St. 23 P^IŽM iteftia t gflfffiiiTOnft ctnattt cw li wsa> Iriuja, izvzemS pondetjek, vsak dan zMržjTUre&UStvo: uKca sv. Frančiški . 1 AaiSfcega 5L 20, I. mdslfopje. Dopisi tJ] še. pošiljajo uredništvu. Ne ra«k' 1: pi^ma se ne sprejemajo, rokopisi se ni^vr^ajo. Izi . in odgovoni . i v Anion Gefbec. — Lastnik tiskari^£>ce!o Za .'iczcmstvo mesečno 4 lire već. — In uPray,e H"®* ----- ir Trstu, « - 'i-f -2* SS. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX fc. * i/iNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi sc računajo v šlrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev iti obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent, beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, jjajroCnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiJkega Štev. 20, L nadstropje. — _ uredništva in »prave 11-57. Kakšne bodo posledice?! Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je cefik, znamenit državno-političen dogodek. To naglasio vsi: toliko tisti, ki jim je v prilog, kolikor tudi tisti, ki jim ta sporazum križa račune. Dejstvo je, da se od mirovne konference sem ni o nobenem mednarodnem državnem činu razpravljalo v evropski javnosti toliko in s tako vnemo, kakor se sedaj ugiblje o vsebini italijansko- predsednik Pa&ć j« poudaril mednarodni, značaj sporazuma z Italijo ter fe naglašal, da mor« biti khib složen in kompakten, blok"— 6e bi danes prišel na vlado —Ida ne podleže navalom opozicije. O opomogel zložitiza odklonitev toliko- UdUte ^^J^^ne bo jugosknrenske pogodbe. Drugače e na ita- Gjujovič, ki je zatrjeval, da blok ne do l^nsldSTam pritrjajS pogodi vsi.(uspel, če bodo vsi enodušm m složni. Če že ne s srcem in iskreno, pa vsaj zbesedo. Doslej se je med italijanskimi politiki oglasil edino znani poslanec Giunta s svojimi pomisleki proti pogodbi, a so ga italijanska glasila precej ostro zavrnila- V našem jugoslovenskem taboru Julijske Krajine ni polnega soglasja v sodbi o tej pogodbi. Seveda presojajo pri nas to pogodbo z drugačnih, posebnih vidikov: z ozirom na naš žalostni položaj. Glavno vprašanje je: ali in kake posle- jugoslovenskega sporazuma in o vseh možnih posledicah tega dogodka ne le za bodoče medsebojno razmerje med državama, ki sta sklenili ta sporazum, marveč tudi za splošni bodoči razvoj meddržavne P°VJugwla^ifi gredo sodbe navzkriž; tisti, dice "bo imela sklenjena pogodba za potoki niso zadovoljni, se oglašajo z ostrimi žaj jugoslovenske manjšine v Itahji. fcm kritikami. Seveda ne izhaja ta vedno iz ! menijo, da osUne tu J odsk, neme ist^ stvarnih razlogov - saj vsebina dogovorov kakor ,e bilo doslej: drugi ^ šc ni razglašena od uradnih strani — vsaj nekoliko zboljšanja in oddiha za iz-marv^č jo narekuje pred vsem na sploh mučeno našo manjšino. Prvi so uverjem, or(Qic?jonalno stalisč«? nasproti radikalni da tudi v slučaju,da vladi, ki je sklenila ia sporazum. Prvi na- kake določbe nasi manjšim v prilog ne bo men vsake opozicije je, da pride sama do koristilo ker se to ne bo izvajalo lojalno^ vlade in oblasti. Nič čudnega ni torej, če Drugi sodijo, da taki pesimisti vendar ne mislijo opozicijoualne stranke v Jugosla- smemo biti z ozirom na dejstvo^ da je spo-viii da morejo porabiti italijansko-jugo- razum čin mednarodne pomembnosti, a ta-slovenski sporazum kot vzrok, ki naj vrže kim paktom da se naši državniki ne bodo sedanjo radikalno vlado iz tečajev. Zato motfh m smeli kar izneverjati so povsem razumljiva sedanja Korosče/a Kdo ima prav? Ne m, ne (kugi ne m> prizadevanja, da bi se ustvaril opozicijo- rejo nič trditi z absolutno gotovostjo. To nalni blok, ki naj bi ga ojačili tudi pristaši iz razloga, ker — kakor gori rečeno — Radićevi. Da-li pa ta Koroščeva akcija do- vsebina dogovorov se m znana. Ni pa iznese zaželjeni uspeh - to je drugo vpra- kjjučeno da se vse določbe sploh , ne raz-3 Si usvajati vloge prorokov, glasijo. Saj smo citali te dni vest, da se en ker je znano, da je to precej riskanten del dogovorov ne objavi. Tu pa je veliko in nehvaležen posel. Le toliko pravimo, vprašanje: kater, delse ne bo objavil?! Ah ......1— morda ravno tisti del, ki vsebuje kake Jugoslovenske represalije radi ustavitve nemških dajatev BEOGRAD, 24. Tukajšnji nemški poslanik von Keller je prejel danes od ministrstva vnanjih zadev dopis, v katerem se napovedujejo represalije proti nemškim državljanom v Jugoslaviji, če^ne bo Nemčija nadaljevala svojih dajatev na račun repa-racij. ____—_ Obisk čeških parlamentarcev v Beogradu BEOGRAD, 24. Čehoslovaški poslanik Šeba je včeraj med skupščinskim glasovanjem posetil predsednika skupščine Jo-vanoviča in se z njim razgojrarjal o posetu čeških parlamentarcev v naši skupščini. Čehoslovaški parlamentarci nameravajo meseca maja vrniti poset, ki sa ga jugosl. parlamentarci napravili v Pragi. Benizelosoo ekspoze v jrškl zbornici Lenin na mrtvaškem odru