. Pač pa so Nemci kršili premiije. Nemške tolpe so namreč dne 9. februarja se skušale približati Radgoni Padlo je iz nemških vrst tudi ve5 strelov. Ko si je komisija ogledala položaj na licu mesta, se je odpeljala v Maribor, kjer so se vi šile od pondtljka do četrtka dolgotrajna pogajana glede določitve začasne meje od Ogrske do Koroško. Posvetovanj so se udeležili*. francoski major Montegi s svojim pri* bočnikom, general Maister, generalštabni šef major Ankerst, zastopnik dtžilne vlade v Ljubljani dr. Gregor Žerjav, okrajni glavar dr. Lsjnšič, S'ovenci: dr. Verstoviek dr. Ilohnjec dr. Rosna, ter nemški zastopniki: dež. glavar pl. Kaan, Riotelen, Rasel, Pongratz, dva polkovnika, dr. Kamniker i« Radgone in dr. Brcdmann iz Obrajne kot odposlanec nemških kmetskih občin na črti Špil,e—Radgona. Tolmači so bili trije, med njimi mariborski odvetnik dr. Rapoc. _ Po daljšem posvetovanju se je sklenilo» da bodo Jugoslovani in Nemci na celi črti ločeni po nevtralni (nepristranskem pasu) zoni Jug »slovani imajo svojo natanko označeno demarkacijsko črto in Nemci tudi. Med obema črtama se racteza omenjena nevtralna zona* Jugos'ovanska demarkacijska črta gre severno od Radgone mimo tamosnjih slovenskih vasi, tako, da ostanejo te vasi z mestom Radgona vred v naši črti. Pri Obrajni gre naša črta do Mure. od tam gre in se drži iste skoro do Spilja. V sredi potsmed Spiljem in Eroovžem se cbrne naša črta proti Lučanam. Gornji del Lučsn ostane v nevtralni zoni. Od Lučan proti koroški meji ie sedajf ko to piSemo (sredo opoldne) črta ni določena. Za ta del črte se bo vrfil hud boj, ker bi Nemci na vsak način radi potisnili Slovence s visokega Radia v Dravsko dolino. < V nevtralni zoni je večinoma cela proga železnice Radgona—Spilje ter kraji; Obrajna, Purkla, Cm ur» k, Trnovo (WeiteFsfeld), Liho«-ka vas, Č niiine, Straže (Strass), St Vid„ Ernovž in Gomilica. Nemška demarkacijska črta leži več klomatrov severno od nevtralne -« zone ob vzaožju hribov. j Za m*r in red v nevtralni zoni bodo skrbeli nemško avstrijski orožniki, železaico pa spremljali naSi vojaki. Uradi in uradniki osta^ nejo, kakor so bili pred 4. fdbruar em. Izvoz živi iz občin glavarstev Radgona—Lipnica, kJ jih imajo zasedene Jugoslovani, je prost. Iz^ voz bodo nadrirali jugoslovanski uradniki. Mo« ski nemSke narodoosti iz obeh okraje? s« oproščeni vojaške službe v Jugoslaviji. Vjet* nike morata obe stranki izpustiti. Civilno pre* bivalstvo mora 10 km južno od jugoslovanske ter 10 km severno od nemške črte izročiti orožje. Jugoslovani bodo pri Nemcih nadzirali F) izročanje orožja. Major;a Montegi se }e naprosilo, da iz-poslu;e pri ententi (ameriško—angleški—fran* coski armadi) potrebno nadzorstvo, Ententa na) strog3 kaznuje vsa samovoljna dejanja in kr!eqja pogodbe. V zapisniku, ki so ga sestavili, se je ta» koj v začetku ugotovilo, da ima določitev za časne meje izrecno samo namen, da se ustavi nadaljne bojevanje. Na končaoveljavno dola* čitev naše severne meje nima sedaj označena mejna črta prav nikakega vpliva. Pravo mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo določajo strokovnjaki