t r«*«* I.H » ►GO, ILL., SOBOTA T. OKTOBRA (OCTOBER) lil* Važna sc I za ka odločba VCCt mn vsfihi zaveznikov ka jubni ralkani fronti. - itnan napadi ao silni, toda rrrzuspi rt — rim ponavlja staro lajno 0 rojih ra ITA j an tU fronti. - prriskava OLRDR ANRRltfl letalcev na franooskrm. - na orftkrm JR POŠ drobiž th plačau rr bodo nič. - prvi ftVIO trtrv vojne - tranrportni parnik POTOPURN, ja v kitaju protrsttra la88rn jr zoprt ottvel v chioaou jr umrlo i tolovajski nap ar na stranka ribari mrd mbtvu—krtžar memphis h. - železniški maonat KRIŠKA TRGOVSKA ZBORNI PROTI ANGLIJI - VULKAN PIOHIBICIONISTIONO DWn „A0LE SMRTI. - PREDRZE pgLAVCI.ROJRNpO V DfOJj OSTANE NAJBRŽ NA KIJ5CJ /| ZAPUSTIL NA $100,000,000. ki Root, bivši državni osemoree« i ' Solun vin London, t. okt. «*-(Uradno). Bitka v Jenlkojd aa ja končala včeraj a popolnim vspe-hom aa naše čete. Vaa vai na obek »t rana h oeete je v nalik rokah. Oh-enem amo konaolidhraii nove poaJ-eije od moata v Orlaku hi dalja ali °«stl do J ed ko ja in naaaj do Siru-miee. V bojih asdnjih par 44 ste ae posebno odlikovala Brotakl la Iraki bataljon. Bolgari ao imeli va like iagube. Berlin, fl. okt. - Nitja Pla*. na (nad dolino ob Čemi tatoČao od Bitolja) je v rokah eovrešnlka. Drugače je poloiaj neiapremenjan med jeaerom Preeba ln Btrumteo. Vaa Jenikoj je aopet jzgubljena. Sofija, «. okt. - (Uradno). -Položaj med jeaerom Pnoba In Vardarjem ja nsisprsmoiljfn. Na nekaterih točkah ae vrfti vroča artilerijsko bojevanje. Haveaftnl to. povi ao hresnspelno bombardirali postajo v Poroju. v ponesrečena invasxja Poveljnik a poroča, da nila angleški ki J® toil aa lit York, 7. okt. - Dnevnik fte New York Evening Poet" rut, da ima poročilo ia sa. gMfrvfi vira, da prinaša ame* m poslanik Gerard, ki ja sedaj I potu v Ameriko, mirovat p* tit Nemčije in da predsednik jhoa potreduje sa mir. 000*0, 111., 6. okt. — Na nad. |toi ielernici ita danea ob 11:90 poldne treščila skupaj dva via. m Chase in Sherman ava. Mno-i potnikov je bilo ranjesdh, tri ib ranjene so prepeljali v bol- Chicago, UL, 4. oktobra. — Včeraj > nagle smrti Umrla Pretae-leva odredba v rokah Jehn To-mana, občinskega svetovalca in predaednika odbora sa koneealje. Odredba je prepovedala proda, jo opojnjlr pijač v dvoranah. John Haderlein, občinski svetovalec, je predlagal .da se jo poloft^ia ntiao, z drugimi besedami, da ae jo aa* vrle. Predlog je bil podpiran in ni vz#!o minute, da je prohibieionl. stično dete izdihnilo. . V prohibicionističnih krogih vlada sedaj velika žalost. Hammonton, N. J., 6. oktobra. Ko se je avtomobil, v katerem so sedeli Henry Rider, James, Rlgby, A. J. Rider in njegova hči mrs. Smothers, ki je bila šoferka, približal majhnemu aelu, je atopilo iz grmovja Seat tolovajev, ki ao u-kazali, naj avtomobil vstavi. Mrs. Smathers je ie z večjo silo pogna-la avtomobil, ah njimi je pa poči* la Iftlva, ki je vbila Henry Rider k druge pa mmln ioferka je do- koleno, kljub terriu 'je podila avtomobil z največjo hitrico, dokler niso Iblovaji izginili, izpred a- ?i. 'i' '>* * 'J . ' V ^avtomobilu ao imeU $8,tXM>, s katerimi ao imeli plačati delavee, ki so nabirali jagode. ' Obvestili ao Šerifa o napadu, ki je bil kmalu na mestu s deputiji in krvnimi psi, in gonja je priče-la, ki pa je do aedaj oetala brez uspehs. javka I« Carigrada pereča, da ja kongrsa odbora sa aveae in napra. dak ii uj pi sdaifllflšl......f jlWp visirja iprsjsl raaohieijo, da oata-ne Turčija • zvojimi aavaaniki do smafovitsga konoa vojne Rerftia, 7. oktobra..- Oeneral Falkenhayn poroča, da je napodil Rumune prek raka Alt Rumuni ae It Louia, Mo., 6. oktobra. — {petletna Ursula Broderich je po gnila očetu samokres is žepa in tabatrelila, ko je groiil avoji pi k kliulivom, da jo vbije. Oče i Pik« ranjen. liati in hčerka sta izpovedali I policiji, da je oče zelo Ijubo-ven in da je prepir trajal celo SFLOftRM PRROLRD. MACKDON1J A i Bolasraka armada je pod nepreatsnimi napadi Srhov, Anlelev, Francozov, ltnli-jauov ln Kusov, ki ao ssvdsll Bol. »arom preeej porssov aadnje dni. London poroča, da so Angleži vse. 11 Nevoljon ob Strumiel, dsvet inilj zapadno 6d Heress, in Psriz javlja, da ae Bolgari umičajo na MaeedonUi. Na xapadni strani fronte so aaveaniki dosegli točke, ki ao oddaljena o-sem do šest milj od Bitolja. Sofija pa pravi, ds je pololsj neiz* prsmenjen, dočlm priznava Bar. Itn nekaj zaveznikih vapehov. HUM UNIJA : Poloiaj rumunake armade, kl je prekoračila Donavo in vdrla rui Bolgarako, je ne-jasen. Sofija * poroča, da ja vaa armada — okrog 16.000 mol — popolnoma uničena in da ni več niti enega Rumunea na bolgarskih tlsh; ns drugi atrsnl pa javlja Bukarelt, da je bil prehod čes Douavo ls demonstracija In da se je srmads vrnils nassj, ko je bils ' * demoktstrseijs'' izvrtana. DOJMUDEA sj Rusi ln Rumunel ao Ae smlrsj v ofenzivi. Is Sofije poročajo, da so bili nspsdi odbiti. (ULIČNA IN VOLINUA: Ola som vesti is bojišča v Volinijl ao liuai prekosili v silovitosti in dolgotrajnosti napadov vse ofenzivne bitke na vseh frontah, kar jih helelljo v sedsnji vojni. Vsst ae glaa i, da ao ruaki polki napadali pri Korltnlei 8« ur bres prsstsn-ka. Petrograd trdi, da ao imeli tferajfcijl napadi nekaj vapehov. Berlin pa javlja, da je ruaka o fenziva Ae umiraj brea vapeha, SCDMOORAftKO: Po vesteh ia Berlina Imajo Avstro-Namei povsod vapeh, razen pri OrAavl, kjer ao ae morali zopet umakniti. Bu-ksroAt poroča, da ao Kutnunei vss-11 utrdbe pri Predelu. .FRANCIJA: Poloiaj ob Heml je neizpremenjen. Povsod ao vsi-jidel artilerijski dvoboji. ITALIJANSKA FRONTA: Rim jsvljs d odbitih avstrijskih napadih na Tirolskem In e kano-uadi ua OoriAkem. BCLOARI SE UMIORJO B MA- Nazaj k ameriški delavski fed1 ci jI. New York, 6. oktobra. - O nixacija aidarjev, ki šteje naeniuruem delavniku in |kv»kih zahtevah. Njegova od-bo (slprla oči tudi ti-N« deUveem, ki se niao doati w politiko, da mora delav-N v politiki nastopiti, kot raz-K še noče biti kapitaliatom 7.a Plneinik. Bukarelt, I. okt. — (Uradne). Po trUlnevni bitki v ekeHsi Pre* dela na aevemi froti ee naše četo okupirale so v rains utrdbe ia po* gnale sovrslolka proti sagaiSi -Berlin, 0. okt. - (Uradno). O* petovanl romunski ns padi zapodim od Porajda ao bili odbiti. Druga rumunsks armada, ki je priče* la s ofensivo v pondeljek v oko-lUu Bokotens, ae je umaknlU sa Hinojo v dolini Alt in se omlis do* Ijs. Rumunel, kl so aastonj napo* dali nele gorske posisljo r Hstao-gu na obeh atrsneh doline Stral— Strigi, se urničejo preti obmejnim višinam Blisu Oršavs pri Da-nsvi ao Rumunel pridobili nekaj som RUSKI NAPADI Berlin. 