Kdo bo nfoaov Naslednik! — Vsi prepiri v bolSevliklh vrstah polegli — Angleški listi o Leninu MOSKVA, 24- Truplo pokojnega Lenina j predsednik sveta ljudskih komisarjev, ki je je bik> preneseno iz kraja Gorky v Moskvo nekak ministrski predsednik po vašem v krsti, ki je bila zavita v rdečo zastavo, vzorcu, bo Kamenev; 2.) predsednik rse-Člani vlade Zveze ruskih republik so nesli ruskega kongresa, ki odgovarja vašemu krsto do postaje Guerasimova, to je kake predsedniku zbornice, bo Stalin; 3.) ored-4 km daleč. Sprevodu se je pridružila dol- sednik sveta za delo in državno brainbo ga procesija kmetov in delavcev, ki so ** 1 prihiteli iz daljnih krajev, da pozdravijo še enkrat svojega Lenina. V Moskvi so čakali na vlak Rykov, Tomsky, Djerjinski in Rudzutak. Od postaje do doma sindikatov so nesli krsto člani sovjetov. Sprevoda se je udeležila velikanska množica. Truplo ostane izpostavljeno 3 dni. Obličje pokojnika je ostalo skoro neizpremenjeno in človek bi mislii, da Lenin samo spL Oblečen je v svojo navadno sivo obleko in v gumbnici nosi znak ljudskega komisaj-ja sanje. Nočemo si usvajati vloge prorokov, i^.ifcS ker je znano, da j< in nehvaležen posel da je oo našem mnenju zelo dvomljivo, da ne morda ravno Usti aei, ki vseouje « H tak blok — tudi če bi se ustvaril —j morebitne — naglasamo: morebitne dosegel svoj namen: da bi si trajno zago- obveze glede nase narodne manjšine?! tovil svojo vlado. Zrušitev radikalnega re-! Stojimo toreji se pred zaprto knjigo. Ražima s pomočjo Radičevih pristašev bi se to se nam zdi, z ozirom na nas položaj, mu utegnila posrečiti. Ali s tem bi bil do- primerno m umestno stalisce, ki ga zasežen le negativen namen. Kaj pa potem, vzemljemo mi. Nikar ne pnhajajmo preko bi trebalo začeti s pozitivnim delom, ki naglo do zaključnih sklepov, marveč ca-edino more zajamčiti vladavini trajnost in kajmo potrpežljivo. Sa, smo navajeni! in uspehe? Vprašanje je torej, ali bi se mogel ker nam tudi borba in delo nistai tuja, tudi tak cpozicijc-nalni blok — ustvarjen ad italijansko-jugoslovenska pogodba — pa hoc za zrušitev radikalnega režima — naj doživimo tudi najhujše razočaranje — združiti za skupen pozitivni program?! V ne bo še kamen na naš grob. Vse, kar se tem pogledu pa moramo biti neverni To- je zgodilo z našim ljudstvom m njegovim notorično razdvojenost imetjem, pa je vsekakor tako strasno, da mazi z ozirom na cpozicijonalnih skupin v programu, nače- zahteva neizprosno logiko zboljšanja in lih in ciljih. In to že ob velikem vprašanju poprave «Popolo di Trieste*, eno na -notranje uredbe države. Eni so za strogo važnejših glasil sedanje vlade^ je objavd izvedbo vidovdanske ustave in za naj- v svoji številki od^ t m odgovor na nas rožji centralizem, drugi so za revizijo: članek y nedeljski stevdki, naslovljen im ustave v smeri pokrajinskih avtonomij, omenjeni Ust. V tem odgovoru citamo tudi drugi za federalizem, tretji — kakor Ra- j to-le izjavo: , dićevci — kar za amputacijo, za popolno pravice Slovanov v Italiji ne kršijo odcepitev in državno samostojnost Hrvat- pravic države, fim lasstovska vlada ne bo ske, da bi bil Zagreb napram Beogradu odrekala teh pravici Zaka, ce je fas^tov-« - - nt — sita vlada močna, m vsled tega tiranskais» bo Rykov. Na ta način se ne bo nobena izmed teh treh osebnosti mogla preveč izpostavljati in Lenin bo lahko še nadalje živel kot vodja sovjetov. Angleški glasovi o Leninu. LONDON, 24. Vsekako so zanimiva mnenja, ki jih objavljajo tukajšnji časopisi o Leninu. «Daily Herald* pravi, da lahko imenujemo Lenina drugega Petra Velikega. «Daily Telegraph* pravi, da je znal Lenin s svojo besedo in voljo magnetizirati cele množice. «Morning Post« pravi, da je bil Za izvršitev mednarodnih pogodb. - Vzpostavitev dobrih odnošajev * drugimi državami. ATENE, 24. Na včerajšnji seji aaiodne skupščine j« Venizelos podal izjavo nove vlade. Novi predsednik je opozoril, da je prinesla protirevolucija dva nova vzroka za še večjo poglobitev spora: vprašanje dinastije m vprašanje vladavine. Akoravno priznava nova vlada, da je vladajoča hiša po «mrti .»vojega ustanovitelja zameta vala vsa tista načela, radi katerih ima kronani demokratski režim še vedno toiiko občudovalcev skoro na vsem svetu, akoravno je vlada po zmotah, ki so povzročile državi toliko težkih nesreč, zgubila vero v potrebo jponarhistične vladavine za Grčijo, se je vendar nova vlada postavila na stališče, da je^za rešitev tako važnih vprašanj, kakor je ravno vprašanje vladavine, potrebno vprašati narod za mnenje. S tem, da bomo podvrgli ti dve vprašanji ljudskemu glasovanju m da se bo izvolila na to redna skupščina na podlagi proporcionalnega sistema, izražamo nado, da bomo na tej poti najhitreje zaključili sedanjo Žalostno dobo notranjih borb. Razen tega bomo morah spremeniti ustavo, v kolikor se tiče pravice za razpust ali ustanovitev