v Parizu, k,;er sodelujeta tudi naša rojaka dr. Kovačič ii dr. SlaviČ. ^ Maribor. Radgona, Špilje in Slov. gorice 1)1Í2íi Ernovža, Gcmilce in Luían bo že torej •eiaj proglašene in p iznane za jugoslo?a: »ko pofpst. Vse upanje Nemcev in nemčurjev je tort j splavalo po Muri. ki ra že tudi od Er-novža naprej teče po jugoslovanskih tleh. Boj za Obr&jno, (Poročilo poveljnika obrajnske popadke.) Dne 4. februarja zjutraj je bila posadka v Obrajni napadeni od nemških tolp (priblitno 300 mož). Več tolp e pa bilo skritih p> h iah Od 7 ari zjutraj sem bil popolnoma obkoljen. Zli mož mi sem si s silo m redil prebod poti Mori, kjer sem zvedel od tamkajšnje str* že, da je priflla moč na posacka s strojnicami nam oa pomoč. Podal sem se nate» tnkoj proti Park)ji in od tam hotel prodirati preti Ofarajsi, Med tem časom sem d»i pri pesadki v Purkiji za svoje moštvo pripraviti kosilo, poslal sem eno patruljo proti Obrajni, da dobim zvezo z poročiiikom Greifern Patrulja je pa bila med.potjo od nemških tolp razbita. Točno ob 1. uri popoldan so nemške tolpe v civiln napadle naše stanovanje in kolodvor. E 'en naših pfšcev je bil, že na t'eb leteč ii nezave sten zabo4eh v prsi in ustreljen v trebuh. Ker mi ni bilo mogeče š* delj časa v sobi vstraiati vsled ročnih graiat teh tolp arm zaptstii sobo Zona) je z«čela približno 100 mož brojefia tolpa grezno streljati iz pušk in metati ročne granate Vnel se je bud boj. Mi smo in eli 3 mrtve ii 6 ranjenih, med temi 2 težko, ki so obležali na bo jiščo Nekatere Nemke so nameravale obvezati ra njencem rane in jih okrepčati s hrano, tod« t Ipe eo se izrazile: »Wenn Jemand den winlisch-n Hunden etw*s zum eisen gibt oder sie verbindet wird er sofort von aos erschossen « (»Ako kdo obveže rane tem si vemkim psom in jim da živil, ga takoj ustrelimo.«) Vsi drogi so bili vjeli. Eorgi naših mrtvih, in sicer prvega mrtvega, so vrgli tam v bližnji potok. Jaz sam sem zbežal v bližnjo hišo. Ker je tolpa drvela za menoj, stm skočil skozi okno na cesto, kjer me je zgrabi o 6 mož. Takoj bi me bili ubili, ko ne bi bi zsklica! njihov poveljn k: »Nicht schiessrn, den Hund muß man lebendig hinauf bringen.« (»Ne streljajte, tega psa moramo spravi ti živega tja gor«) Nato so me razorožili ia me popolnoma oropali. Potrm me odpeljejo četaša, ki naj bi me peljal na občinski urad; med »otjo sem spremljevalca iztrgal paiko i& zbežal v bližnjo bi 6o, kjer sem s pomočjo enega civilist» po noči pobegnil. Opomnim, da je bila posadka v Obrajni 17 mož močna, nemške tolpe v civiln oborožene s puškami in ročnimi granatami ps 300 mož. V Ob rajni sem zgubil 1 ranjenega in 4 vjete Lepota Josip, štabni narednik, poveljnik posadke v Obrajni. Amerikanci vozijo živila za Cesko. * V pondeljek, dae 10. fabrusrji je do^pe^a posebna ameriški kom sija v Mar bor, d* iz-posluje prost in aeoviran prevoz 50.000 t m živil iz Amerike preko Šplja na Čašlco. Naši vojaški in civilni z »stopnici so zagotovili A ne-rikance, da jamčijo za raiii pevoz po vs m našrm ozemlja Amerikanci so se zahvalili našim zastopuikcm i a so obljubil', da bodo poslali prav kmalu tudi v n^še obmejne