6. okt. - (Uradno), No fronti ob Htohodu emo odbili roške napade. Zapadno od laitska oodo* I ju jo jo Kuai s svojimi Ijatlml napadi, ali do idej ao as rasblJI Vsi na p*d s joči valovi ob ognju floftb topov In strojnih polk Kdtno so* vemo od ZublHis ae js poersABo M»vrs«nfko, do js dosegal nsAe po (Nedoljevooje m «. otoal,'* ^ »»b., 6 oktobra, a Tu- * formalno naznanilo. * PjM»Hnik Wilaon izbral v Pj ima voditi Preiskavo v ^»>wiimeg0 delavniks zs "octhulsa, general. Hsrka. člana med-trrovske komisije, hi fr Iwhleej,, nnaiai obrtne kc Umdon, I. okt. Britllke čet«, ki operirajo v Mecadoniji, so oho-pirate Ne v oljen ob Stnuniei. Paris, A okt. — (Uradno). Boje vanje se nadaljnja v prid zavetnikov na val fronti. Bolgari ss umi-še jo is grftke Maeadonije. Prednje straž« zaveznikov eo prekoračile (emo v okolišu Dobro vena in Bro da io prodirajo kljub mreru ns alomene gorovja Baba Dosegla so ie meeteee Buf la Popel* PROSVETA Zi utmp mm iiuwiti -u iHtm HI Ivftasi? nim v prilog rudarjem. pa vendar tega ni storil. Delavee. kateremu ao siisna ts fskte, ne mor« glasovati ss Wil aons. ' Ksj pa Hughes' Hughes je do aedaj obdržavol ie več shodov. Iz njegovih govorov je razumeti. da je Človek lahko za oeeinumi delavnik in proti temu, ksr ie atoril Wilson v že-lesničarskem sporu, in sieer iz razloga, ker je oh času predsedui-jka Grants bil sprejet iisemurni I delavnik za zvezne uslužbence. Delavei ne poznsjo Ilughesk I kot predsednika, za to je pa dobro, da poznajo njegovo preteklo delo v javnosti. Hughes jc bil kot zvezni sodnik _ eden očetov sodnijskega odloke, ».•v zadevi klobnčarskih delavcev v : Dsn bury ju, ki je odločil, da je I vaak člsn strokovne organizacije j z vsem svojim *net kom odgovoren zs zsključke svoje orgs nize cije. Ns podlsgi te razsodbe so zaplenli klobučarskim delavcem v Dan bur v ju njih prihranke, ki so si jih odtrgsli ml usl, prodali njih hiše, du se odškodi tovarnarje, ki ao izjavili, da so vsled bojkota trpeli škodo. V Imju proti svojemu političnemu nasprotniku Hughes nastopa posebno ostro proti usemdrnemu delavniku. Izrazil se Je, da je o-semurni delavnik "korak k državljanski vojni, čc se ga prizna, da je ravnotako kot bi ae od po-in sc podvrgli delav laki diktaturi." . Delsvee, ki ae zsveda avojib pra vie, ne inore glasovati zn človeka, ki s takimi argumenti tis stopa proti najbolj upravičeni za htevi delavstva. Zaveden delavec ni za Wilsonn ne za llughesa, oba ste zastopni ka kapitalistov. Delavatvo, ki misli in se zaveda svojih pravic, lio glasovalo za Hensona, kandidata socialistične stranke, za pravega zastopnika delavstva. Delavei ne pozabite tega, ko Neizpobitna resnice je, da bo mnogo delavcev glasovalo zu kandidata buržosznih strank. Kni bodo glasovali za Wilsons, drugi pa /a Hugh ess. O tem ni dvoms. ka fcer se ne more dvomiti, da stu Wilimu in Hughea kandidata bur-toazije/ Dobro je toyj, ds delav-|V(ld;jj v|lldi stvo Izve, če ravna pametno, če glgeAje že enega ali drugega kanil idete buržoszije. ' JsvnMti ae n. pr. hoče dokazati, da je predsednik Wiiaon odlo čen zastopnik osemurnega delavnike. Njegovi politični nasprotniki piu očitajo, ds je predsednik Wilson iz tega rezlogs nsstopil za osemurtti delavnik, ds bo zopet fifalMii. Is obeh trditev se rode vprsša-ajsi< Ksj je predsednik Wilson storil ie oeemurni delevnikt Ali so prisiljeni želesniški uslužbenci ;Htopil#, dno 7. novembra k volilni DOPISI. is hvaležnosti glasovstl zanj radi ,|a or]«lat« svoj glss. Od va tegs. ksr je storil ss oeemurni de-l^ K]ft,OVnnja je odvisna vaša lavplk? Ali naj gs drugi delavei j IUUM]a u prihodnja štiri Icla. podpirajo is iategs razloga? Predsednik Wilson je sposnsl, ds ao železniški uslužbenci tako dobro strokovno orgsnizirani, da bi trvojevali oeemurni delavnik po krstkl lehko rečemo, po eno sli dvs dnevni atsvkl. Vlada beleži vaak napredek v delavski orgenizacljl. Prav dobro je poučene, katero organizacija je močna, katere slabs. Ce js delsvaks organizacija šibka, oropajo delavstvo v aVohode govora, svobode tiska m voditelje atevke pomečejrt v ječo Doživeli smo, da so bili voditelji ulltH,0 M rofijtlljc. stsvke vplenjeni iu a silo odgnan o v jsnusrju Wu; ^ rau za Slovenski |,((J|1 ^ etsraifgi ^ $1800.00. NejLo sim, H* ns jsko prijaznem Dr »tate 8t. Na stavlMM'u gk amo dali $260(100 y ki nam uoai $16.0() atnnarine tem prostoru »»»10 začeli prnL •vo S. I* S tem jriloheUp2l mo za $227.12. K., bi bUi v? ..ličarji kupovali v nasi p^ bi bili lahko dosti ,,0|je „a( vali, al L kot sem rekel j«. iS Xslogi" kriva, da niste*] tem se je pa začelo kulisti za sami, Ko je bila sklicana fek »ka seja, je bilo že vse kufc Zavpili ao, da prodajalna zgubo, nato predlagano, ^ no in sprejeto, da se proJS opusti. Bila je vojska kot Verdunom. Odstopilo je | atega dobička, uko vse pro Torej ni potreba nobene skr Bratski pozdrnt vsem i-lin S. N. P. J. in vsem delničar! Slovenskega Domu! John Anžiček. I. nadzornik S. 1). __ BIG FRENCH GUN PREPARES \X//7 Y FOR ft TTflCK ON SOM MB 1 ■■■ ■■■ n ii ■■■ ' ■■■ 11 ii , ■■■ 1 , ' •...... ' I'holo by American Pr«« Association. 8 takimi velikimi topovi sdaj • uničujejo sadove stoletnega Človeškega dela. Top ja franooski in take ogromne topove, ki ie ločijo le v konstrukciji, imajo tudi centralni savesnlki. Ali ni to blasnostf '11 - — Lincoln, 111. , Ker se mi zdi, da se noben drug noče, hočem ac jaz nekoliko oglasiti iz tegu premogarskegu mestu. Ksr se tiče »Icla, sc ne moremo preveč hvaliti, nkoruvito delu 1110 od 15. avgusta naprej vaaki dan. . Tu jc že stara nnvuda, da |»ol letu! vrag pocitra. stavki ,|e|ttlll0| pol leta pa počivamo. A- lo v tem času. Seveda se kapitalistični kandidati izgovarjajo, daje vojnu tegu kriva. Čudno pri tem je, da je vojna v Evropi, draginja pa je pri nua pod svobodnim ooln-oem. Seveda kapitalisti imajo soda j krasno priliko obogatetl na ta način, da pošiljajo tu pridelani živež in sploh vse produkte v vojskujoče se države, ki jih dobro plsčajo, pa kaj jih briga,, če vse umeriško ljudstvo, vsled draginje Tu ^Lincolnu vstanovili so si ko pretnogar aluli prostor dobi mu delavci kooperativno prodajalno, ui irebs pričakovati, da hi mu kuj Vsnkega zavednega delavca dolžnost bi bila, da priatopi in podpl-a silo (Nigusiii |{mj |,j r||J|| kiiko dn ae na in rA to koristno podjetje, ker le v v drugo državo, vendar se ni gn^ prfnr0gurji j, Kast Shnftii na de- Hlogi je moč. nlla vlada, da hi nji podrejene or-ll||VJ|k| (Un mnn ,>ri,iru#.ili. ko smo v letošnji volilni kampanji i-gene oposorils na storjeno tieza korakali v Hprevo(lu. To ac pravi, moli smo priliko slišati več dobrih ,,u ,mI" dobra polovica jih je bila itak z delavskih govornikov, med njimi 1 nami pri obhodu, ali spodobilo hi tudi O. K. Kirkpatricka, ki je no- konitost in jih govor. V Čeau aedanje vlade je bila ve-llltm atavka rudarjev v Colo rodu. Naleti klateži ho napadli tabori- 0|„.ur(, | j 