? -1 f t Štev. 36. V Ljubljani, dne 8. septembra 1910. Leto XXIII. Državnozborska volitev na Dolenjskem. V novomeškem sodnem okraju in v Beli Krajini se vrši drugi mcsec nadomestna volitev v državni zbor. Zaupniki S. L. S. so se zjedinili soglasno za volitev deželnega odbornika Evgena Jarca, ki je tudi že na šte-. vilnih volivnih shodih razvil svoj program in našel povsodi navdušeno odobravanje vrlega dolenjskega naroda. Kar se tiče liberalcev, je bilo s po-četka videti, da ne bodo posegali v to .volitev, kjer zanje itak ni dobiti drugega kot klofute. In teh imajo že tako zadosti. Toda pod pritiskom »mladi-inov«, t. j. mladih, popolnoma neizkušenih pa zato tem radikalnejših liberalcev se je liberalna stranka zdrami-jla in je postavila svojega kahdidata. ?Ta je učitelj EngelbertGangl. Liberalna stranka ni mogla zbrati bolj-Išega kandidata — kajti Gangl je vre-Iden stranke, stranka pa vredna svojega kandidata. Gangl stoji na čelu tistega dela učiteljstva, ki zahteva dve reči: Prvič, da se prežene duhovnika iz šole in da naj krščanski nauk v bodoče razlagajo otrokom liberalni učitelji po svoje. Druga zahteva pa je, .Ida naj se ljudski učitelji plačajo tako kakor državni uradniki, in v ta namen naj se davki povišajo — kajti brez izdatnega povišanja davkov ni nobenih sredstev na razpolago za tako povišanje plač. Kdor je tedaj za te dve reči, naj voli Ganglna — on ga zasluži, jGangl pa njega. Ta kandidatura je pa itudi »zguncala« ljubljanske liberalce, podijo po volivnih »shodih« — in preobračajo kozle, kakršnih vsaj Bela ^Krajina še ni videla. Pridružujejo se jjim znani belokranjski liberalci, kakor freleslavni ekspoštar Mazelle in slavni nadučitelj Kosec. Ne vemo, če so gospodje povedali svojim poslušalcem glavne točke liberalnega programa? Če so jih pozabili, jih povemo mi. O brezverski šoli in povišanju šolskih davkov smo že govorili. Pridejo pa še druge zanimive točke: Razporoka, sežiganje mrličev, razširjenje pravic uradnikov, trgovinske pogodbe v škodo kmetu in še druge podobne reči. — Kdor je za te reči, naj voli liberalnega kandidata; on ga zasluži! Dvomimo pa, da liberalci na volivnih shodih te reči omenjajo. Pač pa so govorili o drugih stvareh. Seveda po svoje. Tako so razlagali, da belokranjske železnice ne bo, ker je sedanja vlada denar, ki je bil namenjen za to železnico, porabila v druge namene. Pozabili so pa povedati sledeče: Finančni minister Bilinskl je denar za belokranjsko železnico sprejel že leta 1909 in ga je v resnici porabil za druge namene. Slovenski liberalci so pa ravno ob tistem času potegnili z Bilinskijem, ga začeli v »Slovenskem Narodu« hvaliti in so surovo napadali poslance S. L. S., ki so nastopali brezozirno zoper Bilinskija. Zato pa je ravno ob istem času odnustll finančni minister Bilinskl Ljubljani 900.000 kron potresnega dolga in liberalni občinski svet se mu je slovesno zahvalil. In še v zadnjem času so se slovenski liberalci očitno ponujali vladi za hlapce zoper S. L. S. A vlada jih ni hotela, ker tako slabih hlapcev ne more rabiti in jim je dala očitno pred celim svetom brco, ko je cesarju svetovala, da Hribarja ne potrdi za ljubljanskega župana. In cesar ga res ni potrdil iz razloga, da je kot župan zanemaril svoje dolžnosti. Tako vlogo igra ta stranka, ki vsiljuje Dolenjcem svojega kandidata. Poslanci S. L. S. pa stoje v doslednem boju zoper sedanio vlado in bodo vztrajali v tem boju toliko časa, dokler ne bo pravična Slovanom, posebno Slo. vencem. Boj S. L. S. zoper sedanjo vla* do je odkrit, pošten, odločen in dosleden. Zato pa S. L. S. uživa spoštovanje pri prijateljih in sovražnikih, pa tudi pri vladi. S svojim odločnim in brez-ozirnim nastopom je dosegla, da jevla* da slovesno izjavila letošnjo pomlad v državnem zboru, da se bo v najkrajšem času pričelo z gradnjo belokranjsko železnice. In res, izvršene so vse priprave in na pomlad se prične z gradnjo. — Liberalci pa spletkarijo zoper gradnjo, a k sreči nimajo nobene moči; njihova stranka uživa splošno zaničevanje. — Kdor hoče s tako stranko voliti, naj to stori; a izrekamo mu svoje pomilovanje. Kar je pa poštenih in doslednih", ljudsko-zavednih mož v novomeškem sodnem okraju in v Beli Krajini — in teh je ogromna večina ondotnega naroda — bodo volili kandidata S. L. S. in tedaj zapisali na glasovnice: Evgen Jarc, deželni odbornik v Ljubljani. — A liberalce čakajo na dan volitve nove težke klofute. Volitev v novomeško - črnomaljskem okraju. V Mirni peči je bil v nedeljo 4. t. m. po rani maši shod volivcev naše stranke, ki so se izrekli za kandidaturo dež. odbornika Jarca. Mirnopeški liberalci so nameravali prvotno nekaj nagajati, pa so se pravočasno premislili Nekdo, ki ga dobro poznamo, je pa poštenim kmetom našim priporočal po shodu liberalnega učitelja Gangla, češ da je dober čebelar. Gangl pa čebele, to gre vkup kakor zajec pa boben! V Metliki bo volivni shod v nedeljo 11. t. m. po rani maši v kmetijskem društvu. Možje, pridite vsi. Lili beralnc laži na zadnjih shodih Gnnglo-vili bodo dobile odgovor kakor ga zaslužijo. , „ U , V Starem trgu pri Poljanah bo vo- livni shod v nedeljo 18. t. m. Isti dan bo shod tudi na Vrhu pri Vinici. Liberalni kandidat, učiielj Garal iz Idrije je napravil prav na tihem doslej tri shode. V Črnomlju so bile na shodu vse liberalne gospo in gospodične in kuj) otrok. Shod jc