kraje dovolj Živil: riža, kave, moke, mesa, «oli, p troleja in Maga za obleko. Amerika ima že 'se pri-pr»\ljeno. Le malo je še treba potrpeti. — Kem-ki zastopniki, niim na čelu nemšii dč želrv glavar dr. pl. Kaan, pa n>so kazili Ame rik < icem tiste pripravljenosti in so še le pozneje dovolili prost prevoz ž'vil za Čahe skozi nem^o Štajersko. — Op> Idne je ameriški pol koviik, ki je vodil komis;jo, pohabil vse vojaške in civilne zastopnike na obad v kolodvorsko restavracijo Obed s 5 pripravile aaia nk&uske kuharice iz aueriškh živil, katerih vt-zijo Amerikanci dovolj s seboj. — Pobtiin* w riv*} t, j, o < • črt» od Špiija lo 'Radgone» se Am-nk»"?". r>iso udeleževali. IS.; i)unaju jprčakuje iuiT^jince zastopnik č^ho slovaške države Tusar, da prevzame pri peljana am^iška živi'a za Č he. VMedžimnrju in Prekmnrju Naš poročevalec nam opisuje položaj v Med žimurja in Prekmarju sledeče: Olkar so hrvatske čete zasedle Msižinurje je zadihal naš tamošaji. po i madžarsko stri bo vlado živeči narod, nov svež zrak. Konec je strahova nja madžarskih financarjev, madžarskih »bataren došev« in drugih tlaSteljev ubog>gi kmatskega ljudstva Ljudstvo vrska oi veselja ker js res postalo prosto in rešeno madžarskih okov. Maifi-marke prinašajo pridno razna živil«, kot masti moko, fižol na Štajersko, kar je bih poprej pod smrtno kaznijo prepovedano. Odkar so iz Malti morja irgiani madžarski židovi, ki so izsesavali atfle ljudstvo, vlada vsepovsod red ia mir. Naše ljudstvo je nepokvarjeno in narodno zelo zavedno, zlasti odkar je osvobojeno iz madžarskega suženjstva. Vse drugačne, kakor v Medtirafirju so pa raz* mere v našem Prekmarju, kjer še naš naroi vedno ječi vklenjei v madžarske verige. Mtdžarski vojaki grdo razsajajo v Prekmurja. Kar ni rek vi-rirala prejšnja vlada, odvzame sedanja strabovlaia. Ti madžarski vojaki so hujši, kakor zverjad. Vza mejo nam vse, a plačajo n;Č. Krave, vole, svinje, kuretino in sploh vse, vzatejo enostavno, ne da bi se zmenili za prošnje, da bi se ljudstvu pustilo vsaj najpotrebnejše. Kot odgovor dobiš oi posaro velega vojaka batiae s palico. Ljudstvo je zb?ga-no in popolnoma obupano. Zaupa le še v božjo pomeč ia rešitev po četah geierala Maistra. Od Krko noš S jI u na. Iz Pariza se dne 6 februarja poroča: Zastopniki petin veiftsil so razpravljali z dr KramaiFam in dr Benešem gete zahtev CSno Slo vakov. ki zahtevajo državo, ki bi obsegata meje prejšnjega češkega kraljestva s priblžao 13 milijoni prebivalcev Zahtevajo ta ii pop'ave rpee na o zemlja G i fl ¡da do Poštorne ob n ije&varijsko mo rav-ki meji. Konečao so zahtevali, da bi njihova država mej la ob Jugoslavijo, kar bi o ii na ta na čin Nemci odrezaai na vzhoda. 