senata. Venizelos je nato naštel še druge nujne ukrepe: Skrčenje izdatkov, rešitev vprašanja davkov, vzdrževanje beguncev. Z ozirom na zunanjo politiko je Venizelos zatrdil, da hoče nova vlada točno m h ^no izvršiti mednarodne pogodbe, ki so zaključile voino, kakor tudi iausAnsko pogodbo, ki je napravila konec nesrečni vojni s Turčijo. Vlada bo skrbela za vzpostavitev prijateljskih odnošajev s sovražniki od včeraj in z zvezno kraljevino Jugoslavijo in drugimi zveznimi vlasimi. Z veseljem more Grčija ugotoviti, da Živi s Francijo v najboljšem prijateljstvu, ter se ne bo ustrašila nobenega truda za vzpostavitev zaupnega razmerja s tretjo velevlastjo na Sredozemska, morju, katero zahteva že sosedstve m njuni trgovski In go- SPGovorl\ e: je bil od zbornice burno P°Po tenT govoru je načelnik republikancev predložil dve spomenici za odpravo dinaste in za vzpostavo republikanskega režima. Fo nekaterih drugih govorih je bila današnja seja zaključena. 0 Venizelos za republiko ATENE, 24. Včeraj je v zbornici načelnik republikanske stranke Papanastas^ou zahteval, naj zbornica obvesti narod, kako velike nevarnosti grozijo deželi v slučaju morebitnega povratka dinastije. Tedaj ga je Venizelos prekinil: .Naglasil sem že, da prevzamem odgovornost za plebiscit jaz sam; toda vplival ne bom na nikogar, naj glasuje za ali proti dinastijL Kakor sem že povedal članom opozicije, bom izrazil svoje mnenje kot grški državljan in voditelj. Narodu bom povedal, da ni v inozemstvu nikake ovire za menjanje oblike vladavine (mnogi poslanci ploskajo in vpijejo: 2ivjo republika!, občinstvo na galeriji se jim pridruži). Dostavil bom, da bom jaz osebno glasoval za republiko. (Burno pritrjevanje Vemzelosu, ki prosi ljudstvo, naj ne prekinja s ploskanjem in klici, ker sicer bo moral zahtevati od predsednika, naj da izprazniti galerijo). ---* i------- .. - * i i Toda ne morem, kakor bi morda hotel inister predložil narodni skupščini vjpinami, Pnbičeviceva skupina pa se drzi p ^^ napraviti kako volilno po- edubrenje, oziroma v ratmkacijo, kak Dr. popolnoma rezervirano. Medtem 1ko dkloa;ena s 120 proti 60 glasovom - Zborovanje klubov - Ministrski svet odobril sporazum z Italijo BEOGRAD, 24. Včerajšnja seja narodne skupščine se je začela ob pol enajstih dopoldne, Seje se je udeležilo veliko število poslancev. Posebno se je opazilo, da je bila vsa vladna večina na seji. V parlamentu je vladala velika živahnost. Sey je predsedoval Ljuba Jovanovič. Po končanih formalnostih je bila dana na glasovanje konvencija o razmejitvi z Romunijo. Predlogu je bila priznana nujnost. Pred prehodom na dnevni red se je vzela v pretres trišnjo sejo. Na tem dnevnem redu je kot prva točka posojilo 300 milijonov frankov za oborožitev. Nato pa bo izvoljen poseben odbor, ki bo imel pretresati sedem do osem zakonskih predlogov, ki so predloženi skupščini. Na seji šefov skupin je bilo tudi določeno, kako se ima postopati s poročilom administrativnega odbora, ki je bil predložen skupščini. Seja se je končila ob 12. uri. BEOGRAD, 24, Včeraj dopoldne je imel, zemljoradniški klub kratko sejo, na kateri se je govorilo o stališču, ki naj ga zavzame sprevod, katerega je vodil sam Kamenev. Odposlanstvu sovjetov je načeloval Zi-noviev. Krsta je bila postavljena na mrtvaški oder v domu sindikatov. Še pozno •« -1 __I ____1« mnS^annv in si je v normalnih časih ne moremo razlagati, In ravno izrednim raz^neratn sc mora Lenin zahvaliti za to izredno karijero. Nadalje pravi list, da je Lenin spričo tako ve-v noč so prihajale cele vrste meščanov in likanskih sprememb in zmešnjavekijojc delavcev, nekateri iz radovednosti, drugi j povzročil, še vedim mal človek. Vsekaka iz spoštovanja, v dvorano, kjer se nahaja mrtvaški oder. Na stotine vencev pokriva mrtvaški oder in stene dvorane. Truplo bo izpostavljeno do sobote. Lenin bo pokopan na Kremlinu, kjer so pokopane žrtve revolucije. -t« Kamenev in Skriensk/ sta izdala na vojsko in mornarico naslednji proglis: Spričo tragične izgube našega glavarja poživlja vojni svet vojsko in mornarico, da ostaneta še v večji slogi in stanovitnosti na mestu braniteljev pridobitev oktobrske revolucije. Rdeča vojska, zvesta Leninovim naukom, je bila in ostane podlaga sovjetske oblasti- Tudi predsedništvo sovjetskega vseru-skega kongresa je objavilo proglas na narod, v katerem poudarja, da je Lenin umrl je bil v njem nekak podedovani podzavestni nagon, ki ga je silil k takemu delovanju. Lenin ni bil originalen mislec. Spisal je sicer mnogo, toda ustvaril ni lastnega filozofskega socijalnega sistema ali kake nove poliu^ae doktrine. Pisal je samo polemična brošure. Njegove teorije nisc nič drugega Kakor mešanica marksizma i« bakuninizma. To je — kakor piše «Man-chestcr Guardian* — mešanica že preživelih in od socijalistov samih obsojenih doktrin. Lenin je sprejel v glavnem Mancovo načelo, toda mesto da bi počakal, da bi se polagoma izvršila historična evolucija, je hotel to načelo s svojim delom sam takoj udejstviti. Toda kljub temu jva ^KllnlHA DA SS izraz prave volje grškega naroda. Vi ne " V inozemstvu^>b- misli, da je s tem napravil svojo dolžnost, prišlo v Beograd tudi nekaji Radičevih P©-!S - e Nato je Ljuba Davidovič izjavU, da tir. slancev. Tega mnenja so tudi muslimani in j J™ F Ninčič šefov strank ni podrobno obvestil,; SLS. Zemljoradniki pa se drže rezervinnoI™™ s £ ^ popohfoma kajti iz tega obvestila ni bilo jnogoče raz-j in nočejo o tem izraziti nobenega mnenja..