vodil šctina, Gangl se je lovil v visokih besedah, Triller govoril neresnice o belokranjski železnici, Hribar pa kazal žalost, da ne bo več županil Ljubljani. V Draga-tušu se je pridružil tej gospodi Mazclle s svojo ožjo družbo, ki je prišla prav dobre volje popoldne v Vinico. Mazclle je tu dajal za pijačo — pozabil je menda že na 7000 K stroškov svoje pravde — tako da so bili nekateri še preveč navdušeni. Ta gospoda je potem na Vinici ponočcvala do jutra. Vsak pošten Belokranjec lahko vidi jasno razloček med liberalnimi shodi in našimi. Pri liberalcih zabavljanje in pridušanje, pri nas povsod resen razgovor o političnem in gospodarskem napredku! SOCIALNO ZAVAROVANJE. Pododsck za socialno zavarovanje, ki se je bil razšel na kratke počitnice, sc zopet snide drugi teden in zopet začne posvetovanja o drugem poglavju zavarovanja zoper nezgode. To delo upa pododsck rešiti v kakih dveh tednih. Nato začne socialni odsek s svojimi plenarnimi posvetovanji. BODOČE TEŽAVE BARONA BIENER-THA V JESENSKEM ZASEDANJU groze biti precej velike, ker so sc zelo poslabšale razmere v posamnili parlamentarnih strankah in skupinah. Velika vprežna moč in opora vladna, »Poljsko kolo«, obeta, da pojde še bolj narazen, tako da že nastaja za vlado veliko skrbeče vprašanje, ali bo jeseni še tako enotno nastopilo za vladno politiko in »drdralo« tako gladko v šepastem vozu vladne večine, kakor jc dosedaj. Bic-nerth jc sicer izboljšal položaj in svoj odnošaj s »Poljskim kolom« potom zadnje svoje konference z Glabinskim, ki je načelnik »Poljskega kola«. Bienerth se je moral, da si ohrani vsaj za sedaj Poljake na svoji vladni strani, brž lotiti reševati vprašanje o kanalih in novih vodnih zvezah, za katere se potegujejo Poljaki. Toda kljub temu smemo z veliko verjetnostjo že sedaj t,rditi, da »zboljšani« položaj med vlado in Poljaki kmalu postane zelo poslabšan, ker v »Poljskem kolu« postajajo razpoko vedno večje in kanali jih ne morejo trajno »zamašiti«. Vzrok je pa to, ker poljske stranke, ki tvorijo »Poljsko kolo« in pa skupine poslancev so si na- čelno nasprotrfe, torej je trajna enotnost ob takih razmerah presneto malo časa mogoča ter živi navadno take vrste političen organizem življenje žuželk, ki se jim pravi enodnevnice. — Tudi pri »rdečih« zaveznikih bo težko kaj več z enotnim in složnim nastopom na zunaj, ker, kakor znano, šo si socialni de mokra t je, češki in nemški, zelo skočili v lase ter ni upanja, da bi bilo mogoče premostiti veliki prepad, ki jc zazijal med njimi. » S 1 o v a n s k a J e d n o t a « pa bo imela le korist, ako jo zapusti čim-prejc znani »vladni dalmatinski kvartet«, ki ga je poslanec Tresic s svojim pristopom pomnožil v kvintet. Potem bo namreč prenehal čudni in vrhu toga kaj slabo vplivajoči pojav, da so poslanci, ki so se na zunaj prištevali, seveda le po imenu »Slovanski Jednoti«, v resnici pograbili vsako priliko, da bi oslabili ugled slovanske opozicije v korist dunajske, Slovanom tako krivične, nemško-nacijonalne vlade ter v veselje židovskega, pa tudi sploh vsega Slovanom sovražnega časopisja. V SVRHO SKLICANJA DEŽELNIH ZBOROV so posamezne deželne vlade že stavile svoje nasvete in predloge, da jih Bienerth prouči in da cesarju v potrjenje. Gornjeavstrijski deželni zbor je že sklican na 26. kimovca, večina drugih deželnih zborov začne svoia zasedanja koncem kimovca. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Program parlamentarnega dela v jesenskem zasedanju ogrskega državnega zbora sc izgotovi, ko dojde predsednik zbornice s počitnic. Državni zbor reši proračun za leto 1911. še pred sklicanjem delegacij, to pa zato, da bo med delegacijami mogel zborovati tudi finančni odsek ogrskega državnega zbora. NOVE VOLITVE NA HRVAŠKEM. Nakana bana dr. Tomašiča, razbiti z razpustitvijo sabora koalicijo in razpisati nove volitve ter si med tem . po pogajanjih ustvariti novo vladno večino, se ne bo uresničila, kajti ni se mu še posrečilo razbiti prejšnje srbsko-hrvatske koalicije, ki stoji sedaj v večini trdno na vladi sovražnem stališču, dasi se je bilo banu posrečilo ob osebnih pogajanjih si pridobiti zase nekaj njenih članov, ki so kot posamniki brez vsega pomena. Hrvatsko-srbska koalicija se podaja v volivni boj polna nade, da ji donose volivna borba brezdvomno velik uspeh. To nado si dela na podlagi razpoloženja, ki vlada sedaj med narodom. V takih razmerah je pa mogoče le dvojno, kar bi mogel storiti ban: Ali se umakniti s pozorišča ali pa razpisati nove volitve v slučaju, da izpadejo sedanje zanj neugodno. Gotovo je, da stoji banovina pred politično zelo burnimi časi. Koalicija je po svojem posebnem odseku sklenila postaviti sporazumno s srbsko stranko v 84 volivnih okrajih svoje kandidate. Dr. Mile Star. čevičeva hrvatska stranka prava j,, imela prejšnji četrtek zelo dobro obi„ kan shod zaupnikov, kjer so sklenili da nastopi stranka brez sodelovanja s' kako drugo strank o samostojno v vo. livnem boju. Nato so postavili 24 kan. didatov, za 20 drugih volivnih okraji; jih namerava stranka po posvetovanju z zaupniki pa še postaviti. VAJE LAŠKE MORNARICE NA JAB-RANSKEM MORJU. Vajo laško mornarice so so začelo dne 1. kimovca ob laški obali Jadranskega morja. V Bimu obračajo lisuijo najnapetejšo pozornost, ker so po do!