01 K koaoS do Sjlaua se mara raztezati država čsho Slovakov in Jagoslavije. Priti«ik na Nemčijo vedao veSjL Iz Pariza se dne 7 tebr. poroča: Dne 17 frbr. poteče pemirje, sklenjeno med enter to in Nemčijo. Naivišji voj ii svtt eateate je v svoji zadnji seji sklenil d« poostri pogoje pri obnovi premirja Generalisim maršal Foch bo za bteval, da ententin? čete zaseiejo mesto EM*tin« piše: Pritisk na Nemiijo mora biti vedno večji ker skrajni čas je odrovoriti aa nzn giv>n HfiTsn < ha ia Brocksdorffi, ki izzivajo eataato Menija se bo Ž3 v nekoliko aran preoriUU kiko aapaj-ao soii či naisli, da si je eateatii) mS jaija na oran Nsoaiji zprsanaito tali le delont aa ko rst še vedao izzivajoče NanJije. itasm© politioa^ F«5tL Škof dr. MahiiČ aa otoka ki so ga za s?dli Itahjaai ss je oiločao aori itil'iano n> z niirai oossbno v trgovski stik. Pralseiiik frauosko slo venske orgiatzacje je dr. Koroiac. V Pari« sta dospjla te di dr. KovaSič ia dr. Slavič da soleljjata pri doiofitvi naiti lavarae meje. Ker sta oba gispjdi d mri poiiiia o aa željai g e Is mije, sm-m) a^ati, da dj k ta caa drža/aa maja U.n, kjer jo ax hoian), a ue Nemci. Maribor ostane sloveiskil ZaSasna mejt med Jugoslavijo ia Nemšto A'strija je severno od Mti-r« Spilje ia Radgoaa ostaneta v naši posesti. O Mariboru pa se pri pogajaojih niti govorilo ni. 9 čim se boto oeki še seda tolažiti Nsmci? Do Maribora in ozemlja med D;avo in Maro nimajo Nemri nrbaoifc pra»'c! Nentke zastavs preporedaie. Dsžslaa vlada s» Slovenijo )e z okrožaci z dae 31. jai prepovedala razobesanje in noSenje nemlk h zastav ia zna ov, med te epadajo tidi bivSe Itajerske ia ko> roške barve. Natančneje v »Uradnem Lista« z dar fc f b'. Sij »jen shod koroških Slovencev v Spodnje» Dravograda. V aeleijo, dne 9 trn se ie vrš i t Dravograda >elič*stea shod koroškia Slovencev. ^ Shoda «e je udeležilo več kakor 20C0 ljadi Spodr Dravograd je bil ves v jugoslovanskih zastavah la Maribora je d< spela v Sp. Dravograd *ojaška god -*>a Oo 10 uri smo z podbo na čela odk>raka » v žapno cerkev k službi božji, kjer je imel cer> k»eni govor žapnik Rozman. Po sv. maii je godba v cerkvi zaigrala himno »L*pa naša domovina«, gotovo prvikrat, odkar stoji ta lepi hraitt božji Po sv. maši je bil na Glavnem trgo pred Narodnim domom pn>tavljen velik, z zastavami is zelenjem okrašen oder Ker se je zbrala tako ogromna množ ca ljudstva, da je nismo mogli spraviti v nobeno dvorano, smo morali kljub mrzlemu vremena ia vet^u zborovati poi milim nebom. Shod je otvoril obč nski gerent Ivan Verdnik. Za predsednika shoda je bil izvoljen žapnik Ros-man Govorili so dr Lovro Pogačnik iz Ljubljane* goriški S ovenec vojak Pavlica, koroški ¿li venec dr Ravnik iz Marbora, urednik Žsbot, okrajni gltvar dr Ipavic iz Siovenigradca, dr. Gvidoa Ser-nec iz Celja in žapnik Rozman Z asti navdušeno je bil sprejet govor vojaka Pavlice. Velifta*tea tabor se je vršil popolnoma mirno ob velikanskem navdušenja množice ljudstva. Tadi popoldne se je zoorovgnje nadaljevalo v vseh prostorih Narodne ga doma. Na tabora je bilo sprejelib pet resolocij, v katerih sahtnvajo koroški Slovenci zd'Uiitev Koroške z Jogoslavijo, ugovarjajo proti zasedbi na lega oze ntja po (taljaaih, izrekajo zaupanje naši vladi, zahvalo našemu vojaštvu za hrambo demo-vne ter zahtevajo otvori ev slovenske Sole za Sp. D avograd, da se tako popravijo stoletae krivice ponem 4*vjir ja naie mile slovenske zemlje. Manifestacijski shod v Prevaljah na Koroškem se vrši v nedeljo dae 16. svečana 1919 ob 10. uri dopoldne za celo Mežiško