« > * kakorn. pr. angleška, belgijska, Jugoslovanski klub |e imel sejp popol-^aroo^, ^^^^ ^ Komeflim samo te. Programni govor Veniaelosa in njegove J.jsno ni bilo nič definitivnega, ker hoče poznej5e iz}«veoapravfle » vseh poli-SLS poprej počakati na odločitev demokratskega kluba. V torek od pol štirih do pol sedmih je imel radikalni klub sejo, ki je bila številno obiskana. Sejo je otvoril predsednik kluba Marko Gjuričič, ki je pozdravil prisotne tvajtl IZ, ICJjrt lil —----; brati, kakšen je sporazum. Za. Davidovi- ■ , - - - ćem je dr. Spaho v imenu muslimanov pro-! dne. Najprej se je pretresalo o delovnem testiral, ker njegov klub o sporazumu ni programu opozicijonalnega bloka. Skle- bil obveščen. Prešlo se je nato na glaso- "f— ----" 1 vanje, pri katerem je bila nujnost opozicijonalne resolucije s 120 proti 60 glasovom odklonjena. V nadaljnjem poteku seje je bilo skupščini naznanjeno, da je Mihael Ranković dal ostavko kot drugi podpredsednik skup- —------------# . . . ščine. Oitavka je bila vzeta na znanje. Na in naznanil, da je poslanec Mihajlo Ran-cni prihodnjih sej si bo skupščina izbrala ković dal pismeno ostavko na svoje mesto kupin sporazumeli nem redu za nasledjno skupščinsko ^ejo. Po odmoru je bila skupščini naznanjena resolucija, ki so jo načelniki skupin skle nili na kcnferencL Po tem s& filcdnja seja danes ob 9. db fJepu bo na-poldne. Kot gem govoru pojasnjeval zunanji položaj ter poročal o sporazumu z Italijo. Klub je brez razprave soglasno in s pritrjevanjem vzel na znanje dosedanje delo vlade pri sklepanju sporazuma z Italijo. Ministrski pv^utpv —---M---- -— - r tičnih krogih zelo dober vtis. Razprava se nadaljuje danes. OBUPNI KLIC MESTA SPEIER SBRLIN, 24. Wolfova agencija poroča iz Mannheima, da je mesto Speier pozvalo potom radiotelegrala ve« svet na pomoč za rešitev jetnikov, ki so že več dni zaprti v vladni palači, kjer jih zloatavljajo separatisti, ker nočejo priznati takozvane sepatatističn« vUd'j. KrUarka se potopil« PARIZ, 24. «New York Herald^ poroča iz Mehike: Križ&rka «Tacoma», ki je zadela ob skalovje Banquillas, se je potopila s kapitanom in Štirimi radiotelegrafisti vred. ke ki so se poja^/ili na konferenci stranke, in zdi se, da je stranka izšla iz tega prepira še ojačena. Osrednje glasilo ruske komunistične stranke < Pravda» pravi glede izida omenjene konference, da je pokazal, da bo šla stranka še nadalje po sedanji poti t. j. po poti pravega bolševizma; list nadaljuje, da pomeni leninizem pravi napredek, kajti Lenin je prvi našel pot do sprave med delavci in komunisti. Kdo bo naslednik Lenina? Dne 26. januarja se bo vršil v Moskvi kongres Zveze ruskih sovjetskih republik, ki bo odločil, kdo bo naslednik Lenina. Med kandidati se imenujejo Kamenev, Ry-kov in Stalin. Najbolj verjetno pa je, da bo izmed teh treh prodrl Kamenev, ki je obče znan po svoji izredni izobrazbi m^izkušnji. Bil je namreč kakih 20 let najbližji prijatelj Lenina, s katerim se je skupno boril za revolucijo. Ostala dva kandidata sta sicer dobra gospodarstvenika, a nimata političnega izkustva. PARIZ, 24. Neki časnikar je vprašal visokega bolševiškega uradnika, kaj misli glede naslednika Leninovega, la je odgovoril tako-le: «Prepričan sem, da bomo morali najti srednjo pot. Mi ne bomo imenovali tfikakega naslednika Lenina kot predsednika sveta ljudskih komisarjev, vseruskega sovjetskega kongresa in kongresa za delo in obrambo. To mesto >omo razdelili v tri različna mesta in sicer: 1.) Eszpiafe i vpšasjiii psljedelilva in flela na sploSnem kongresu sovjetov MOSKVA, 24. Včeraj je bila otvorjeno enajsto splošno zborovanje ruskih sovjetov. Na dnevnem redu so vprašanja, ki se tičejo poljedelstva, dela in borbe proti nepismenosti. Svirderski je poročal o stanju poljedelstva Po uradnih podatkih je sedaj v Kusiji 53 miljonov desjatin obdelane zemlje (ena desjatina predstavlja 1.1 hektarja). Sovjetska vlada ne stremi le za obnovitvijo poljedelske proizvodnje, ampak hoče uvesti tudi sisteme, ki bodje odgovapajo potrebam notranjih in inozemskih tržišč. Schmidt, poročevalec delovnega komi-sarijata, je izjavil, da ima zveza najpogum-nejšo zakonodajo za delo na svetu. je, da je med brezposelnimi najveiTOad-nikov, med tem ko ni med njimi kvalificiranih