1M| Ml.a„L Kden dan!Kirkpatrick nam je povedal nin je videlo kak razloček je, kadar ac apremija ka j ne stranke! pitaliatu v večna lovišča, ali pa če se pokopujc priprostegii delavca Zu mr \\ Cogaimm, bila je čez cc lo mesto Lincoln napravljena u- met na žab wit Celo soloonarji ao sa t 1. hotel je neki F. C; iz Chiahol-amo'iMildrugo uro zaprli gostilniške ms krivdo za neuspeli štrsjk po-orostore \ znak letovanja. Ku»lai ložiti na prag socialistom in ob e-nmrje pri prost delavee, ae to ue rgodi, dasi je le človek, ki mela ob čssit spora Železniških tis leftbeneev. Tskrst se uiaia ganila mr. Wilson in kongres v obrambo slabotnih žen in dedet. Jasno jr. če je kongres spravil na kolena ftelfziiUke kralje, bi bil lahko u-krotil tudi gins oljnega kralja Poleg stavke v Colorsdu imeli še druge stsvke, ki so Idle iegubljene, in vendsr se ni kon a predsednikom vred potrn dil, ds bi končale z zmago ru de levee. Pred kratkem Je končala velika atavks želesollvsrjev v Minnesoii. Bila je ob čsati. ko je stvsr leleanlčarjcv prišla preti kongres Al.i se Je ss osemurui de Isvnik kot pri želefftiičsrith Kon gfss in predsednik Id hlis Ishko tako poseels vmes. kot pri lelet nlčarjih re ims kongres prsvico povišali pIsAo želesničsrjem in tenje določiti osemurui delavnik. Ima to pravico zs vse delavee, ks terih produkti prthsjsjo v meddržavni promet Zeleniš roda. nako pens v Minnesoti, nli premog ns ko|isn v državi Colorsdo, po*ts- koristen član človeške dmil»e. bo gala*, ki ne valja v parsait Cilje se, da ImnIo gos|Midje ks pitalisii v kratkem premog podrs žili Pri tej priliki hi bilo u meat no Javno tnlovsnje, ga ne bo. ker to ho v kori«t boga tim oderuhom l/tna je volilno leto in čaa je. da bi deln\ei Ke vendar enkrat isvolili pra\e delnvnke kandidate kteri drtyri it (liiakolma poneve. mole. ki IhmI.i zastopali delsvee in ril sli pa pn nepotrebnem potrošil ne v«ega «ite kapitaliste. Mr ir unijske blagajne. Ce mi dokaže. padla. Ce bi se bili delavci po drugih naselbjnah tako krepko držali, kot ho se tu na Chisholmu, bi štrajk nikoli ne bil zgubljen, ampak bila bi gotovo v.maga naša. Sploh F. C. se nima kaj pritoževati čez ta štrajk. Podporo je dobival vsak teden in^ poleg tega i-mel je priliko, da se je naučil neksj o delavski orgsnizaciji. Glede pogajanja s kompaijatni po vzgledu železničarjev, je prišel žal, s svoiini nasvetom prepozno. Kje je bil prej? — Železničarji imeli so močno organizacijo že leta in leta iii njih organizacija bila je od železniških družb priznane. Kje pa je huelo to moč delavstvo na "Iron Kongo?" Kakšna je bila delavska organizacija v Minnesoti? Ali niso delavci na Aurori stavili svoje zahteve kompaniji, prej ko so šli na štrajk? I11 kaj se je c njimi zgodilo! Ali jih niso napodili iz družbenih pisarn takoj, ko su povedali, po kaj ao prišli? Kad bi tudi vedel iz kterih časopisov je F. C. izaesal, ds ho železniške družbe privolile v vse, kar so njih vslužbenci zahtevali. Kolikor je meni znano ie različnih časopisov, je kongres prisilil želfzniškc družbe, da so dovolile osemurui delavni čas. To je vse, kar so železničarji dobili. D»užbe so hotele dobiti železničarje zn pp-gajanja in ta pogajanja bi se u-mctiui zavlekla mesece iu lets. V tem čaau bi ae družbe preakrbele a skebi in bi lahko rekle svojim delavcem, da naj grcd6 rakom. Ohisholm, Minn. žvižgat a svojimi zahtevami in V Nar. Vrstniku z dne 29. scpt.^svojo unijo. To ao železničarji vedeli in zato so tiudaljna pogsjanja odlonili. Tedaj je moral kongrea zadevo v roke vzeti, ee ui demokratska stranka hotela, da pride v zadrego ravno pred volitvami. F. C. pravi, da bi bilo treba najprej organizacijo vstanovitJ v Minnesoti, potem šele štrsjk zeče-ti. Krni bi znal. če so aonaliati v Cltisholiiui nagovarjali ljudi naj seštrejkajo* Socialisti so dobro anali, da čas za atrnjk ni dober in de brez organizacije bo težko kak uspeh Ali pa ao mogli preprečiti olusholmaki socialisti štrajk. če je bil fttrajk že v llibbing, Vlrgtia. Buhl Itd.t Drugega pota za socialiste ni bilo, kot pridružiti se Hfajksrjcm in pomsgsti kolikor nem tudi mene diskretirati pred dela, I ljudmi. Doplanik, ki se skriva zu imenom F. C., misli, ds ne vemo razkošju, pa kdo da je, ampak go dobro porna-mo. Mislil je, da me ne bo več nazaj 11a Chlaholm in da zdaj svobodno meče blato za menoj. Kavno aopet Ion ac ne more pritožiti glede tistih ampsk 'dolsrčkov, ktere je vplsčsl v unijo, ker je dobil čel $20 00 p.MI pore. Pozivljem loraj F. C. na js-ven shod, iu tam naj mi doksže za v ask cent. ki sem gs jsz al 1 ps Sherman, kougreamsn ir lllinoiaa puatitš ai ts vsak potteverjeni je bilo V njih tnoči. To jim more usm je v volilni 1912 obljubljal, ksntpsnji leta koliko ae bmlo ne produkt, ki prthaia v meddr- življei.»kr potrebščine pocenile, če levni promet in trgovino, kakot Ihm|c prišla na krmilo demokrat- hi!m raptuti mejo avnte države mks «tranka V»i imi vidimo in skn Kongres je imel moč. da interve- šsmo, kako silno %e ie v«e podrsfi eent V obrs* pljuniti. Ker poje nekaj flede •tov. ds so krivi, da je ftsuhljen. vprašal bi gs. če *o tudi po drugih naselbinsh soeinliiti krivi, ds je stavka neugodno in, nrirnsti vsak, kdor hoče govorit i soeiali-1 resnice. F. C. nadalje pravi, da g. štrajklAnlterllč je bil potmmI prvi. Saj •em moral biti! Zakaj pa talenti- ram F., C- »i lah k* bi bil meeto in duiteriič bi mu bil zelo hvaležen^ ker bi ga rešil nehvaležnega posla in odgovornosti. Tudi po sodiščih m okoli odvetnikov letati bi bil $ušt«riič prnv rad F. C. prepuftib , , < Yea, z jezikom je Ishko vse ns-prsviti, posebno če ima človek tako dobrega, kot ga ima F. C. Res škoda, da se nI oglasil takrat, ko je bilo treba, da bi nas bil poučil ksko se moramo ravnati. Ravno njegova krivda je, da jc štrajk zgubljen, ker s svojo snanostjo in nad vse modrimi nasveti ni prišel pravočasno. Strela božja 1 če bi bili i. W. W. organizatorji vedeli kakšen moder mož da je F. C., on pa noben drug, bi bil izvoljen "leaderjem." ftuiterštfa tako nK so radi videli, ker njemu je bilo na tem, da rudarji 11a Iron Range zmagajo, ni ae pa brigal za to, Če I. W. W. ostane na "renču" ali ne. Njim pa je bilo za Bodočnost I. W. W. v Minnesoti, ni pa jim bilo toliko na tem, da li rudarji zmagajo v tem štrajku ali nc. F. C. kriči/ ds so naši vodje hoteli imeti štrsjk zato, du se dolarjev naberejo. Ničvredncž dobro ve, da na Chisholmu ni niti en oent 'fzginil" nikamor. Vss pri-stopnina je znašala nekaj čec $1800.00, izplačano pa je bilo $4000.00 podpore. Ce bi bili val štrajkarji zahtevali podporo, kot so jo tisti, ki zdaj največ kriče (in ki so za svoj dolarček potegnili $20.00) ne-bi zadostovali Ro ekcfelltrjevi iniljoni. Ker se tiče vere in eerkve je