dolino. Protestirale se bo proti grabežljivim Nemcem, Italijanom ie Mtdžarom, ti nam hočejo odtrgaH dele slav, otemlja. Na shodu govorijo govorniki vs«b strank. Zavedni Slovenci ii Slovenke! pridits na ta po-nenhen shod od bliža ia daleč, da se pogovorimo in podučimo v važoih stvareh v uri, ko se odlo* čoje U'oda narodov na mirovoi konferenci. V nedeljo v Maribor! Prihitite v neieljo v velikem števila v M,riOor na ljudski shoi. Vabimo posebna rk^ličane. Ustanavljajte okrajne in župnijske organizacije Slovenske K.uctske Z/^ze. Sezname zaupnikov ia udov pošljite odbora SKZ, Mmbor, Koroška cesta štev 5. C äöenje na slovenskih šolali Višji šolski svet v Ljubljani j-s odstavil o i službe nad-u ite ja Mihaela Vlogaja ia učitelja Jožtfa Schat'.a oba na petrazreliici v 5t Lovrencu nad tfariboro a, in Gabriela Jauaiga, nad-ufcitelia pri G Sv. I^un^oti. Od nekod s Pohorja. Da naši Nemci t« di slo-veoska Casa ka rali oarö sorčije skdafii slučaj. Oobim naročeni čas>pis v četrtek namesto v sredo. Ub go srotlj«, kako je bil zdalaa t Ves zmačkat) ia amazaa, je izgledal kakor pijaačav klobuk v poadeljek jatro Kaco bi tuli ne? Na pošti so ga »interurali« za c?lih štiriiadvajsat ur. Prav za prav ni ostal na poŠti, ampak ja romal z roke v roko in razkladal našim radovednim »Nemcem«, kako velikanski vtis na amaršeo komisijo je napravila nemška demoaitraci a v Miriboro, kako jo fraicoski oß;ir oi vaseija s sab jo plesal, ko si H.ni mogoiuo zarjoveti protifraiosto pesaoa »l).e Wacht am Rheia«. Najbrž so tali pričakovali poročila, kiko silao so aiiakovali njihovi podpisi za zdriieaje z Nsmš? Kaks so Nemci pob r al i podpise? Kako so Nen ci pri aas unje Avstri e, ki je izkazoval za finančno leto 1918-19 1890 milijonov K. Dr. Stei(iWister in ckrajnema glavarja dr. LajnSilu z» ob Ine zasluge, ki sta ji h pridobila za občni blagor slovenskega na oda. Iskreno če stitamo rbfint in častnima občanoma! Mariborski Orel vaai svoje člane in vse one, ki Želijo pristopiti, ali pa se sploh zanimajo za naSo telovadsko orptmzarjjo, na razgovor o ciljih in sredstvih Orla Razgovor »e vrši v oedeljo, 16. t m popoldne cb dveh v dvorani gostilne »pri zlatem »oajiču« v Vetrinjski u ici (V ktiing-fcoigi«se) Pridite vsi ! CeljsVi 0 el je začel izborno delovali Vpisano je Že lepo število nes-toih in okoliških fantov. Te lovadre are so določene za člane ob potedeljkih in petkih od 7. do 9. nre zvečtr NaraSčaj to so fantje ped 16 leti vadijo ob nedeljah od 9 do 11. ure do^oldGe. Telovtdi se v prostorih dekliške meSčaDske Sole bliža lct-rje. — Slovenski in za veani starši poSIfTte svoje mladeniče vpisati rrlajie k naraščaja, starejSe pa k članom naSega telovad nega ia izobraževahftega diuštva, kajti le pri soda-lovaijn naSega drcStva bodo postali fantje možje, kakoržne zaLteva naSa na novo urejena država. Nazdar! Slovensko gh dali'če v Maribora. Dramatično drnStvo, ki je m»d vcjDO pnCelo s svojimi kon rertntmi orired tvami ia v mariborskem okrožja drainiti carodne mlačneže, prav t'žko čoti pomanj kanje razsvetljave v Maribora Povsod dra*od se vrSjo slovenske predstave, sarno v Maribora