-gcm času si zopet enkrat izbrali vzhodne laške vodo za pozorišče laškim mornariškim vajam. Laške mornariške vaje na Adriji ob času sestanka zunanjih ministrov, laškega in avstrijskega, povzročajo po pravici največje zanimanja že radi prozorne ideje, na katero cika in namiguje načrt in kraj letoš. laških mornariških vaj. Res odkritosrčni so morali biti dokazi in posveti. laškega odkritosrčnega zunanjega ministra oJj obisku in sestanku z avstrijskim zunanjim ministrom, ki jih je podajal i vsem kar mogoče »utrjenim« zagotovilom v imenu naše »odritosrčne« zaveznice na zapadu! ČRNOGORSKI KRALJ NIKITA namerava obiskati še letos dvore slovanskih balkanskih držav: bolgarskega in srbskega. Obišče pa tudi mogočno svoje prijateljske zaveznike in sicer laškega kralja, našega cesarja in ruskega carja. Črna žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) Tedaj sta drvila kar najhitreje mogoče na grič, kjer sta lahko videla na Brda. — Obstala sta kakor okamnel.i. — Nova Bregarjeva hiša jc bila vsa v ognju. Ognjeni plameni so ravno zo škodoželjno oblizavali streho. Slišal sta, kako je prasketalo in pokalo, ko so se lomili goreči tramovi, in vse to jc strašno odmevalo v Bregarjevem srcu, človeka nista opazila nobenega P« ognju. »To je Niganino delo,---7" P' * pozna sva,« je skoro nezavestno šopenu-France; — nato je pa divje zakričal: »O Zalka! Zalka! O moje dete. Francek! . . . Štefan, pojdi, pojdi! Nemara se d& še kaj rešiti.« »Zalka in otrok sta že zdavnej ^ varnem v votlini na Špiku,« je možek in obenem prijel Franceta roko ter ga zadrževal »Hočem gotovosti, prepričati se moram, se moram!« je jokaje tarnal Bregar. V istem trenotku sta pa zaslišala z najskrajnejšega Špikovega robu dolgo zategnjen, zamolkel glas, ki se je razlegal kakor tulenje močnega bivola, in razločila sta pretrgane besede: »Hoooo — sovražnik na Špiku — — na Špiku — — na Špiku — sovražnik r- sovražnik!« Grozni glasovi so še vedno zamolklo odmevali od Špikovih sten in se polagoma tajno poizgubljali v gozdu ob Savi, tedaj pa je naenkrat zadonel od . nasprotne strani, prihajajoč od Bodešič isem, močan in pretresujoč glas, ki je 'šel skozi mozeg in kosti, zdaj ogromno naraščal, zdaj zopet padal — bil je glas roga, in temu je sledilo več kot deset človeških glasov kakor v koru se menjavajoč: »Sovražnik na Špiku — na Špiku i— sovražnik — sovražnik — na Špiku.« Na Špiku je vladala grozna zmešnjava, vsi so kričali zmedeno, da ni bilo mogoče razumeti nobene besede; Izmed splošnega krika se je pa zdajin-zdaj začulo v srce segajoče jadikovanje ln zdihovanje obupanih žena in pretresljivo jokanje prestrašenih otrok. Nekaj strašnega je bilo poslušati te glasove, ki so pričali, kako strašno trpe žene boječ se za svoje, kako se jim trga srce.---Ker je bila že tema, se je dobro razločil ogenj, katerega je zakurila straža kmetiških bojevnikov v Bo-dešičah, ki je pa že pojemal. Na Brdih se je ogenj še enkrat škodoželjno ovil Bregarjeve hiše in jo popolnoma vpe-pelil. »Jezus, Marija, Jožef, nekaj strašnega se godi! Vse je izgubljeno! Bog se nas usmili!« je vzdihnil kroparski možek. Bregar je stal kakor okamenel, ves . ibled in prestrašen; srepo je zrl predse in se ni mogel ganiti z mesta. — Tedaj se je pa posvetilo na Špikovih vrhovih: en ogenj, dva — pet — in še več — in Išo strašnejše se je oglasil glas roga in Še groznejše je odmeval od sten in br-zel tuleče po dobravah in gozdih. Na Špiku, tam kjer je pač moral biti vhod v votlino »pri slepem Bogu«, se je nekaj zasvetilo — kmalu je zopet ugasnilo, a potem zopet nekoliko močneje vzplamtelo.--— Tedaj pa na- gloma kakor blisk — ves Špik je bil v ognju; — bilo je, kakor bi sc odprlo ognjenikovo žrelo in kakor bi hotel ves pekel naenkrat privreti na dan z vso isvojo sovražno močjo in silo; strašno je žarela goreča gora'---zdaj so se potresla tla — nemudoma je sledil gro-! zoten pok — in gromenje in pokanje in bobnenje, kakor bi se gore prevrače-vale druga na drugo in kakor bi se podirala zemlja. »Bog jim bodi milostljiv in usmiljen!« je molil moželc kleče poleg Bregar ja; ta je stal tresoč se po vsem životu in kakor zamaknjen upiral pogled tja na Špik, odkoder se je dvigal proti nebu temnordečkast oblak, med- tem ko so se s Špikovih vrhov valili nizdol debeli kamni, odskakovali čez peči in stene, se razdrabljali in kakor sovražna vojska brzeli v nižino. — — Bobnenje in gromenje je polagoma po-nehavalo in vmes so se že razločevali obupni kriki in klici. Zopet je začelo lahno šumeti, kakor bi sc sprožila cela reka peska in drobnega kamenja in dr-vila čez pečine. Ves Špik je bil razsvetljen; eksplozija je vnela dve suhi smreki in nekaj zelenih mecesnov, ki so potem razsvetljevali vso okolico. Tam zadaj so mejile razsvetljeno pokrajino visoke in vitke jelke, katerim je nočni soj gorečega drevja dajal posebno ta-jinstveno ter čarobno barvo in obliko, tako da se je zdelo, da strahovi stražijo nesrečno prizorišče. Še strašnejše so pa doneli v temno noč obupni klici zbeganih bojevnikov, obupanih žena in prestrašene dece. Ze sta krenila Bregar in Štefuljček nazaj na nevarno stezo, ki vodi k „slepemu Bogu", kar jima pribiti nasproti hitrih korakov mlad mož. Bregar in štefuljček sta Še vedno stala tiho in nemo; misliti nista mogla ničesar, še manj pa govoriti; le ena misel jima je begala po glavi: strašno, strašno! in ta jima je povedala vse. — Ko sta se čez nekaj časa zopet nekoliko zavedla, je začel France žalostno vzdihovati: »Gorje, grozno je, strašno! Vsi so izgubljeni! Vsi — ah, vsi!