delavcev. Pričelo se je z javnimi deli v svrho pobijanja brezposelnosti. se Lenin že mnogo mesecev ni udeleževal javno političnega življenja, toda kljub temu se je njegova prisotnost čutila. Njegova zdravstveno stanje se je pred božičem tako izboljšalo, dat je hodil na lov. Nedavno je Kamenev celo izjavil, da se bo Lentn v kratkem vrnil na svoje mesto. Desne roke ni mogel sicer radi paralize premikati, a njegovi služabniki so opazili, da je pričel v zadnjem času pisati z levo roko. Sožalje ruski sovjetski vladi RIM, 24. Rusko sovjetsko odposlanstvo je izobesilo rdečo zastavo. V znak žalosti bodo uradi ostali zaprti za nekaj dni. Poslaniki Nemčije, Estonije, Letonske, Poljske, Litvinske, Finlandske in še razni drugi poslaniki so izrazili ruskemu poslaniku Jordanskemu sožalje radi smrti Lenina. Tudi italijanska vlada je storila potom nekega uradnika v zunanjem ministrstvu isti korak. Vtis Leninove smrti v Beogradu BEOGRAD, 24. Prva vest o Leninovi smrti, ki je v Beograd prispela danes zjutraj, je napravila na vse vodilne politične in parlamentarne kroge globok vtis. «Politika* in «Vreme. objavljata daljše članke o Leninovi politiki. Splošna označujejo, da bo Leninova smrt imela dalekosežne posledice. Politični krogi so prepričani, da se po Leninovi smrti izvrše v Rusiji važne politične spremembe. Porotlto odbora za Dotojllo Ogrski izročeno reparacij ski komisiji PARIZ, 24. Poročilo odbora, ki ga je imenoval svet Društva narodov za proučitev vprašanja posojila Ogrski in ki se je sestal v preteklem tednu v Londonu, je bilo izročeno reparacijski komisiji. Ta bo v najkrajšem času sklepala o dovolitvi po-sojila. ■ Kronprinz v Berlinu BERLIN, 23. Včeraj sc je mudil v Bcr linu nekaj ur bivši nemški prestolonaslednik v spremstvu svojega pobočnika von Mulden. Kronprinz |e obiskal več družin, si nakupil raznega blaga ter se odpeljat zvečer iz Berlina. Prebivalstvo ga je spoznalo ter ga pozdravljalo. Skozi Berlin se je peljala tudi žena bivšega nemškega cesarja Viljema. Pripeljala se je iz Saborja v Sleziji, kamor se je podala na ogled svojega posestva, tz Berlina se je odpeljala zvečer, da bo lahko še 27. t. m. dospela v Doorn, kjer bo praznovala rojstni dan svojega soproga. Predlogi odfrora izvedencev za gospodarsko cbnoVJ? Nemčije PARIZ. 24. Po včerajšnjem zašlišanju nemških zastopnikov v obeh odborih izvedencev je sinoči izdala reparacijska dedinja sledeče uradno poročile: Od reparacijske komisije imenovani odbor izvedencev za proučitev vprašanja ustalitve nemške valute in ravnovesja v državnem proračunu Nemčije je izrazil mnenje, da je potrebna ustanovitev banke za emisijo bankovcev na podlagi. Zato je treba predvsem uporabiti del zlatih rezerv in tujih valut, ki se sedaj nahajajo v rokah nemških državljanov; drugič je tu potrebna pomoč inozemskih kapi-iaJov, Odbor izvedencev smatra ustanovitev take banke za sestaven del načrta za dosego ravnovesja v proračuna Nemčije in za ustalitev njene valute- V tem oziru hoče odbor upoštevati v danem trenotku nekatere nasvete, ki jih je dr. Schacht dal včeraj v svojem ekspozeju. Komisija more izraziti svoio zadovoljnost, ker je zvedela za mnenje drja. Schachta. Predsednik odbora je že ugotovil potrebo, da se morajo zavezniki zediniti ter postaviti enoten program. Odbor je prepričan, da je za uspešno poslovanje banke potrebno sodelovanje tujcev. Radi nujnosti tega vprašanja je odbor obvestil drja, Schachta, da bo v DNEVNE VESTI vidno za trditev, da razlogi za razpust nemških planinskih društev niso javne narave. To ^MSfiSf ^ -»~~ - -— Včeraj predpoldne je podpisal kralj kr,;Jjive dolžnosti, da bi naredba navedla kon- se razpušča poslanska kretne razloge, in tako se morejo komodno nove zbornice se bodo omejiti na trditev, da društva ne odgovarjajo ogojem zakonitega obstanka, oziroma — kada društva ogrožajo odlok, s katerim zbornica. VoBtve vršile v nedeljo dne 6, aprila. Nova zbornica se sestane dne 24, maja. Odlok o razpustu poslanske zbornice , ki bi se moral vršiti v mesecu februarju, je bil odložen na poznejši čas in se bo vršil po volitvah. Proces je bil odložen, da bi se seje senata ne vršile med volitvami. Nadaljevanje romuasko-ogrskih pogajanj BUKAREŠT, 24. Pogajanja med zastopniki Ogrske in Romunije za rešitev raznih med obema državama visečih vprašanj, so se zopei otvorila v Bukareštu z najboljšimi izgledi za dosego zadovoljivih uspehov. Ru^ko-rcssunska pogajanja že vedno počivajo. BUKAREŠT, 24. Uradna nota pravi: Z ozi-rom na vesti, objavljene v nekaterih listih o romunskih pogajanjih s sovjeti za medsebojno izmenjavo blaga, se izjavlja iz merodajnega vira, da je bilo dogovorjeno, da se bodo istočasno s pogajanji političnega zcačaja vrSiii v Odesi pregovori za sklenitev rusko-rcin unske trgovinske pogodbe, kateri so se svoječasno začeli v Tiraspolu. Po nekaterih sejah so se ta pogajanja razbila