F. C. preneunien, da bi z njim deha tiral. Debatirati je mogoče a človekom, ki kaj ve o zgodovini, ver in cerkev, ali F. C. ni eden tiatih. (lospod F, C. jc vso svojo. modrost nahrsl v teku tega atrajka, ker konei svojega dopisa pravi: '4 Razmere bodo vseeno boljše, kot so bile do tega čase" Itd. ,,<> Gospoda F. C, poživljam še enkrat, da ml ne j 1 vnem shodu do-kaže, kaj sem zakrivil, koliko po-neteril jn kolike po nepotrebnim Žs pra vil. Ako ps tega ne atari, o-stsne nlčvrednež in obreknrrslec, kl ssslnži klofuto. M K Šušteršič. Oirard. O. Naj spregotorinf par be^i . tuksjfcnem Slovenskem Domu. Kskor V U S« I le, lil tresk s In grmi tudi tuksj. V Ksrpstih se pokajo Rusi in AvetHjei. tn se jm Slovene| Mm! med seboj Človeku prišel «d nikoder, [res ksr slabo prihaja, ko opora je imel šuiteršičeve kaka .loga vlsds med nsmL Ko Chicago,: "Prosveta" ima vsak dan novic, toda nmju novica bolj med redke. Prizor se > 1 igral na voglu 2G. ulice in ("rt fond Ave. Zadnjo sredo ob p štirih zjutraj. (Da ne ho kdoi lil, da sem se vlekel pijan doi ol) tej pozni ali zgodnji uri, 1 ram pribiti, da sem šel t isto I zen na svoje vsakdanje delo), je pretep na ulici. To ni sev nič redkega. Ampak tepli ho nt policaji t Resnični chiksžki poli ji a pravim irskim akcentom, jih je kakih pet ali šest; nisem štel. Komu bi prišlo nu mintl. bi prešteval junaške "kaperj ki- so dirjali pol blokn gurpsde razgrajali kakor prave, pijane rabe. Dva sta ae tepla. kuhI pestmi, valjala po 1 rotuarju i« zavaljn na uliei, kapi »ta k na cestnoželezniškem tiru. ni nasti zvezdi sts se ribali ob men, prss so hropcla in iz U prihajale rožnate besede hi kc sti kdo url o drugi, ki ni policaj, ob rohantil no mirni uliei molil na vse grlo znane lit« "You son of a —. you t moli policaj! Ostali "umije r in postave" so lepo "show", in ko se jim jf *dek imata dovolj, so ju Parali i* in raztrgali. Par minut pnznq je "show" ponovil. U men slišal, ki je bil toliko pameten, je zarežal nsd pretepačiini:" have no more sense than n Tedai je privozila kara,in «» je strani je padlo zngrinjalo. Bil je prizor ra bogove, sem gs opisal. — J M. Orani te City, Pred nekaj dnevi vrnil od konvencije S. S. P. Z » ve lami a, kjer aem zastopal Št vo št. 28. P. S. S Z iz lil. Na tem mestu biaesi hvaliti društvu lauider in A« št. 20. S. S. P. J., k' lli,m dilo imeniten luinket. N«41 ep tadi pevci, ki ao »a« ^rm S vrsto lepih aloven^kdi Zvečer 24. sept priredila naprej imenovsno društva f" ško igro (•Tfenjsk--^ prev dobro izpedl* ^ izborno rešili svoje vk^f jell smo se. kot že dolfO-J" la gostoljubnim (WelasjH želel bi, de se kmslo *f*> dem med njimi. Ksr se tiče konv^ J re*i. ds smo nspravib mr^ naprej s vpeljavo rsijjg združitev smo bili v»i. rainezepreke. niti proti Mja ■'» kmalu rdmžili- *** TT inozemske „d koder smo ga kaaalu L i okt. - Veat it Co-ki jt |>oaueia if poro- ieut LokU runke napade v sedanji o-. da v svoji silovitosti in Lj„<*ti prekašajo va. doat- ■ afenii«* boje v tej yojni. poročevalec pile, da je na- 7*ke infaterije pri Koritnri* - fabliuu trajai ur brez ■L ta napad ae je vršil na petrov široki fronti in vmes .,deli topovi vao noč. Nemški •iki ki »o bili na frsneoakera izjavili, da tako silnih lov ie niso videli. Ruei imajo eiji tisoče topov in Nemci eo Gioreni izstreliti v drtensiv-,U I to ju 60.000 granat v par & n« zelo ozkem proetoru. 6. okt. — (Uradno), "fronti oil Dnjestra proti nese nadaljujejo trdite bitke. Me ao ua več krajih oavo-raine policije. HfiKA OFBNZIVA ZO. POČIVA OB SOBO. ......6. okt. — (Uradno). jjo noč je bila večja artilerij-i akcija južno od Ancre. Sever-točno od Kaueouuta L' Abbaye raztegnili našo črto. latočno JxHwa in Armentiereaa amo ia-tili plin. Tri vspešnl upadi v ike zakope so bili izvršeni v iu in dva južno od Arraaa. ar«, 6. okt. — (Uradno). Se-no od Soinc smo pridobili nekaj |in pri Pregicourtu amo lili" nemški protinapad. Juino nc je bila nemška artilerija aktivna v okolišu Barlftuz Hov—Den icon rt. V WoeVre i St. lienoitn je naša artilerija ibardirala vojaško poatajo, ■ je bilo opažati veliko gibanje linili čet. • 6. okt. — (Uradno), Be-DO od Some je bila sovrsšna erija v boju precej čaaa, ka* da pripravlja tla infanterij-napadom. AngjeŠki napad _ Moquetovo kmetijo ln vaajo jrcelette je ponesrečil. Sovrsi-k., ki je prodiral bliiu Raucorts Abbaye je imel toliko vapeha, i je dosegel našo pocicijo pri Le inu in tam ga je vrgla naaaj na i infanterija. Vroča bitka je bila eraj zjutraj a Francozi med Fre-onrtom in Rancourtom, Iger izgubili nekaj zakopov. Ns, o-atraneh Mase (Verdun) ao se eli artilerijski dvoboji. in im n pogajala za wit nasedel v tropienem viharju preti Cpmcreial National in drugih veli« San Domingom. Zadnjo beaedo o gib velikih bank v Chicagu. Sa-„ zadevi ima mornariški tajnik Da^iuo obveznic je sapustil za $53.* nl?i51ti ^BSSfV' 6 okt — l,iel«- Admiral ^gnaon trdi. da bi 000,000 poleg je imel petdeset ti* Poročilo ameriškega korespon bili t roški tako veliki, dn ac ue so« prednostnih delnic Urcat enta). Pred kratkim je piaal ni- iaplača splaviti križarja, ki bi tu- Northern ieleinice. deluiee mno-osemaki }»st "Nieuwe CourantH,'di m b" g ri " * ja - i je anan, da ima vselei dobre in-1 rico. ormaelje, o mirovni konferenci' di ne bil več sposoben za morna-|gih bank v New Yorku, Ht. houi- su, Miuucapolisu in St, Paulu. V . . | Kapitan Beach je sporočil, 4a j gotovini jc sapuatil $4,449.04«. med zastopniki Nemčije in Rusije, je dno križarju popolnoma razhi I i> dupes uuirjcio vsi sprevod-kila je vršila tajno v Kovnu (Kur- to niki, kurjači, strojniki iu zavira ——- * či na Severozapadni železnici, ka- Waahinfiton, D. 0., «. oktobra, tere predsednik je bil umrli že-Mrs. Mary'f*. Snartz, bivšo su- lezuiški magnat, ne bodo zapustili sudijs) meseca avguata. Nemči-o ata baje xaatopala aam kajzer n maršal Hindenburg, tedanji vr lovni poveljnik nemških armad v Ruaiji. Zastopniki carja so bili pri Volji Okleniti separaten mir, ako Avatrija odstopi večji kos Oalici-in Bukovino; dalje je bil car aadovoljen, da se naredi iz Poljake. neodviana država, h kateri hi spadal ostali del Oalicije. Nemci-ae je zedinila glede neodvisne oljake, toda Galicije in Bukovine ni hotela dati, pač pa je obljubila Ruaiji, da bo posredovala v Čari-gradu, da dobi car Armenijo i rt ;otove koncesije v Dardanelaji. Tedaj so prišle vesti, da bo Rutnu-nija napovedala vojno in car je pretrgal mirovno koiiferenco. Ru-Ija je že|ela separaten mir zaradi tega, ker ae ni obnesla ofenziva generala Brmnlova kakor so pričakovali. Ruski štab jt pamreč upal, da boat* padla Kovel in Lvov V >fnem mesecu. Rasen t ofea je ruska'vlada zbala agresivnega gibanja Japonske na Kitajskem. Ti članek ni bil ponatiapjen v nobeni vojskujoči *e državi iu čim ,e izšel, jo ruski poslanik na \i-zosamskem takoj izjavil, da je vse irtcupaj izmišljeno. Kmalu nato je )rišlo brzojavno zanikanje iz Ber-ina, da tam ne vedo nič o kakšni mirovni konferenci. Kljub temu članek izzval veliko senzacijo Škandinavakih drŽavah in tam ao mnenja vzlic uradnemu zanikanju v Berlinu in Petrogradu, da mora biti nekaj reanice na tem. J orozodbjstva kozakov ha turškim. - AVSTRIJSKI NAPADI. ».6 okt. — (Uradno). V do-1 Travignolo je sovražnik aopet »vil močne napade na goro Col mn »d južne strani. Vai napa »bili odbiti. Rdino ena prednja eija v dolini Piccolo jc ostala kah Avstrijcev. V gornji eor ''»ki dolini ho se zagnali 4V ti na pobočje gore Sief in tU bili pregnani. 