--Pojdi, Štefan, hitiva in poglejva, nemara še lahko kaj rešiva . . . ,Pri slepem Bogu' so gotovo vsi mrtvi.« »Tega bi jaz ne trdil,« je odgovoril možek, »tistim, ki so bili v votlini, se gotovo ni nič hudega prigodilo; pač pa potrebujejo nujne pomoči težko ranjeni vojaki, kar jih je še živih; ali slišiš, kako vzdihujejo in tarnajo? Podvizaj va korake!« Nemudoma sta odhitela nazaj proti Špiku in tekla, kolikor so jima do- puščale noge in svet. Že sta krenila na nevarno stezo, ki vodi k »slepemu Bogu«, kar jima pribiti nasproti hitrih korakov mlad mož. »Pušavec, ali si ti?« je klical mož že od daleč, »zdaj je .mrtvaški mostifi' gotovo šel v zrak. — Grozno! grozno! . . . Saj je bil pa tudi že zadnji čas; — mislil sem, da je smodnik najbrž postal moker in da se ne bo hotel vneti le še eno ali dve minuti naj bi se ne bilo vnelo, pa bi bil sovražnik prišel v votlino — in potem gorje ženam!« »Pušavca ni tukaj,« se mu je v odgovor oglasil Kroparski možek, »pač pa sta tukaj dva dobra prijatelja, jaz in neki vojak, ki je prišel nam pomagat.« »Ah — Kroparski možek!« je rekel prvi, »pozdravljam! — Si-li videl, kako je smodnik odnesel .mrtvaški mostič* v zrak? Kaj ne, to je bilo zares nekaj strašnega?« »Da, nedopovedljivo grozno je bilo; toda na nesrečnem kraju gotovo leži mnogo ranjenih, napol mrtvih in razi mesarjenih vojakov, ki si sami ne morejo prav nič pomagati; tem moramo pomagati, kolikor je v naši moči in kar najhitreje moremo; povej, kdo si ven« dar? Ne poznam te.« »Za prvega hlapca služim pri An« želju; pa sem šele od sv. treh Kraljem tukaj. Doma sem pa v Bohinju.« »Toda kako pa je sovražnik mogel priti na Špik? In kje so graščinski dobili pomoč? Ali jih je mnogo prišlo? — Že niste dobro pazili, sicer bi jih morali opaziti, ko so se bližali iz Bodešič sem k stezi, ki vodi k »mrtvaškemu mostiču«. Ali niste imeli nič straže?« »Seveda smo imeli stražo, toda so-: vražniki niso graščinski, ampak Turki, ki----« »Turki! — Bog se nas usmili,« je globoko vzdihnil France in se zamislil. »Turški pesjani?! — Ali je resnica? — O sveti križ božji!« je pristavil ves prestrašen možek. »Da, Turki; Bog nas varuj te strašne nesreče! — Mi smo imeli straže razpostavljene na vseh opasnih krajih, kjer smo mislili, da utegnejo priti gra« ščinski. Ženske in otroke smo varno za-stražili v votlini, vsi naši bojevniki so čakali pripravljeni, da udarijo na sovražnika ali da se zaženo proti gradu. Tedaj je pa prišel sovražnik, katerega se nismo nadejali, z Brd po opolzki senožeti in se potem po ozki stezici tiho in oprezno bližal »mrtvaškemu mostiču«. — Pesjani so prišli po cesti iz Radovljice. Okoli mesta je morala žo strašno teči kri. Bog se usmili vseh, katere zadene ta povodenj! — Glavna nji« hova četa je gotovo še ostala v Radov« ljici, ali pa je šla proti Dolini, zakaj na Bled je prišel le ne posebno velik oddelek, navadno pa Turki poplavljajo v velikih množicah. Kakih šestdeset se jih je priplazilo po stezi; ti so vsekakor hoteli napasti naše pri votlini; so jih pač morali na kak način izvohati, saj pravijo, da ima Turek dober nos.« »Ali so jih skozi Brda kar tako pustili mimo iti?« je vprašat Štefuljček. »Pustili? Kdo pa naj bi jim branil? _ Mlajši so vsi oboroženi pri naših četah, ženo in otroci 30 v votlini; kar jih je pa še ostalo doma, so se pa samoposebi umevno zbali take množice turških tako groznih vojakov. In pa, ker so prišli tako nenadoma in nepričakovano, nihče ni mogel razmišljati, kako bi se jim ustavil.« »Kdo pa je prvi opazil, da so Turki tu in da se bližajo Špiku,« je zopet radovedno vprašal možek. »Jaz sem opazil,« je odgovoril hlapec; »splezal sem namreč na ono visoko jelko tam ob Bregarjevi hiši, da bi se nekoliko ozrl po okolici, kaj se godi. Ko sem tako že kake pol ure ogledoval okoli sebe, sem naenkrat opazil, da se je v Bregarjevi hiši začelo moč- no kaditi in da so vsa okna postajala svetla in vedno svetlejša. To sc mi je pa precej čudno zdelo, ker sem dobro vedel, da pri Bregarju ni nikogar doma . . .« »Kje pa so Bregarjevi?« ga je na-gloma prekinil France, ki doslej ni zinil besedice, ampak le zamišljeno poslušal ves pogovor in nestrpno čakal, kdaj bo slišal kaj o svojih. »Kje da so Bregarjevi?« je začudeno pogledal hlapec in nekoliko pomislil; »čakaj; Zalka, njena sestra in otrok so šli že danes opoldne v votlino pri »slepem Bogu«, kjer so z drugimi ženskami vred popolnoma na varnem.« »Hvala in čast Bogu!« jo stokal France. Hlapec ga je začudeno pogledoval in opazoval, toda Štefuljček ga jc zopet silil: »Pripoveduj vendar naprej in ne pusti se preveč motiti;---torej v Bregarjevi hiši je gorelo; kaj se je zgu. dilo pozneje? Povej vendar!« »Brž ko sem opazil, da res gori I sem hotel hitro splezati na tla in sklicati ljudi skupaj, da bi gasili . . .« J »Kako pa jc vendar ogenj nastal?« ga je vmes vprašal France. »Tega sicer sicer ne vem — ampak mislim si lahko. — ,Črna žena' je bila zopet tu.« »Kaj? Črna žena?« je kričal Fran-ce tako glasno, da ga je hlapec začu-deno opazoval in premišljeval, kaj »m neki je, da se je tako vznemiril. »Pripoveduj vendar nadalje!« ga jo nevoljno priganjal Kroparski možek, »nimamo časa, da bi dolgo čenčali prazne stvari. — Povej torej, kar vež!