zaradi zahteve sovjetske vlade, ki je hotela pred vsako izmenjavo blaga z Romunijo ustanoviti v Bukareštu sovjetsko trgovsko zastopstvo, ki naj bi uživajo diplomatsko imuniteto. Delegati Romunije so izjavili, da je to vprašanje političnega značaia. Sovjetska vlada tudi ni hotela sprejeti balz-tmrga za kraj pogajanj ter je predlagala za to Odeso, na kar pa ni hotela pristati romunska vlada, ki je s svoje strani predlagala VarSavo-za sedež konference. Na ta predlog pa ni se prispel iz /doskve že noben odgovor. ga je stavil na razpolago g. prefekt, podal v mesto, ter se za kratek čas ustavil na tukajšnjem jugoslovenskem konzulatu. Ob 11. uri jc z brzovlakom odpotoval v Postojno; poleg gen. Bodrero in njegovega pobočnika stotnika Cittadini, so ga spremljali gg. prefekt Crispo Moncada, comm. Rizzo, polkovnik Grossetto in jugoslovenski konzul v Trstu. Z istim vlakom je odpotovalo tudi več noviuarjev, višjih železniških uradnikov in drugih osebnosti. Vlak je dospel v Postojno ob 13.25. Na kolodvoru so sprejeli ugledne goste postojnski podprefekt Stranieri, izredni kr, komisar Ronchi, naš državni poslanec Josip Lavrenčič in številne druge oseb- nosti. . ,. . , Ob 14.20 }e prisopihal na postojnski kolodvor posebni vlak, v katerem sla potovala državnika Pašić in Ninčič, skupno z njunima gospema, italijanskim poslanikom v Beogradu comm. Summonte in drugimi visokimi uradniki na ministrstvu. Sprejem na kolodvoru je bil slovesen in prisrčen. Visoke goste so pozdravili zastopniki tržaških in postojnskih oblaste v; soproga postojnskega prefekta gospa Stranieri je poklonila gospema Pašičevi in Ninčićevi ter gospodični Dari Pašičevi krasne Šopke cvetlic. Ob 15.30 je vlak z visokimi gosti, kateremu so bili priključeni vozovi vlaka, ki je prispel ob 13.30 iz Trsta, odsopihal proti Trstu, kamor je dospel ob 17.30. Kakor v Postojni, lako je bil tudi sprejem v Trstu zelo slovesen in prisrčen. Na kolodvoru je tvoril časten špa-lir oddelek kr. orožnikov v paradni uniformi in oddelek narodne milice. Ko so visoki gostje izstopili iz vlaka, so orožniki in vojaki narodne milice prezentirali orožje. Tržaški župan dr. Pitacco jc pozdravi! visoke goste v imenu tržaškega mesta. Soproga tukajšnjega vicekon-zula gospa Sniiljanićeva je poklonila gospej Pašičevi krasen Šopek cvetlic. Pri sprejemu so bili v velikem številu navsočei zastopniki tukajšnjih civilnih in vojaških oblastev in sicer: kvestor De Filipis, podprefekt Delti Santi, general Mcatefinale v zastopstvu po-" - ' * zbora, major kor zveni iz naredbe varnost države, radi česar da so se morala razpustiti radi ^višjega interesa.* Tako utemeljevanje izreka tako hudo obtožbo proti onim društvom, da bi je ne smel izreči noben urad, ne da bi obenem navel dokaze in konkretna dejstva. To jc tako grda igra z interesi in pravicami državljanov, da enostavno ne bi mogli verjeti, če ne bi videli z lastnimi očmi, da je vendar-Ie resnica. Ta igra se izvaja v Poadižju in pri nas kljub dejstvu, da si je g. Mussolini izrecno pridržal zadnjo besedo v manjšinskih vprašanjih; radi česar ona naredba tudi nima sankcije od strani glavarja vlade. Take stvari se-dogajajo kljub velikemu dogodku v Beogradu. Zadnji Čas bi bil, da pride do več reda v. naši birokratični hierarhiji! _____ narodna milica In volilna pravica Množijo se vesti, da se agitira — tudi z uradne strani — pri našem ljudstvu, naj se vpiše v prostovoljno^,fašistovsko milico. Ker se je tu agitacija začela posebno razvijati ravno v hipu, ko je postalo gotovo, da se bodo - - - v kratkem vršile volitve v parlament, je zelo P«?ko ter sprožil petelina. _ verjetno, da agitatorjem ni do tega, da bi se f * eb je odletel, mladenič pa je z bolestnim naši ljudje vpisali v milico, temveč da gre le krikom spustil puško na tla. Cev, kije b a za volilni manever, s katerim naj bi se čim »«)brz zarjavela ali zamasena, se ,e razpočrfa večjemu številu naših volilcev onemogočilo mladeniču v rokah ter mu odtrgala palec, glasovanje na dan volitev. Vsled tega opozar- poleg tega so ga drobci ranili tudi na drugi jamo naše ljudstvo na določbe čl. 3. novega roki in po obrazu. Nesrečni lovec je lenei volilnega reda gle* volilne pravice, ki pravi: e'bale.eTo.ien.m^tom M. D. P, - SvC Jakob vabi vse svoje člane in prijatelje društva k rednemu občnemu zb ru. kateri se bo vršil v nedeljo, 27. t. m. dvorani DKD pri Sv, Jakobu točno ob 10. u zjutraj. — Odbor. — Danes točno ob 20. odborova seja v navadnih prostorih. Bodite točni! — Predsednik «Šolsko društvo«, podružnica pri Sv. Ivani priredi v nedeljo, 3. februarja t. 1. Stritarje\ večer s predavanjem, deklamacijo, igrokazi in petjem. ^^^^^^^^ Kz tržaškega iivlienis Vse pride prav zlikovcem. Tržaški zlikovci niso izbirčni; če nimajo prilike, da bi prevrtali kako blagajno, pa se lotijo kakega manj nevarnega podjetja. Pred par dnevi so obrnili svojo