8ovražna tilerijaa j«- ponovno obstreljeva-tabljudeue kraje ob fronti in na kateri je so uničile avstrijska »riiea v Ilirncanmu, dolini Oai i ttekaj rskopov na Kraau. KI AVIJATIKI OSTA »W0 V FRANCIJI jt Kington, 6. okt. — V vladnih izjavljajo, da bo vlada njenih držav prezrla rasne i* nemških virov glede *kih aVijatikov, ki služijo v *ki nrmadi. Nekateri vlad 1 ■rahiiki pravijo, da js natanč ""uiskava pritožb pokazala, da letalci držijo medna 'alpma. VLADA JB BBSS obDARJA. f> okt. - Glasom bres •rtu ja v k <* is Hint Vrška «*»"ils i/plačila it vladne-l*«*ia ker jc zmsnjkslo de- tlmitka Narodna Os vi|aaa f . aprila Mpin» Jsdnata lakorg. IT. Junija V dri. ill lam a. GLAVNI 8TANt OUIGAGO, ILLINOIS. UPRAVWI ODBBK: periutendentka šol v KIkliartu,jliiti Četrtine tega prcmošcnju. Ind., so pogrešili nekako pred oa-l Tak je po božji volji vatvarjeni mirni dnevi. S sabo je imela po js- družalpii red. povedi njenih sorodnikov dn $10(J ' Zdaj ao jo potegnili is reke ,Wn- I) dplavskoflfl filial* touiac pri Ml. Vcruonu. Pri nji ao našli centa. tNHalfcvaaJ* la Garden Gity, Kans., 6. oktobra, ahodu poteguilc stavkokaškega Tukaj sa mislite, ds mu je to dovojj! f Niti pošlušstl noče, nnipak vedno ms spominja nekih deaetih dolarjev." Da sa nauči govoriti. Sinek:."Oče. oše, našli smo eno dete na našein dvorišču!" Oče: "Ali zna govoriti?" Sinek: "Ne znat" Oče - "Tako! Potem ga pa mo ramo imeti toliko čuaa pri nas, da sc nauči govoriti in nem pove či gsvo ds je. Kuo veliko škntljo Bolgarskega Krvnega Čuju, ki traja pet mcsc cev, pošlje za $1.00. (i zabojev pa kamorkoli pošljemo za d nI n rje v. Marvel Products Co., H Marvtl SM|., ; Plltsbirih, Pa. t Pripomba: Ako hočete »mšlljn-te v osigurntl, pošljite Kle več, SB PRIPOROČAMO t Ako Želite »lobitl avfšprajiri l'«M lllrtflfvju. pfiMII ^ Jt pr- »- " ,„lu. .„ prvem pitovanju ir Pori ^ ŠVICAR JB PADBL. ^vica, 6 okt. — Prvi švi-pu imenu Oeorg Cs-* w»eri > strašil mejo ns isprarhen Spitse, je JBhd krogle, ki j« priletela fr"nte. toda ne ve " »Hirijske ali italijanske jena . in m* dviga V Tintlska iB ftvieo. sora je viaoks kotu Iad.. 6. oktobra. Adolph Turner, mestni pomožni komissr fs mero in tehtna, jc dal aretirati William S Burrow-aa. Obtošil ga je, da je dajal premajhno mero. Neki Adam May Je naročil !V00 funt<»v premoga ln pritožil ae je pri Turncrju, do ga ner > r------ nova stehtal in pronsšel ts la m funtov. William Burrows tehta premog leyja| «nekotnlujš*o družbo, k, pro- ^ "•nir^r"" priporoča konr in.cn- |>oškodovsn tom. ds nem udom s pokličejo ko oktobra Ml*i«iik P1ata|emo 4 odatotns obraatl aa baaaaa vlog«. UUmm. |U»Mr««llrM U *-r,4m, |«.lllu.lU Naročile se na dnevnik "PROSVETA" O. Blake Seattle Voril V* pošssi.1 gibal, ko ie nasedel ludi ni bado ROBERT W. LAYER ARCHITECT 1111. U lalli It, Muci. Najboljši slovenaki dnsvnik ? Zd. drlsvsh. Mat prinaša < dnevno dobra, poduBjlvs šlanka, navies la slarsgs krsjs in ^ Amerike, aplok ealags aveta. sanimive romane in asbsvas štivo. I Naročn Ui a aUn# sa eelo lato $1.00, pol laU I1M aa U. ^ država Za narošulks isvsu Id. držav, isviemU Usnsde, stane 2 aa selo >eto $4.60, sa pol lata $2.21. Ravnotako stane sa salo / lato $4 50 in pol leta $2 26 v mestu Chiaags ia Sa. Ckisago. 1 lasna, naslove in aarotgiao poMljajta aa slada« Malo v; t UPBAVNIiTVO "PBOSVBTA", 2667 Bo, Lawndala Avs. g Chicago, IIL ^ Vaa pošta« štiarii nakasnlsa — Money Order grail 6aka ai naj aaslnvi aa "ProaveU Washington. D. C. 6 Vlada bo najbrž opustila namen, ds aprsvi a kkašči sveznega kn- delni" farja "Memphis. " ns St. Paul. Mina , 6 aktobrs - w ^ udsiai načrt sn gl. urad g. nT P. J. sa priporoča Slo-vencem sa Izdelovanje ■^"gstrar' TKI. NA l>OMU AOgTIN katere jelTmst 4 Havlnga, S. N. P. i. Ns rabita l^g^^^MIMii^MOMIpnsniliMevvxNV^MMM I % volja .aprsvaUtvo ^ MV Bih lasni NaM aaatopniki ao društveni tojnlkt faa aadaljia pojasnila daje EMILE ZOLA: DENAR. Viktor je |m izginil. Stvar je bila hitro razumljiva: Viktor jc najbrže videl, da je Alice aama in jo je poklieal. de tnu prineee skodelko mleka. De-fcllea je aeveda z veaeljein ustregla petnajstlet-nemu dečku, keteri je bil že poraščen t dlako koli or dozorel mož. V njemu ae je vzbudila dolgo čaaa pritajena zver In v divjem poželjenju po tistem velem meau in dolgem vratu Je skočil v aami arejei, pograbil deklico in jo vrgel na poeteljo kakor cunjo, poailil jo in oropal, na kar »e je naglo oblekel in izginil. Tode v celi atvari je bilo še mnogo nerešenih vprašanj. Kako je bilo mogoče, da ni nihče slišal niti najmanjšega šuma in vedi-, haf Kako ae je mogel izvršiti grozni čin v desetih minutah ? In končno, keko je mogel Viktor pobegniti bres vaakega sledu. Takoj so natančno preiakali vsak kot v eelem zavodu, toda o dečku ni bilo ne sluha ne duha. Vsekakor je moral ležati čez kopalno sobo, ki se odpira na hodnik iu od tam je akočil akozi okno na streho, ki ae vle-če poševno in krije stopnice do bulevarda. Ta vratolomni beg je brez dvorna združen z veliko nevarnostjo in skoraj nevrjeten za človeško bitje. Kako lahko bi deček pedel pri skoku nb streho In se ubil na kamnitih tlehl Aiieo so vzeli domov in Mlaj leži v postelj* ranjena, delirična, jokajoča in pretreaena v silni vročnici, Karolina je poalušala kneginjo s tal o grozo, da se ji je zdelo, da ji hoče kri zmrzniti v žilah. Naenkrat je vstala pred njenim očmi stara vizija : Hakard je napadel ubogo Hozalijo na stopili-eah in ji apahnil roko v frenotku, ko je bil spo-čet U deček, ki je imel kot poaledieo zveriženo lire; ln danea je Viktor po vzgledu svojega strašnega očeta napadel prvo deklico, katero je usoda zanesla v njegove kremplje Kakšna okrutnost! . . . Uboga Aliea, tako nežna in zadnja avojega rodu, ki je vedno proai-la Boga, da bi ji dal soproga, do katerega' je o-pravičena vaaka dekle na svetu I . . Kako je mogla usoda prineati to ubogo stvarieo v pesti neetvora, kateri Je bil sad zločina? Zakaj — čemuf — "Nikakor Vam ne morem očitati ničesar," je končala kueginja, "kajti bilo hi