« (Dalje.) Volivna dolžnost. Pri dopolnilni državnozborski volitvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. .Vsak volilec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na po-verilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, d a ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpljiva se svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost. Klali se bodo! Kdo? Stari liberalci mlade. »Slov. Narod« silno napada mladi liberalni zarod in mu napoveduje vojsko na nož. Nazadnje bode vendar prav prišlo orožništvo. Ker ni bilo nič demonstracij za Hribarja, bode vsaj pri liberalnem klanju varovalo Ljubljano. Položaj v Ljubljani. Zadnjič smo že poročali, da cesar ni potrdil izvolitve Ivana Hribarja ljubljanskim županom. Morali so še enkrat voliti. Ker imajo liberalci trde glave, so mislili, da prerinejo z glavo skozi zid. Izvolili so 41 nanovo Hribarja. Vlada je kratkomalo prekrižala račun slavnih občinskih svetovalcev in razpustila ves občinski zastop ter imenovala deželnovladnega svetnika Lašana za komisarja. Ta odločba deželne vlade je liberalce silno poparila in vendar morajo priznati, da so sami temu vzrok, ker so kljub cesarjevi odločbi na vsak način hoteli videti Hribarja na županskem stolu. V napačen kraj so jo vdarili agi-tirat mladi liberalci iz Ljubljane. Diši jim državnozborski mandat in zato so začeli uhajati na Dolenjsko. Sklicali so shod v Veliki Loki, da tam z vsemi svojimi mladimi močmi nastopijo proti kandidaturi prof. Jarca, ki bo tudi gotovo izvoljen. A kakšna blamaža. Velika Loka niti ne spada v novomeški sodni okraj in ima že svojega poslanca v dr. Hočevarju. Ljudstvo sc jc mladičem smejalo, ki so jo kmalu z dolgim nosom odkurili v Ljubljano. Deželna elektrarna. Od nekih strani se razširjajo vesti, kakor da l»i dežela bila opustila misel na veliko deželno elektrarno. Neke tvrdke razširjajo te vesti, ker hočejo pregovoriti razne zavode in podjetja k napravi lastnih majhnih central. Namen je prozoren. Temu nasproti smo pooblaščeni objaviti, da jc zadeva podcžclnih električnih central v polnem tiru, da se dela z veliko pridnostjo in bo že prihodnji deželni zbor dobil v sklepanje konkretne predloge. Prihodnje leto ali že letos jeseni sc brez dvoma začne graditi. Umrl je v Godoviču pri Idriji ta-mošnji župnik č. g. Alojzij B o b e k. Rojen v Kranjski gori 5. oktobra 1855., je bil pokojnik posvečen v mašnika 26. julija 1879 ter nato poslan za kaplana v Loški potok. Deloval je potem kot kaplan v Št. Juriju pod Kumom, v Mokronogu in Šmarjeti, dokler ni leta 1889. dobil župnije Godovič, katero jo upravljal do smrti, ki mu je včeraj po kratki, mučni bolezni pretrgala nit življenja. R. I. P.! Kanonično umeščeni so bili čč. esr. Jos. Lavrič na župnijo Breznica, Frančišek Rajčrjvič na župnijo Lučine in Alojzij Wesler. Premeščena sta čč. gg. Leopold Kolbezen iz Mirne peči za župneira upravitelja v Godovič in Jan. Sever iz Št. Jerneja v Mirno peč. Za župnega upravitelja v Zg. Logatcu jc imenoval ondotni g. kaplan Leopold Turšič. Blagoslovljenje konvikia za srednješolsko mladino v Marijanišču sc jc izvršilo pretekli teden. Blagoslovil pa jc prevzv. gosp. knezoškof. Slovesnost se jc udeležil tudi deželni predsednik baron Sclivvarz in mnogo drugih odličnih mož iz Ljubljane. Cel zavod ima sedaj prostora za 300 gojencev in jc namenjen za srednješolce in pripravnike. Največja hvala gre g. prelatu Kalanu, ki je požrtvovalno vso skrb za izvršitev' konvikta prevzel in srečno dovršil. Zavod je last Vincencijeve družbe. Iz davčne službe. Prestavljen .!" c. kr. davčni upravitelj g. Jožef AhVin iz Radovljice v Kranj. častno nagrado 52 K 50 vin. jc Poznala deželna vlada Ivanu Kvasu v Domžalah, ker jc z lastno nevarnostjo rešil 10 letnega Petra Cotmana iz vode. Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod sc bo vršil dne 14. in septembra na Dunaju. Na sporedu za kmetijsko zadružništvo veleva/"11 vprašanja. Kdor se misli shoda udeležiti in obenem obiskati lovsko razstavo, lahko prosi za znižano vožnjo. Nata11^" nejši podatki glede znižane vožnje s- ^ izvedo pri vseh postajnih uradih. Kdo bi se nameraval udeležiti tega shoda, naj čimprej to prijavi »Zadružni Zvezi« v Ljubljani. Oddaja eraričnih plemenskih kobil. Ministrstvo za domobrambo je jBklenilo, da bode vnaprej brezplačno iplemenske kobile lc na ta način oddajalo, da se bodo plemenske kobile od konjerejcev za ceno 700 do 800 K nakupovale ter zopet pri prodajalcu v reji pustile. Kobile, katerih rod po arabskem, angleškem in lipicanskem žreb-cu mora biti dokazan po spuščalnem listu, morajo imeti starost tri in pol do sedem let ter morajo meriti v višku najmanj 161 cm. Vsak konjerejec, kateri želi svojo kobilo ministrstvu za domobranstvo prodati in zopet za njo prositi, mora dotično prošnjo najkasneje do 15. septembra 1910 kolekovano s kolkom za 1 K vposlati na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo. Vse tiste kobile, katere bodo konjerejci do tega (dne naznanili za drugo leto, t. j. leto £1911., se od pristojne komisije pregledajo. Izpred porotnega sodišča. Po tridnevni razpravi se je končala obravnava proti Hladniku in njegovi ženi, ki ^ta bila osumljena, da sta poslala go-jspej Hamerlitzovi; Hladnikovi materi, .strup po pošti z namenom, da jo spravita s sveta. Hladnik je bil obsojen na i7 mesecev ječe, a le zaradi goljufije in nagovarjanja k obrekovanju, žena •ILadnikova je bila popolnoma oproščena. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Nove stokronske bankovce bode avstro-ogrska banka zopet pobrala nazaj, ker je v ogrskem besedilu tiskovna pomota. Odborova seja zveze Orlov se je vršila v nedeljo dne 4. t. m. na Brezjah. Seje se je udeležilo nad 250 Orlov v kroju. Orli so imeli tudi skupno sveto obhajilo. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Marijanišču je najstarejša in prične s 1. oktobrom že svoj 12. tečaj. Mnoge gojenke delujejo že kot vrle in vnete gospodinje po slovenskih domovih. To je najlepše priporočilo za to šolo. Ker je že blizu pričetek šole, zato se opozarjajo oni, ki žele poslati svoje hčere v gospodinjsko šolo, da hitro vlože prošnjo na kmetijsko družbo v Ljubljani. Za vinogradnike in sadjarje. Sa-močiste vinske droži za pokipenje vinskega in sadnega mošta se dobivajo tudi letos pri Kmetijsko-kemijskem pre-skuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi vinskimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 h; s poštnino in zavojem pa 40 h. 10 cevk stane s poštnino, zavojem in z navodilom o uporabi 3 K 50 h. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Samočisle vinske droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipe-■nje mošta.ter povzročajo, da se vino hitro čisti in da dobi mnogo boljši in prijetnejši vonj in okus. Ena cevka s samočistimi drožmi. zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročba se mora izvršiti vsaj pet dni pred uporabo, da se morejo pravočasno in po predpisu nastaviti droži, s katerimi se potem sveže iztisnjen rnošt pokipi. Vsa tozadevna pojasnila daje radovoljno ravnateljstvo Kmetijsko-kemijskega preskuša-lišča za Kranj sko v Ljubljani. Perutninarska razstava v Kandiji pri Novem mestu. O priliki goveje in prešičje razstave v Kandiji dne 19. t. m. priredi osrednja perutninarska zadruga za Kranjsko v Ljubljani razstavo perutnine (kokoši, rac, gosij in puranov), ki bo trajala dva dni, namreč v nedeljo in v ponedeljek 18. in 19. septembra. Kdor želi kaj razstaviti, naj se oglasi pri odboru za perutninarsko razstavo v Kandiji ali pri kmetijski podružnici v Novem mestu do 15. septembra. Perutnina, ki se ima razstaviti, mora biti že v soboto 17. t. m. popoldne na mestu razstave, na dvorišču župana gosp. Zurca v Kandiji. Slavnost v Domžalah 28. avgusta, se je v vsakem oziru sijajno izvršila. Vreme, ki je še v soboto zvečer in tudi v nedeljo zjutraj silno slabo kazalo, je bilo cel dan tako ugodno, kot lepše za tako slavnost niti biti ne more. Udeležba je bila zares ogromna. Cenili so navzočih od 4—50001 Orlov je bilo v kroju 310, zastav pa 12, in sicer iz Ljubljane dve, »Kršč. soc. zveza« in »Društvo rokodelskih pomočnikov«, iz Kamnika dve, društvo »Kamnik« in »Cec. pevsko društvo«, z Vrhnike »Društvo rokodelskih pomočnikov« iz Vevč, Moravč, Cer-kelj .Mengša, in Bov in domači dve. Okrožja Orlov so bila zastopana: kamniško skoraj polnoštevilno — cel6 iz oddaljene Šenturške Gore je poleg izobraževalnega društva prišlo 12 Orlov v kroju — poljsko in št viško. Zastopanih pa je bilo še več drugih društev. Posebno bodi omenjeno, da sta bili navzoči tudi gasilski društvi iz Domžal in Stoba. Na kolodvoru so domača dekleta - društvenice v narodnih nošah pripenjale šopke in ovenčale zastave, potem pa se je izprevod. razvrstil: 4 Orli na konjih, med njimi načelnik Zveze V. Jeločnik, 42 trobentačev, domžalska godba, Orli, društva. Pred »Društvenim domom«, ki je bil v vseh svojih prostorih z venci bogato ozaljšan, so se vršili pozdravi. Pozdravili so goste iz balkona: oba župana fare, domžalski in depaljski, župnik, predsednik Orla Anton Muller in predsednica ženskega odseka gospica Kati Janči-gaj. Med tem pa so društvenice raz oken Doma obsipale goste s cvetlicami. Odzdravil je načelnik Jeločnik. Čudovito krasen je bil prizor v cerkvi: pred oltarjem zastave, v ladiji in proti obe- ma stranskima oltarjema, torej v po* dobi križa Orli, na prižnici pa veliki oznanovalec ljubezni do Jezusa in Ma* rije, premilostni prelat generalni vikait J. Flis. Prekrasno je govoril o trojnem, domu, o hišici očetovi, o farni cerkvi, o Društvenem domu, ki se ima danes blagosloviti, kako morajo vsi ti biti % tesni zvezi, da vodijo vsi v najlepši —* nebeški dom! Gospod prelat je opravil tudi sveto mašo, pri kateri sta stregla; dva Orla v kroju in je prav lepo pel do* mači ccrkveni pevski zbor pod vod« stvom organista Jak. Flis. Ob pol 111< uri je bila slovesnost pred Domom. Kai godba odigra »Naprej zastava slave«, nastopita oba poslanca okraja in govo-i rita iz balkona zbranemu ljudstvu. Bil je to pač največji ljudski shod, kar s«i jih je kedaj v Domžalah vršilo, pravi ljudski tabor. Deželni poslanec, dekanj Ivan Lavrenčič je govoril o izobrazbi* kateri ima služiti novi Dom, kako po* trebna je, kako pa le prava izobrazba* ki je v soglasju z vero, more človeka! osrečiti. Zavedajmo se tega in bodimd vsikdar odločni katoličani brez polovi« čarstva, brez ozirov, brez strahu! Dr& poslanec dr. Krek pa je govoril o lepoti slovenske zemlje in o političnem, dru* štvenem in gospodarskem delu za ohra* nitev te prelepe slovenske zemlje. Obe* ma poslancema je priredilo občinstva navdušene ovacije. Društveni zbor je m spremljevanjem godbe zapel 6glasn| ganljivo lepi Foersterjev »Ave Maria« iz opere »Gorenjski slavček«. Bila je t« molitev, prošnja do Brezmadežne, dai Ona, katere prečisti ženin sv. Jožef kra* ljuje nad novo stavbo, izprosi blagoslov va od zgorej ob slovesnem trenotkil blagoslovljenja, ki se je s tem približaL Izvršil je je sedaj ob obilni duhovskl asistenci premilostni g. prelat. Po bla* goslovljenju je godba zaigrala cesarskoi himno. Sledil je korporativni obhodi vseh društev skozi Domžale. Čas za ko* silo, ki je bilo po raznih gostilnah, jfli bil le kratko odmerjen. Ob pol dveh j« bila že skušnja za telovadce, ob tretji uri pa litanije. Kaj naj rečemo o telo* vadbi, ki se je vršila ob čer ti uri na pro* štoru, ki je bil ves z mlaji, zastavami in' venci okinčan? Gotovo že zlepa kje n| bilo toliko gledalcev, kakor tukaj. Cela' Goričica je bila ena sama velika galeri* ja, glava pri glavi. Vse pa se je divilo, čudilo, strmelo nad sijajnim nastopom vrlih telovadcev. Uprav suverenno jih' je vodil njihov general, velezaslužni V« Jeločnik, telovadci pa so sledili vsake* mu njegovemu povelju, migljaju, da jO bilo veselje! Pri orodni telovadbi je bilo' vse tako živahilo, da kar nisi vedel, kam bi pogledal. Veletokc in druge najtežje vaje so proizvajali kar igraje. Višek pa je dosegla telovadba s sabljanjem, z »morešlco«, katero so dovršeno vprizo-rili ljubljanski in šentviški Orli. Čast jim! Med tem pa se je že pričela na društvenem vrtu veselica, ki je bila res prava ljudska veselica. Vrla domžalska godba se je tudi tukaj, kakor prej pri telovadbi in sploh cel dan odlikovala s preciznim, finim igranjem. Vmes pa so '5 krasno prepevali razni društveni pev-6i zbori: kamniški, moravški. mengeški. homški in domači. Tudi več govornikov je nastopilo. Pesnik Vrbanija (Limbarski iz Moravč je navdušeno govoril pesem, katero je nalašč za to priliko sam zložil, ustanovitelj tekstilnega društva Jeraj iz Ljubljane pa je s svojim govorom kar razvnel poslušalce. Šaljiva loterija, juks-bazar, vse je bilo prav živahno na delu! V nočni temini pa zažari Dom v neštetih lampijonih, rakete švigajo, vse je v veselji. v lepi zadovoljnosti! Na slavnost jc došlo tudi nekaj brzojavnih pozdravov. Posebej bodi omenjen pozdrav pesnika Ivana Baloba. ki se glasi: »Na delo — geslo bilo je doslej, Na delo — geslo bodi i naprej. Naj Dom sezi if.n bo v značajih trdne skale. In v 2 ;ko - narodne ostanejo Domžale!-Če še omenimo, da je tudi mogočno pokanje iz topiea skozi cel dan slavnost zelo povzdignilo, dalje, da cel dan ni bilo prav nobenega izzivanja, niti najmanjšega nereda, potem smo dovolj povedali o tej prelepi slavnosti. ki je bila res prava manifestacija krščanske slovenske misli! Domžale so se ta dan pokazale tudi pred svetom take, kakršne so v resnici, lepe, zveste Bogu, domu, cesavju! Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli v to pripomogli! gZopet v Selca! čemu? Ali si slep, ali ne veš, da priredi »Podružnica slovenske dijaške zveze za Gorenjsko« v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v selškem »Društvenem Domu« ljudsko predstavo »Stari ln mladi«. Lepa narodna igra, spisal Anton Medved. Greš ? Grem. Pojdiva ! g Selca. Dne 1. septembra t. 1. je kupil posestnik Franc Brnik iz Selc na Gorenjskem na semnju v Višnjigori dva vola od posestnika Janeza Grm iz JHočevja. občina Videm - Dobrepolje. Dotične vole je kupec izročil nekemu že bolj priletnemu možu, da se je kupec med tem časom okrepčal v gostilni. Ko pride kupec iz gostilne, ni bilo nikjer volov, a dotičnik, kateremu je vole izročil, je še tam na mestu ostal. O voleh ni bilo nikakega sledu, kam in v katero smer so odšli, oziroma bili odpeljani. Vola sta bila eden sive in eden bele barve. Kdor bi vedel kaj o tem pojasniti, naj naznani to uredništvu »Domoljuba« ali pa posestniku Franc Brnik iz Bukovšice h. št. 22, p. Selca. Gorenjsko. g Mengeš. Minulo je nekaj časa. odkar nisem imel opraviti s kakim dopisnikom »Slov. Naroda . Oseba, ki me edaj napada, se je sicer spremenila, značaj pa je ostal isti, ki je lasten vsem »te vrste-. Poslužujejo se namreč ostudne hinavščine in grde laži. Na videz čez mero sladki in prijazni, na skrivnem pa udrihajo, in da bi javnosti ne bili znani, se ne upajo podpisati, ker vedo. da bi jim take debele laži ne služile dobro. Resničen je pregovor: Odkritega sovražnika se ne boj. a skrivnega se varui! Zato poznam do-6> bro dopisnika. Pravi, da jaz ljudstvo hujskam, da je odvračujem, da bi se ne udeležilo veselice, katero priredi mengiška podružnica sv. Cirila in Me-, toda. da se bojim konkurence raii ! predstave. No, te se pač ni treba bati. Akoravuo je k zadnji naši predstavi j pripeljal precej svojih somišljenikov in | »prijateljic in so imeti v rokah knjižice Revček Andrejček«, in zasledovali v njej igro. jo skušali motiti z ne-j umestnimi medklici, vendar njegova ! kritika ne omenja druzega. kakor da f jaz igralcem črtam »najnedolžnejše ljubimkanje . O. hinavščine! Ko so ravno radi tega prišli, da bi potem ; vpili, glejte, kakšne igre prirejajo v i katoliškem društvu itd. Saj se pozna-j mo! V prihodnje se bo že poskrbelo, i da ljudje te vrste zaradi javnega motenja ne bodo imeli vstopa. Povdarjam. da se konkurence ne bojim, akoravno se tukajšnja jara gospoda (povečini tuja) že dva meseca pripravlja na predstavo "Brat Sokol«. Ko minejo počitnice. ostane znani dopisnik osamljen, kakor