pozornost na neko motorno jadrnico, zasidrano ob obrežju Sacchetta, katere lastnik je trgovec Anton Corvina, doma iz Genove. Jadrnica je zapuščena, zato so se zlikovci nemoteno splazili na krov. Sneli so z jamborov jadra, pobrali veliko množino raznih vrvi ter izginili. Lastnik jadrnice je naznanil tatvino na pristaniškem policijskem komisarijalu. Skoda, ki so jo povzročili zlikovci, se ceni na približno 15.000 lir. Ribičeva nezgoda. Ribič Atilij Frausin, star 19 let, stanujoč v Zavijah št. 404, si jc hotel včeraj popoldne pregnati dolg čas z lovom, a ne na ribe, marveč na galebe. Izposodil si je od nekega znanca puško ter se podal na lov v žaveljske soline. Mladenič je imel smolo; ko mu je nek galeb prišel na strel, je nameril Zagrmel je strel, Hali oglasi VALNI STROJ «S£nger*. zajamčen 10 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari. Acquedotto 26. 83 r*ES fcfermač*, 2 in pol leti star, izboren posebno za močvirnate kraje, se t?,koj proda. Tabor 5, Dornbcrg. 84 PRODAJALNA ZELENJAVE se proda z vsvra blagom radi bolezni za L 1200. Pojasnila: Via Arcata 14, mlekarna. 85 PRIDNO DEKLE, z dobrimi spričevali, se išie. Predstaviti se v Belpoggio 1. I. 86 ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, ita ljudi in živino. Lekarna — Sežana. 49 Dclla 68 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Schiava, Svelo pri Komnu. BABICA diplomirana, sprejema dnevno noseče. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23 I 75 SLUŽKINJO zmožno vseh hišnih del in kuhanja, išče Maks Gulič, Via S. Maurizio 3. 80 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačani več kot dru?i. Zlata-na Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ^Podčastniki in vojaki kr. armade, mornarice - - . . ... „ , . __ in zrakoplovstva ne morejo izvrševati volilne obveščen *Zelcni kri2,, odkoder se ,e bil popravke, dokler so pod orožjem. Izvzeti so dal na lice mesta zdravnik ki je dal mladeniča marešjali m drugi njim enaki čini. Ta določba prepeljati v mestno bolnišnico, velja tudi glede istih činov drugih na vojaški Puško so zaplenili orožniki, način organiziranih zborov v državni službi, vštevši tudi vojake prostovoljne milice za državno varnost, kadar se nahajajo v dejanski službi. Poveljnik cone prostovoljne milice za državno varnost mora izročiti županu vsake posamezne občine seznam vojakov, ki so mobilizirani za službo, najkasneje do zadnjega četrtka pred volitvami. Osebe, ki so popisane v teh seznamih, se dodajo k imenom drugih oseb, ki se jim je brez vsake druge formalnosti odrekla pravica glasovanja^ Kdor se vpiše v milico, se mu najbrže zgodi, da bo mobiliziran ravno ob času volitev, da torej ne bo mogel voliti. 13 Smrt vzornega duhovnika Te dni je umrl v Pičnu (v Istri) v 78. letu svoje dobe tamošnji župnik Ivan Bersenda, njim odhaja v grob vzoren duhovnik, dobrotnik našega ljudstva in zvest borec za njegove pravice. Ni sicer nikdar stal v ospredju narodnih borb, vendar je bil vsekdar duša vsa- Vesfl s GoriSk€@a Podraga. »Kmetska Čitalnica* v Podragi vabi na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil 3. februarja 1924. ob 3. popoldne v hiši št. 76. Spored: Volitev odbora, pregled računov in naročba časopisov. Nedomači člani ne dobijo nikakega drugega obvestila. DfiROl I Za podružnico «Sol. društva^ pri Sv. Ivanu so darovali: G.čna Zmaga Grgičeva 5 L za božično drevo, Josip Antončič od pevskega honorarja 5 L, Danilo Schmidt, ker je hodil brezplačno gledat punce v cerkev, L 10; skupaj L 20. Srčna hvala!_ za za- Novi (fchodi: Navadno in luksuzno pohištvo, poročne sobe od L 1000 naprej; obedne sobe od L 2300 naprej; sobane, predsobe, pisarne, pohištvo klube po konkurenčnih cenah. Jamstva kakovost. Pošiljatve na deželo. Zalaga : Trst, Via Udlne 25. Zobozdravniški ambulatorij Stanko Perhavec spreJeEita y SEM vsaki daš Izveo torka in p m v BOVOVLJAH vsaki farek in petek od 9-2 pm 104 Borzna poročila. Valuta na tržaškem triu. ogrske krone • • avstrijske krone nega picmcmicga snovaujd, »am. ^ ševnega in narodnega prebujanja. Bil je pravi d'n«rp učitelj ljudstva, sotrpin v žalosti, pomočnik v J«)1 • « potrebi in nevolji. Zato ostavlja sirote, ki so j ®f™f1< izgubile skrbnega, ljubljenega in milega pastirja- Iz vse svoje duše je ljubil našega prostodušnega in poStenega kmeta: pomagal mu je in ga dvigal. Blagoslovljen ostan« njegov spomin med našim ljudstvom. • •••••• in Ste* Beneševi pogovori v Londonu LONDON, 24. Listi poročajo, da je bil čehoslovaški zunanji minister Beneš tekom svojega bivanja pri raznih članih nove imel dclge pogovore z Mac Donaldom in 8 Thomasom, Demonalr&cijc dunajskih invalidov. DUNAJ, 24. Kakih 300 vojnih invalidov je napadlo nenadoma vratarja v parlamectut medtem ko so bili poslanci zbrani na seji. Invalidom se je posrečilo priti do predsobe zbornične dvorane, kjer so imeli v veliki dvorani