to ni mogoče, ker ni pl na. Upanje se nam sicer dela, a do sedaj je to samo apaoje. Kakor hitro pa ima ti o loč in premog začnemo takoj s predstavami. Tol ko vsen, :i*!;m, Iri ne prijavili kot izvrSajoči člani, in tut m spravi ¿no povprašujejo in dre gajo zarad ?r,irejajte pridno podačne shode in predavanj«. Posestniki, pristopite vsi k porotnicam Slov. kmetijike dražbe Poiražn ce pa naj ž vahno de laj*jo za gospodarski napredek. Zanemarjeno je vsled voine vse. Prdno na delo! Dopisnike prosimo, da nam kratko poročajo o vgakem važnejšem dogodka v domaČem kraja So delovanja prosimo posebao gospodarite strokov njake. Sramotni oder. Pod tenzag'avjem smo zadnjič priobčili tadi ime vojaka ubežnika Haorica Lab iz Frama Zipanstvo v Frana nam pa sedaj poroča da imenovan ni ebežnik, ampak da slaži pri 36. jugoslovanskem peSpolkn, 7. stotaija, v Cmareka, k*r radevole popravljamc; vojaška poveljstva pa ponovno prosimo za točna tozadevna poročila Iz madžarskega vjetniitva v SobotiSča so ate kli: nadporuca k Osterc tasta Ski namestnik Polak in prostovoljec dijak Gjdina. Po rjuhah so se spa stili iz visoke vojagaue ia srečno aSli. Vrniti so se pr*ko Gradca v Maribor. Državna posredovalnica i\ delo, pol-a!niča za Mribor in okolico, pričae s svojim poslovanjem dne 15 f-br Pisarna je na Grajskem tr?a St. 1. Posredovanje je brezplačno za delodajalca in dele jemalca. Kdor iSče delavce in vsak, kdjr iSče delo, naj se og asi osebno pri tej posredovalnici med uradnimi ar»m\ ki s> od 9 do 12 dopoldne in od 2 do S popoldae. Posreduje se tadi sprejem učencev, oz roma učenk Klor je brez zaslužka in je njegov življenjski obstoj o.roien, dobi podporo za brezposelne. Ta podpora znaSa: ?a delavca K 2 60, za mladoletnega delavca do 18 leta K 1 60, za delavko 2 K. Podpora se izpla&aje osemdaevao nazaj. Mariborski okrajni Šolski svet ima v petek, dne 14 t m. ob 9. url svojo sejo na okraj iem glavarstvu. Osebna vest. Naš rojak, Josip Sottler, točasno aktivno služ )ojoč poročuik, je položil dne 27. prosnea t. 1. državni izpit iz rači-narske vede. Jugoslovanska knjigarna v Ljubiani je izdala naslednje knjge: 1. t) r. I v a n G r a t e n a a e r Kratka zgodovina 8'o«enskega sloviva (I. in 11. del, vezan 14 M). Izvrstna knjiga, ki je priporočati ce samo takozvanemn razumnUtvu, marveč tadi naSim kmetskim slojem, zlasti naSi mladini, organizirani v naSih izobraževalnih organizacijah. 2 S. M Lidvina Pargaj, Gospodinjstvo (2. natis, vezaa 12 K). Knjiga je fe vpeljana v naSe hiSe ter priznana kot prav dobro sreistvo za ara no gospodimst-bro brati in p sati. Tečaj bo trajal do jeseni Pri jave raj se poSljejo ravnateljstva kmetiji te Sole na Grmo pri Novem M's'u Str>.Ske za obisroval ce teb tefajev plača konrmija za preskrb} vračajo čh se vojoi sov. Obhkivalci doba 1 K priboljSk» □a dtn. 2apci ia občinski uradi, kmetjsks po drožnice in zadrage naj iavalide opozore aa le te tečaje. Moka, riž, kava ia tobac. 