krivično, če bi Vam kdo natvezil tudi trohico odgovornosti. Kea-ii i en je le ta, (Va ste imeli hudodelca v tem varovancu' — Človek res ni nikoli vuren. Tudi jaz imam težko vest, Če pomislim, da sem imela pod svojo streho Univerzalno banko, ki se je zdaj razletela na kose in pokopala toliko žrtev v razvalinah. Dal — nikdar hi ne bila sinela dovoliti, da je potekla v moji hiši zibelj tega strašnega zločina. Ampak greh jc bil storjen, hiša bo očiščena — lu mene ni več . . . Bog mi bo odpustili" I u na njenem riuenein obrazu se .ie končno pojavil smeh — ameb zadoščenja, da je končana njena naloge In da zdaj lahko odide iz sveta kakor nevidna boginja. Karolina je vsela njeno roko, jo stisnila in poljubila. Njena duševua muka je bila tako velika, da je le s težavo spravila iz sebe par beaed. "Oh, nikar me ne izvzemajte, madamat Tudi jaz aein kriva. Uboga, uboga Alice t . . . Takpj jo mtfram videti I Naravnoat k nji grem!' ' Ala je in oatavila kneginjo Orviedovo samo s stero služabnico Zofijo, ki sta takoj začeli s pripravami za ua pot, kateri ju je imel ločiti po Atirideaetih letih skupnegu življenja. V soboto, dva dni poprej, je sklenila grofica Bovilirjeva, da oetavl avojo hišo upnikom, fteat mesecev že ni plačala obresti in njen položaj je bil vedno bolj kritičen z naraščanjem raznih stroškov, ki so prihajali vsled neprestanih groženj h tožbami. Tedaj ji je svetoval odvetnik, da naj o-pust i vse in se preseli v manjše stanovanje, kjer naj živi v miru, a on da bo medtem skušal lik-idirati dolgove. Težko se je odločila. Najrajše bi bila ostala in še naprej igrala viaokoroduo gospo brez stisk, dokler bi se bila podrla streha nad njo in dokler hi z njo izginil njen rod. Ali priaili-la jo je nova nesreča. Njen sin Perdinad, zadnji potomec »lavne grofovske rodovine ln mladenič brez koristi, ki ni nikoli oprnvljal kakega dela in kateri je končno postal vojak v papeževi armadi. dn se izogne lenobi iu pohajkovanju, je umrl v Rimu. Kant je umrl — neslavne smrti vsled slabokrvnosti, ker ui mogel prenesti novegs podnebja. Sinov h smrt jc poko|>ala v grofiei vse njene želje in vse nede. ki jih je gojila leta in letat sin *e lie lot pi oslu vil v bilki kakor so se proala« eili njegovi predniki I ... In v štiriindvajaetih urah se je premislila; hiša je razpadal* In iz po-drtin je vstajula vedno večja l>eda. Končno je bilo treba prodnti at a remi konja m v hiši je oatala le še stara kuhariea, ki je hodila na trg v umazanem in raztrganem predpasniku in kupilo /.a dva solda masla in liter aiihega fižola grofiea se je končno pokasela peš na ulici v eunjasti obleki in v luknjastih čevljih. Beda je prišla čez noč in kataatrofa je naposled pomet la s poiioaom, a katerim ae je stara grofiea dičlla pol stolet ja Za* tekla se Je i Alieo v hišo nekega starega trgov-ca s pooo&rnn obleko v ulici de la Tour-dea Damea, kateri Je bil aelo pobožen človek in večkrat je dajal prenočiiče duhovnikom. Tam sta odalej bivali v eni nami, veliki sobi v ozadju hiše. Soba bila prava slika poveltčane bede. Bila je pregra-jena a tenko aleno, ki ie imela drsajoča vrata e. nake barve kakor ateue v aobl F.a to atetin sla poatsvili dve majhni po*telji In kadar mi bila vrata zaprta, je izgledal oatali del aobe kakor »prr temnica. To ju je nekoliko tolažilo Grofica ni bila še dve uri v svojem novem stanovanju, ko je nekdo potrkal na vrata Alien je tola k areči zunaj po opravkih. Hd je Huseh s svojim odurnim, ph4čatim obrazom, v maatnrm fraku in z zmečkano, belo kravato, keteri Je končno sklenil izrabiti staro afero glede obvezno* v znesku daaet tiaoč frankov, ki jo je podpis«! po- kojni grof Bovilir v prid Leonije Kron. Z enim aeuiim ostrim pogledom po aobi je v hipu preoodil grofičin položaj ia malo ga je zaakrbelo; ni li če-kal predolgo? Buh je razložil preatrašeni grofiei vao stvar. Govoril je a povdarkom kakor mož, ki pozna rea 11 os t atvari in ki hoče biti odkritoarčen. Podpia na obveznici je bil vsekakor aličen grofo-vi pisavi in poveet je bila jaana: grof ai je v avoji atraati zaželel mlade deklice in ko ae je naveličal Leonije, jo je odpravil a koaoui papirja Buaeh ni tejil, da je sadova po petnajstih letih zapadla pri sodiššu in grofice ni prisiljena plačati, ali 011 je le zastopnik dekleta, ki zahteva svoje in je prepričan, da bp Leonije poakueila e tošbo. ip e tem povzrošiU velik škandal. Zato je nejboljše, da grofiea zlepa poravna etvar. Grofiea, bloda kot zid in zadeta v dno area ob apominu na grozim preteklost svojega soproga, ae je uprla neeramni zahtevi; rekle je Buaeliu, da ne veruje njegovi povesti, kajti, če je to res, zakaj ni prej naatopil. UI je pojaanil, da je bila obveznica izgubljena in da jo je deklica hašla še le pred kratkim na dnu svoje Škrinjc. Tode grofica je odmajala z glavo In enoatavno odklonila vsako poravnavo. Buseh se je poslovil zelo uljudno, toda dejal je trdo, de -se povrne v psr dneh z Leon i jo. Prišel je pondeljek s groznim dogodkom v "Domu dela," ko so pripeljali Alieo domov napol mrtvo in delirično, in mati, ki je odalej ves čas slonele pri hčeri z objokanimi očmi, je pozetylu ne Žida in njegoyo okrutno povest. Alica je naposled zaspala in mati se je zgrudila na atol v nepopisnih mukah, ki ji bje trpela vsled nezaslišane hčerine nesreče, in tedaj so se zopet odprla vrata« in stopil je Buacb z Leonijo. "Madama, tukaj je tožiteljica in zadeva mora hiti zde j poravnana." Grofica ae je ozrla po deklini in srce ji je hotelo počiti. Kakor blazna je gledala Leonijo, ki je bila oblečena v krilo kričečih barv in ki jf imela žimi podobne, trde, črne lase, razkuštrarie do obrvi in Širok, koga* obraz. Vaa njeno postava je pričela, ds jo je desetletna prostitucija pošteno iz-mozgala. Na grofici je utripala vaaka žilica v po-teptanem ponosu, ko je pomialile. a kakšnim nest vorom ae je vlačil njen pokojni ooprog, kateremu je bila že davno odpustila vse grehe. In posledica grehov? Moj Bog — to je rodile grofova pi opaloat 1 "Stvar mora biti končana," nadaljuje Buaeh. "Tožiteljica nima čaaa na razpolago, zato hi proail, de ae podvizajte, madamal" 'Nima čaaa?" odgovori grofica kakor v aa- njah. "Ona je zapoalena v ulici Peydeau in tam jo čakajo." . "V ulici Fcydeau?" "Da. Tožiteljica je v enem tamošnjih borde-lov, razumete, madamaf" > (irofica je razumela, da ima pred seboj prostitutko. Tresočih nog in rok je počasi lezla k vratom v at enak i pregraji, ki niao bila dobro aa-prta. Slišala je, da ae je Alica premaknile pod o-dejo. Oh, da bi le spala — da ne bi ničesar videla niti ališala!.....> Buaeh u ae je pa mudilo. % 'Vidite, madama, jas le eaatopam to gospodično. Zato je prišla z menoj, da Vam aania razloži, kako jc bilo. Govori. Leonija!"