stebrov več shodov ter protestirali proti vladi, ker je zavrnila njihovo prošnjo za zboljšanje težavnega položaja vojnih invalidov. Posredovali so nekateri socialistični poslanci, katerim se je posrečilo pomiriti demonstrante. Minister za javno skrbstvo jim je obljubil, da bo -vlada po možnosti skuiala ugodili njihovim željam, nakar so demonstranti zapusliii parlament. Avstrijski kancler pojde v Bokarešt, DUNAJ, 24. Kancler avstrijske republike mons. Seipel in zunanji minister Gruenbeigcr bosta prispela 3. februarja v Bukarcst, Kjer bosta ostala 3 dni. Politični krogi smatrajo to potovanje kot izraz dobrih odnošajev med Komunno in Avstrijo. Avstrijski poslanec proti iaiizmu DUNAJ, 24. Med razpravo v avstrijski zbornici o pogodbi glede izročitve kaz-lijencev z Italijo, je poslanec Ellenbogen v svojem govoru hudo napadel fašizem. Kršcansko-socijalni poslanci so ga ponovno prekinili. Minister za notranje za-Frank je odločno branil pogodbo. veljnika tukajšnjega armadnega zboi kr. orožnikov F«s»i, stotnik Mollica vi In« druge znamenite osebnosti. V precejšnjem iteviha ao bfli tudi navzočoi tu bivajoči ugledni jugoslovenski državljani h» osobje jugoslovenskcga konzulata. Gg. Pašić m Ninčič sta se z nekaterimi člani svojega spremstva odpeljala z avtomobili v mesto; bilas ta sprejeta z velikimi častmi na jugosiovenskem konzulatu. Okoli 19. ure so se visoki gostje vrnili na kolodvor, kjer sta oddelka orožnikov in vojakov narodne milice Se vedno tvorila častni v Londonu sprejet Kakor pri prihodu, tako sta bila jugo- vlade. Ben*s je siOVenska državnika tudi pri odhodu slovesno pozdravljena. Orožniki in agenti pod vodstvom poveljnika policijskega komisanjata na kolodvoru viteza Cilenta, in maršala Mugnoza, so vzdrževali red na kolodvoru; zadrzevab so množico občinstva, ki je silila v ospredje. Ob 19.05 se je jel vlak pomikati naprej. Mnogi so v pozdrav zavihteli klobuke in častni špalir je še enkrat prezentiral orožje Končno je vlak izginil v daljavi. . „ „ Po nalogu rimske vlade, se jc Številnemu spremstvu jugoslovenskih državnikov pridružil tudi tržaški prefekt Crispo Moncada, ki bo spremljal ministra do Rima. deve _ Dr. Schacht pri Barthou-jn PARIZ, 24. Predsednik reparacijska komisije Barthou je včeraj sprejel dra. Schachta, predsednika nemike državne banke. 50 rudarjev zasutih PARIZ, 24. Iz New Yorka poročajo, da je 50 rudarjev (Mehikanccv in Amerikan-cev) ostalo pod zemljo v rudniku Numada, ki leži 80 milj južno od E1 Paso, Naročajte in Sirite „EDINOST" Slov. aka 9u 26.35 Hi 55 11.25 11 75 23.— 23^! i 1113.25 l<>4.7rj 307 — t'7.15 97.35 • • • • . 20«> • • • • . 398 • • • • • • • • • . 2t'0 • • • • • -U6 • • • • • • • # • 7*0 • • • • • 1«1 • • • • • 105 OB9Utfi>9 Kajttši;@ cene pfafulem v za kun, zlatic, lisic, va- verlc« krtovi divji?! in domačin zajcev. p8 WINDSPACH Trst« Via Ce*ara SaitU« si. , II. RacSsl., vrata 17 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. f5 Kakor pri nas I Na Goriškem so začeli preganjati slovenska izobraževalna društva. Naj tu navedemo par odstavkov iz utemeljevanja naredbe, ki od klanja utok Nemcev iz Poadižja proti razpustu tamošnjih nemških planinskih društev. Tam je rečeno: Država priznava moralne organizacije in jim podeljuje juridiČno osebnost, more pa tem organizacijam to priznanje odtegniti, če to zahteva višji interes. To načelo priznava iz rečno tudi avstrijski zakon iz leta 1867., na katerega se sklicujejo pritožitelji. 5 24 tega zakona odreja, da sc more vsako društvo razpustiti, čim na splošno ne odgovarja več pogojem svojega zakonitega obstanka. Prvi pogoj za zakonitost obstanka vsakega udruženja pa je, da — četudi lc indirektno — ne ogroža varnosti države. Dokazano pa je, da na obmejnem ozemlju zasebna društva, kakršna so planinska, ne odgovarjajo tem pogojem. Priznavajo se siccr zasluge teh društev za varnost planinskega prometa. Ali to jih ne more osvoboditi od izdane odredbe. Na drugi strani ni bil povod za to odredbo v razlogih javne narave v smislu, kakor si ga mislijo pritožitelji. Iz teh razlogov se odklanja utok.» Vidimo torej tam isto igro, kakor se uveljavlja tudi pri nas proti slovenskim izobraževalnim društvom. Tudi tam se radi sklicujejo na avstrijske zakone, čeprav je državni p°dtaiaiiL Finzi že pred meseci izjavil, da ti zakomVso več v veljavi. Tudi tam — kakor pri nas — trdijo, da društva na obmejnem ozemlju ne odgovarjajo zakonitim pogojem obstanka. Trdijo enostavno, ne da bi navedli kako konkretno dejstvo, ali dogodek, ki bi □ □ □ O □ □ □ □ □ D. a □ □ D a o □ o □ a D □ O □ a a □ □ o o d a o O BAN leta 1005. Dcrlnttfca glarafea Ut. M.OOO.OOO-- popotooma vpto o^ ^ Virf MtftftTrit, Via S. NSeoS& 9 (Lastita palača). Podružnici: ZMffic Olajšuje vsako trgovsko o z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami - Dale subvencije na blago, efekte In vrednost -,||i