2000 va»»- nov amarišk^ pieaičaa m>kd a imenjeae en Jugoslavijo je doMo te dai v Trst. VdČma moke gre v Slovenijo. Bila ¿e ni maogo. Ljubljaaa g* dobi 1 va^on za toliike. Belgrajsko mi-nistrst/o je obljubilo, da bo prav kmalu poslalo v S'oveaijj> veSjo množino prave kave, ¿a a, kakaua ia čokolade. Vse to je ameridko bla spodarja sj vje poSla ia sa tjrej aovim aaročai com ae mireio dopiSiljati. — Ato ss aaj auiov spremeai, naj sa to tali doloSao aasaaai aprav-nistva. Dopisi Maribor. Notico v »Straž « in »Nivicih« popravljano i toliko, da meitii goipidtrsu arai ae prodaja Speh p> 3d K, tamreč čisto svinjsko mast — OlloSno m>ramo zavrniti vse očitk« tovib Ijaii, di je zaSil vola oral» g Kjuler nal navijale« cea. Niklir Sa ai mastni g>sp>J rsU a-ad prolajai blag» po tako a?»inih cenah ia ga imel toliko aa raz>olag>, kaajr salaj. A ea» Msmcsm ai Ijno: N;mikin ii aenia^skim tr* gorcem in prekapcem g. Kjidar ns daje n)baaa pradiosti in jim je olvzal mistaa zislKks, ki sa jh imali pod starin volst/om. Zatekala j n»»a dijo slovensko vodstvo gispj iarsieji arala Ljal stfo pa je z novimi gospodarji zaJjvj jao in t> K 4 > fe n»)bflj?e zaviičenje ljudem, ki delajo. Za tem torsko čhkaoje pa ee v IVI» r bom itak nihče več i e i ireci. Ni miki glas je bed» j glas npijočeja v puščavi . . . Maribor. Nove karte za mir ko se bodo izdajale za ctrike do 2 let in čez 70 let slare osebe z začetnim' čikami A— J v četrtek. dne 20 . K—O v petek, dEe 21. P—Z v soboto, dre 22 ffbroar-|a, vedno dopoldne od poln 9. do 11. nre, Rotov 6ki trg št 6 Prinesli se mera staro karto in dru finski nakupovalni list Za bolnike se obnovijo nnlečne karte ▼ pondeljek, dne 24. februarja. — Mesto« gospodarski ur»d. « ™ m-K Maribor. G. Greiner, trgovec v Gospoški ulici, Izjavlja, da dne 27 jan. tplch ni zaposlil svoje trgovine, ozirema etsiovanja, in da ae torej demonstracij v nobenem cziro ni uoeletil Izjavil je tudi, da se ni udeleiil demonstracij nobeden nje govih rastavljencev. Huie. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hrfah priredi v nedelo, dne 16 svečana pep po večemiesh, v ¡ro>torih g. Ffeiferia d>e igri: »Strahovi« in »Pri gospodi« z deklamo*anjem in petjem Prijatelji naših katoliških organizacij, pri dite vsi! Slivaica pri liatibcru. V nedtljo, dne 16 t m., popddne po večernicah, priredi Bralno društ vo igro z govorom in peljem. Dcmačini in soBeJje pridite v obilnem številu! Raie. Tukajšnja Kmeti ska zadruga naznanja, da predaja došik po 1 K m ne po 1 K 80 v, kakor se je pomotoma poročalo. Iz Rač. Tuka.šnio ljudstvo godrnja, da nima |>etrole a. V gosti ni JVloschl se pa cele noči v za sebni sobi pijančnje in se spletkari proti Jagosla viji. Na čelu je zdnvnik Fyzlnski in odstavljeni nadpešiar Bolhe ter se agitira za Nemško Avstrijo; zvest pristaS je tudi Jeglitgch. Ta troperesna deteljica si je za p* slaaci na ibfi. zboru J S Z Drugo nedeljo, dn9 23 t m. »e ponovi igra »Revček Andrejfiek«. Rajheaburg. Kakor vsako leto Be bo tudi letos slevesno (btajila pri nas »!urš£a nedelja« in sicer dne 16. t m. Slovesro sv. mašo ob 10. uri dopoldne bo daroval mil. g. opat trapistov; pridi* Koval pa bede tukajšnji rojak g. dr. A. Medved is Maribora Za Nemce ni več prostora me a. kulturnimi narodi« Da Nemci po pravici zaslužijo usodo, ki jik^ |e