< Deklina je v zadregi pogledala Buaoha kakor tepena psica; ni povaem razumela vloge, katero je imela igrati po njegovem načrtu. Ali v hipu ac je spomnila svote tisoč frankov, katero ji je obljubil žid in to jo je ojunačilo. Buaeh je razgrnil obveziffco s podpisom grofa Bovilirja in Leonija je pričela s hripavhn glasom, ki je obenem siril vonj po alkoholu: ~ "De, to je tiata listina, katero je podpisal gospod'Kari v moji navzočnosti. .Jas sem hči kola rja Krona in gotovo ate ga posnali ,madama. (ioapod Kari so je vedno obešal za moje krilo in govoril grde reči. To mi je presedalo. Veate, kadar ie Človek inlad, se ne zmeni za take reči, zla-nti če je mož že star. In tako je goapod Kari podpisal ta papir, ko me je nekega večera vzel eeboj v konjski hlev." Grofica se je sravnala pokonci in razpela ro* ki, kakor da je pribita na križ Zdelo se jI je, da sliši vzdihovanje za stensko pregrajo, kjer je ležala ranjena Alica. Nato jc dvignila roko in dejala oatro: "Molčite!" Toda Ironija je hotela končati, kar je začela. "Pošteno pa ni, recite, kar hočete, ako mož ne pleča, kadar zapelje mlado deklico. Da, goa-pa, — Vaš Kari je bil tat I Tako pravijo vrie žen-ske» ki aem jim povedala avojo poveat. Končno Vaa zagotavljam, da sem pošteno aaalužila ta denar l Moje delo je vredno plačilo." "Tiho, tiho!" je vpila grofiea in raztezala roki v silni togoti, kakor da bi hotela p«irrshiti in zadaviti nesramno deklino. l«eonija se jc ustrašila in dvignila komolec, misleča, da Jo hoče grofiea udariti. Njena misel je bila inštinktivna, ker je bile vajena udarcev. Nekaj trenutkov je vUdala grobna tihota, katero Je pa kmalu pretrgal^pimolklo h rope nje v o* zadju. "Kaj hočete?" je vprašala Boli vir jeva t mehkejšim glasom Tedaj ae j« pa oglaai I Buaeh. "Goapodična hoče biti naplečena, madama. In prav ima! Ubota deklioa nravi, da je bil goapod grof zelo aurov a njo. Jas pravim temu navadna aleperija." "Nikdar >ie plačam takega dolga, šujete!?" M Dobro, madama. Potem greva naravnoat v aodno palačo .kjer bom vložil tožbo Ohtolniea je še apieana in tukaj jo imam Poglejte! V ob-tožnlel ao navedena vaa fekta, kar Je tukaj povedala gnapodična Ironija. Ali šelite, da storim to?" "Goapod! Vaša namera je aločinaka zarota' Tega ne bnate storili." (Halje aledi). Tobifeve nod (Konec.) Toda Teresinka ae je branila in le a težavo jo je pregovoril etari Kakar, da je puatile delo ln odšla v spalnico. Tem jo je nekej čaea stresal mraz, potem pa ji je zopet posulo vroča, da bi najraj* vrgla raz aebe y%o obleko. Podoigtfkr čaeu je zaspala in se prebndila, ko je solnce gledalo v sobo Še z rdečimi večernimi karki. Pogledala je začudeno krog aebe, nato pa je vsUUnafclo in odšla v vežo, kjer je sedel ns pragti stari Rakaf in gledel doli proti vasi. ,v'Kaj si že na nogah!" je dejal potem, ps je vsul in dostavil mrko: "Njega pa še ni, bogve kje se je zopet zamotil.'' Izidorja še nit" je vprašala skrbno in se ozrU skozi odprta zadnja vrata na dvorišče, kakor da ae ji zdi to neverjetno. "Ne še," ji je pritrdil atari Ra-ker — "pa že pride; tjale sedi na klop pred hišo, slaba si videti, odpočij si! Jaz pa stopim doli v vas k tvojemu očetu, da ga vprašam po neki kupčiji." Terezinka je prikimala in je stopila počasi čez prag, potem pa sečila na klop pred hišo in dt zagledala doli na vas. Tam čisto na kršjii vaai je stala hiša njenih staršev, okna ao se svetila v rdeči luži zshajajočega solne« in Terezinki se je zdelo, da jo vabijo k sebi/PoČasi se je pričelo temniti in megle so postale temu ordeče. Luč, ki je trepeUla v zraku, je bila polna zamolklo vijoličaste barver dokler ni stemnela in ugasnila v prve mračne sence, ki so se razgrnile čez dolino. Stari Rakar se je vrnil in je bil videti čudno čemernega obraze. Te rezinka je zapazila na njem to iz-premembo, pa je molčala, ker se je bala izvedeti kaj neprijetnega. Tudi nji ni bilo do pogovora, zakaj glava ji je bila ie vedno silno težka in noge so se ji zdele svinčene. In tako je odšla takoj po večerji v spalnico, toda zaspati ni mogla. Vsak najmanjši Sum jo je vznemiril'. ' Protf poln&l nekoliko zatisni-la oči, pa se ji zazdelo naenkrat, kakor da nekdo odpira vrata prav narahlo. Sklonila se je v postelji tli Je čakala, da vstopi, in tistifrst se je pojavil med vrati vesel in dober, kakršnega je težko pričakovala Že tretjo noč. Nasmehnil se ji je in na to pristopil k njeni poste-jji z razprostrtimi rokami. Terezinki je plula sreče in blaženoati vsa kri k srcu, a ko se je sklonil k njej in jo privil k sebi, mu je ovila roki okrog vratu, kakor da ga ne izpusti nikoli več--- Takrat ac je prebudila iz lepih sanj in je videla, da je t sobi sama. Preplašeno se je ozrla na sosedno posteljo, ki je bila prazna; nato je skočila s postelje in hite Ia k oknu, toda noge so ji skoro omagovale. Prijela se je za pod-oknik, nato pa je skušala odpreti okno, a roka se ji je tresla, da je le z največim naporom premaknila aatikača. Toda doli na vasi je bilo vse ti ho in mirno, nikjer nI bilo sledu o njem, ki so ga tako željno iskale njene oči; samo hladen veter ji je pihljal v obraz, da so se ji svetli lasje uslpall nizko na čelo. Ali dolgo ni mogla sUti ob oknu, ker koleni sta se ji šibili, da se je naposled komaj priplazila nazaj do postelje. Drugo jutro ni mogla iz postelje in ko je prišel sUri Rakar, ga je pogledala a motnimi očmi, potem govoril e starim Bernardom kako besedo, ali tndi to malokdaj. Za. brdčani eo govorili ° njem čudne atvari in tudi oče earn ao jo nati hem bal, da mu napoaled sin rea-nično zblazni, kajti njegov obraz ae je zadnji čas Uko čudno poata-ral, da ga je bilo komaj eposnati. Oči eo mu ležale v globokih jamah in liec mu je splahnelo, da ga je bila sama kost in koša. n\ - up, t r "Nič več ne spada med nasi — Kakor tujce je —" je dejal ofie marsikomu, a s Izidorjem je bilo ravno nasprotno. r Up t i Mnogokrat, ko ee je vračal po; noči domov, je obstal kakih petdeset korakov pred svojo boki rojstno hišo in gledal na avpj dom, kakor da ga že. ni videl bogve koliko čaaa. Stal je Um sredi noči in v duši mu je hiio hudo, kadarkoli je pomislil, koliko je trpeU saradi njega Terezinka, ki mu ni storijo ničesar, a jo je mučil tako brezsrčno. Res, da je ni ljubil, ka kor je želel ljubiti svojo ženo, ali spoznal je naposled tudi, da se je maščeval nad njo krivično. In to je bila vendar ona, ki jo je nekdaj tako ljubil . .. Samo enkrat je govoril o njej z očetom ki je hodil v trg skoro vsak drugi dan, in tedaj mu je pove dal, da trpi na vročinski bolezni in se na zave. On sam pa ni imel toliko poguma, da bi se napotil in atopil zopet pred njo. Pozneje ni povprašal o njej očeU nikoli več, ampak se ga je naravnost ogibal, da bi mu morda ne sporočil kake žaloatne. vesti. Zaveat, da lahko postane vaak hip njen ubijalec, ga je pekla tako grozno, da je poza bil na vso jezo in vse maščevanje, ki ga je nosil prej v svojem srcu. Kadar je pomislil, da ga morda pričakuje doma že vest o njeni smrti, bi bil odbeial najraje narav-noet v trg in ee prepričal na laet-ne oči — in Še bi se zgodilo resnič-oo, potem še naprej in nikoli več v U kraj. Zato je prihajal po noči tiho in boječe kakor hudodelec in se je eplasil v spalnico po prstih, poUm pa zapahnil vrata, kakor da ,ac hoji kakega obiakovalea. In 6e je prižgal svečo, potem ni mogel odtegniti pogleda ;od njene postelja, ki je samevala poleg njegove prazna in nedotaknjena. Ali Izidor jo je odgrnil, kakor da pride za njim vgak hip tudi njegove mUda žena, in tudi obrnil se je v tisto stran in gledal na belo zglavji, kjer je še pred kratkim počivala njena gUvica. a Od početka se je sicer čudil tej avoji izpremembi in hiio mu je sfcoro neumljivo, kako dk ne more nič več mirno mieliti na svojo Heleno, a Čim bolj se je zavedal svojega greha, tem silneje je postajalo v njem hrepenenje, da bi ie mogel popraviti to avojo krivioo. Sitil je bolj in bolj, da se je zma-eval nad bitjem, ki mu je bilo najbolj udano, in ko je prišla noč brez spanja, se je izpremenila U zavest v silno željo, da bi vsaj še enkrat počivaU poleg njega in ga gledala 4 tistimi udanimi očmi, kakor takrat, ko eo mu bile otrovane "Kajjesnjor je s njo!" u •fofo- "Nesrečna t*T" njo, kakor mi je dejala vzeU tebe, ki« vse prej ^ vek. Domov pojde, jaz pa naj viivtm ^J 41 Kdaj pojde t J[ p*. dor in glas ae mu j« tresel MSe danes! Dopoldne »n Jim jo pripelje« osi/ senr jo aam poprej izprosi ."1 pojdi potem in prodaj t«' kočešl " • Takrat je pristopil Izidor t mu in ga prijel za roko. . "Puatite, oče, da gre* „ Terezinko. Njen mi ^ SC spodobi!" je dejal odlok mn pogledal naravnost »oj "Kako to misliš?' vnel sUri Rakar in samea, den ja odatopil par korakor. "Tako mialim, da bo pran bro!" mu je odvrnil fe ^ pazil, da mu je na ustnicak, zadovoljen smeh. In tisto popoldne so vide brdčani, kako j« bežal »fo Rakarjev najlepši kolvoelj. J eo je držal Izidor za pov« desnico pa je lahno privijal Terezinko, ki je bila aieer I bleda in slabotna, a vendar veselih oči, kakor da tiije v dušo najlepši maj. Iz življenja Tonu Križaja. i r~ Povest. Spisal Josip Hra* željo po maščevanju . . . Dolga se mu je zdela noč, kajti prebudil se je vsake pol ure, in zjutraj je hodil po dvorišču, ko se je komaj zdanilo. Vedel je, da pojde oče, kakor vzako jutro, preko dvorišča v hlev, da pogleda k živini, eli tisto jutro se mu Je zdelo, d« ga dolgo ni. Stopil je zopet nazaj proti hiši, a med vrati sU se srečala in obstala drug pred drugim e takim obrazom, da je bilo teiko razsoditi, kaj se godi v njunih srcih. "Zgoden si!" je dejal naposled pa je {spregovorile nekej čudnegs, »če, ki je bil v nedeljski obleki. — da se je ozrl po njej začudeno oe-| "lahko bi ie poležal, aaj za tiato lo Izidor, ki je prišel domov šele proti jutru. Stari Rakar ae je ozrl nanj z o-aornim in temnim pogledom, nato pa je položil avojo auho roko na njeno razbeljeno čelo in je vzdih- nil sočutno Drugi dan so jo odpeljali v bol-nieo. V. Listje ne drevju Je pričelo rume-neti ito odpadati, dnevi so postajali pusti in dolgočasni, kajti nebo je bilo ovito od jutra do večera v jesenske megle. Malokdaj je posijalo aolnce in še takrat ga Izidor navadno ni videl, ker je blodil ekoro vaak dan po tiati samotni po ti proti žagam, eli pa poaedal na štorih v smrekovem gozdu, aam a seboj vea nesedovoljen in raadve-jen. Domu je prihajal navadno po aoči, ko je oče ie apal, zjutraj > njo, pa je sopet odšel tako rano, da se vee misli in vsa čustva s strupeno ženske, s dolgimi, belisii. ro prozornimi prsti. Tudi 1 Je bil bolj šibkegs stsss in Z) ve kretnje bolj ženake nego 1 ke. Tomul Krilej nI bH vojak, kakor so nsvsdno prej ro vsi kaneellstl. Bil je čitelj v majhnem gorskem Ur je Um prebil in prestal n no dobro in sUbo, ksr mora p ti in prestati vsak vaški u« Po preUku enega leta je «P< da U stan ni za njegovo ! truplo, da se bo trebs loutr drugega. Ker je imel v m«^ moženo aeetro, se je preselil « Ur Um praktieirsl eno ** aodiiču. Napravil je potem V* hni izpit, čakal in čakal, * * odpre, a tu je bil imenovaa kancelieta v Brinju, ks»or f aedaj ne potu. . In sedaj, ko je sedel tukij koatanji, ao mu Mpema spiw misli nazaj v polupretekio Zasanjal ee je in stoiilo po onih časih, ko je le Um pod goro. Hiponu sazdelo, da Je bilo v* še, nego ft sedej, se wu P j kakor hi bi Izgrešll prs^jj bi ae nehajal sedaj «*»' ja, kjer se vdira njegevs * tvoje pohajsnje po šumah in bogve kje še imaš časa dovolj ob belem dnevu." Isidor je gledal v tla in ni vedel, kaj bi mu odgovoril. ' Da, da! Tako živiš kakor da ni- (Nadaljevanje). "E, prosim, da sedet«. Gli tako 1 Za navadne ljudi h kali na vas ne priitevam, imam < no Štiriindvajset, veste, po lale vriskajo, za ljudi nredi^ ate, to je Ukšne, ki pUČujc^ dvajset kron direktnega davk mam ono po osemindvajset, i oe prevzamejo, a za veliko p do> kamer priitevam vas, in UO po štirideset. Toda to je her >'i Cmaknil je z jezikom in mi "Torej četrtinko tega,' > ročil kancelist. "Kaj naj jeii vasf" "B, golažek že mora biti, H U, da pogledam! Pri na* je fa ležek, prav Ukšen, vsako nd prav Ukšen kot cb volitvah ne občinskih. Poizkusili b« gospod kancelist."t Obrnil se je ter izginil r Tomaž Križaj pp je gloda! njim, mejal z glavo tet ee-i jol v "Vee svet ime zs norca, le človek!" . . . Kaneeliet se je zsamijsl takti! * Prsti po mizi. Bil je komaj trideset let sUr človek Uligentnegs obraza, majhnik vahnih oči, viaokega, bele«« Njegove roke ao bile majhna, 1 Pa pojdi hoče, aaj ai ain poštenega očeU med tolovaje, ako ee ti srca itak nimaš.'' Izidorju se Je zahotelo, da b| mn povedal vse in si tako olsjšal svojo teiko dušo, pa ni mogel najti niti ene prave besede, ki bi vsej nekoliko raz odela tiato veliko bol. ki jo je noail v svojem sreu. je. »jer ar fgl "Vi bi morde ravnali prav U-!ne *uti pod seboj trn ^ ko . J stalo mu Je tesno p n** r Kaj f" ga Je prekinil oče oaup- videl pomladi oko« * . g lo. "Čez dvajit let ie počiva tvo-]di. ki je noails^ je meti tam na danea ae mi toii ^ - ------- ae komaj poročil in ai ravnal i veaeliti v tem hipu da bi ae je uamilil kameni" I Tedaj je pe mu ai bilo treba z nikomer raago-varjatl. Sploh ae je umikal vaeki družbi, edino na žagi je ie ispro- let ze počiva ivo-ioj, »» r> - - «g pokopališču hi ie Mrklo je zrlo njef^» » po njej, ti pa si|kra*>to. ee ni mogle n.ka* rasli*' P*« Izidor je vztrepetal, kakor da ga j ženaki glas {a zagrabil nekdo naravnoat sa ar- "Dober den. Je segra ae, potem pa ae je ozrl igpregovoril zamolklo: v očeta in položim?' (Delje