zadela, pričaj a vsa dogodki zadnfih dai. A to zdaj velja pregovor: Kog*r Bog boče uničiti, tega. z»slepi Ali ao se Nemci kaj poboljšali? Ali s» prišli k spoznanju da so sami zakrivili sovraštvo, katero zdaj cel elikan svet zoper njih goji? Ali j» upanje, da Iaedo v prihodojosti drugače postopali.;f proti narodonij kojim so doaedaj gospodovali? Stara oholost in oSabnost še zmiraj njih obvladuj«, W laž. obrekovanje, nasilstvo, hinavščina — to j» ejih orožje tuii sedaj! Starega sistema niso zapustil, ravno tega sistema, s kojim so «i nakopali antipatije celega kulturnega sveta. Krvoločnem^ Viljema so Častitali k njegov trna goda — kaj t» pomeni? Da še zmiraj odobravajo nastapaaje tega' krvolečneža pred ia med vojno! Ia Se sedaj kličejo: Haail! daairavoo je to največja bedarija. Kite • Heil« je prva beseda pesmi: »Heii dir im Sieges-branz«!, ki je veljala Vlijemo zmagovalca. Zdaj ko se mu je skotala krona z glave in ae ma zmag» izvila s krvavih rok, ie zmiraj kličejo in s« pozdravljaj®: Heil! — Ali to ni zaslepljenost in bedarija ? Ravno tako, da so pred francoskim odposlancem zapeli: Die Wacbt am Rbein? Ali to nI zaslepljenost in beiarija? Oj, ti nemSki M »hI, kam ai zabredli? !a k tej badaloati še zmiraj rabijo črožje laži. obrekovanja badobije — zdaj. ko jib vendar pozna ves svet. Napad in sicer dolgo pri* pravljeni napad na mestno hilo v Maribora se j« ponesrečil. V svoji budalosti trobentajo t j v celi svet in ni jih sram tadi merodajne kroge svojife in irugih držav prevarjati Da bi zakrili svoj sramoten polom, so za nedeljo na Danaju in v Gradca naročili hujskanje, kakor da bi se jim bila najh veča krivica storila A ves svet bo zvedel resnico in njih laž se bo pokazala v celi svoji nagoti! Tentu ni roda ni več pomoči, edino kar velia: brez-czirnost do ekrajnosti zoper tako podlost! Za Nemce ni več prostora med kultarnimi narodi! Novi kolki. Finančno okrajno ravnateljstvo v Maribora razglaša: Novi kolki in novi železniSU vozai listki so se v sled naredbe poverjeniSfva za finance z dne 14. jan. 1919, št. 290 z čeli izda^ jati « 15 prosincem 1919. Za obmejne sodno kraje Štajerske in Koroške so se v svrho, da so prepreči avos starih kolkov iz Nemške Avstrije določili glede veljave in zamenjave starih kolekov I sledeči termin: Stari kolki izdaje 1910 se popolnoma razveljavijo z dnem 15. s ečana 1919. Pro» daja'ci kolkov kakor tudi privatne stranke lahko zamenjajo stare koike proti novim brezplačno v času od 15. febr. do vštetega 28. februarja 1919. Od dne 28 febiaarja 1919 dalje je glede razveljavljenih kolkov izključena vsaka zamenjava aH povrnitev. Za diuge okraje in glede voznih listkov veljajo termini, omaCeni v zgoraj navedeni najdbi poverjeništva za finance Uradni list Št. XXX X. POZOR] Pr»d» ali itmsaia *e «» Sirila: 1 irrina »aknj», 8 popoU» oOute, 1 l*.aj. tduTait a 18 «rahrnimi guabl, dvoj« ¿erljev, %m goipede naojie poita e, 2 isoik h čevljar, 2 para otroikih ¿«rije«, 1 otroika postelj* ■ ograjo in road\a»o, otrr'j1 premikala! «troj, troi|» jedilaa milica, otročji roiiček, dolga miia, podjbe. riatla ira-t lka, aoio prtgrmalo ii ovij« vo