je bil poprej. Kako je »priljubljen- pri občinstvu, je že večkrat skusil v gostilnah, ko se mu je že od več strani jasno povedalo, da on ne bo Mengša »komandiral«. Če v prihodnje ne bo miroval, se bo poskrbelo, da bo z istim »dobrim« imenom, kakor je prišel pred kratkim v ta kraj, moral zopet odkuriti. — Moja dolžnost pa je, da ljudstvo opozarjam na volkove v ovčjem oblačilu, ker se ravno ti kaj radi na uas sklicujejo (lansko leto pri nabiranju članov), nam pošiljajo vabila in na ta način občinstvo slepe. V tem smislu bom deloval tudi naprej, ne glede na to, ali je liberalnemu dopisniku ljubo, ali ne. Tudi mu ne bom več odgovarjal, ker nimam toliko časa, kakor on. in ker se mi ne zdi vredno. — Nadalje čveka nekaj o »čukarskih bratih«, o junaštvu »z noži« in skakanjem »po bratskih glavah«, o »kranjski šparkasi«, da jih podpira, da kupčujejo »z Nemci«; obrekuje nesramno Orle in Bogomilo, katera pa v Mengšu niti ne eksistira. Vse kaže, da pač »Narod« večkrat tako piše, on pa. »ki se trudi, dela in žrtvuje svoje moči za okrepitev obmejnih bratov«, je to slepo prepisal. Če dokaže kakšno dejanje, katero podtika Orlom (in Bogomili), dobi nagrado. da je bo vesel; če pa noče denarja, naj mu pa ostane častno ime : obreko-valec-lažnik;-. — Valentin Kajdiž, kaplan. g Bohinjska Srednja vas. Mnogo Bohinjcev iz zgornje doline in s Ko-privnika. med njimi tudi oba pevska zbora, se je 29. avgusta poklonilo za letošnji jubilej svoji nebeški Materi na Sv. Višarjali. Prelepa božja pot ostane gotovo vsem udeležencem v najlepšem spominu. Gotovo, edinole zaupanje v Boga in Marijo nas bo storilo v resnici srečne, dragi Bohinjci, ne pa morda kak liberalen prijatelj s svojimi umazanimi časopisi, pa naj se še tako liže okoli vas! — Jeruzalemski romarji .— štirje iz naše župnije — se vam vsem najsrčnejše priporočamo v molitev, aa bi nam dal Bog srečno pot in zdravo > vrnitev. Tudi mi se vas bomo v dorno. 1 vini našega Zveličarja in njegove ljubo I Matere vseh prav posebno spominjali. < g Sv. Lenart nad škofjo Loko. Vj nedeljo 21. avgusta je priredilo tukajšnje Katol. slov. izobraževalno društvo veselico, ki nam je donesla dokaj zabave. Igrala se je dr. Krekova igra »Tri sestre« in A. Čadeža šaloigra »Pri gospodi«. Obe igri sta uspeli izborno. Do. mače in iz okolice, zlasti iz Železnikov došlo ljudstvo iger kar rii moglo pre-hvaliti. Posebno v igri »Pri gospodi« je ugajala ljudem Mica ali Micona, ki je izvršila svojo ulogo, da je boljše nI mogla. Pred in med obema igrama nas je zabaval društveni mešani in moški zbor, ki je pod vodstvom vrlega orpa-nista g. Skoka izvršil svojo nalogo v občno zadovoljnost. Iz tega lepega uspeha se vidi, koliko se doseže lahko v vsaki gorski župniji, če je ljudstvo dobro in vneto za pravi napredek in izobrazbo. Če pomislimo, koliko truda je bilo treba za igralce, ki imajo vsi v tej tako raztreseni župniji daleč hodili k vajam, posebno še sedaj v poletnem času. ko je veliko dela. moramo le za-klicati: Čast in hvala našim vrlim fantom in dekletom za toliko požrtvovalnost. Le tako naprej! Pa nas kmalu zopet povabite. — 29. avgusta smo pokopali posestnika Antona Potočnika, po domače Kvedra, ki je bil okoli trideset let cerkveni ključar in vseskozi dober in veren mož. Naj v miru počiva! — Pred par tedni se je tudi po naši župniji klatil protestantovski razpeče-valec sv. pisma, izdaje britansko iti in inozemske svetopisemske družbe. No. veliko sreče ni imel. četudi se je posebno loteval le ženic. Ko ga je ena vprašala, kako da knjiga nima škofovega potrdila, je rekel: »E, to knj\?o je Kristus sam potrdil.« Poleg sv. pisma je delil tudi neke listine z na-slovom »Veselo poročilo otrokom«. To so male, kratkočasne povestice, iz katerih vseh pa veje le protestantovski nauk. da zadostuje vera sama za zveli-čanje brez dobrih del. Če si še toliko grešil, samo veruj v Kristusa, pa bo vsa dobro. Prav po geslu Lutrovem: For-titer pecca, fortius krede«, to se pravi, »le veliko greha stori, pa še bolj trdno veruj, pa ti je vse odpuščeno . Vidi sc, da so take listine namenjene, otrokom že omrziti ljubezen do spovedi. No. pa to se jim še ne bo posrečilo. Krščanskemu ljudstvu P& kličemo: Proč s takimi raznašalci. proo s takim sv. pismom, proč s takimi listinami. Berite sv. pismo, katero je izdala družba sv. Mohorja! g Tržiške novice. Zupnišče v Lomu bo v kratkem izgotovljeno. Lepa stavba je to, v ponos Lomljanom, ki so bodočemu župniku pripravili tako udobno bivališče. Minuli teden so vzidali v cerkveni zid granitno spominsko ploščo pokojnemu č. g. kuratu Premru. Spomenik je jako lepo izvršil kamnosek Vodnik iz Ljubljane. — V šentanski do-< lini se je pojavila pred kratkim škrla-tica. Obolelo je nekaj otrok. Zanesli so jo najbrže iz Kovorja ali iz Križev, kjer jo razsajala že pred par meseci in zahtevala nekaj žrtev. Treba je previdnosti in paznosti, da se bolezen nc razširi. — Preiskava na Bcgunjšici najdene glave, katero sta zasledila tržiška orožnika, je dognala, da se nc da sklepati, da bi bila glava obstreljena ali odrezana. — Telovadni odsek Orel se .jo udeležil glavne seje telovadcev na angelsko nedeljo na Brezjah. Večje od-. poslanstvo se udeleži slavnostne otvoritve »Narodnega Doma« v Št. Ilju na Štajerskem. — V Sveto deželo so odšli od nas g. kaplan Čadež, predsednica ženskega odseka društva sv. Jožefa gdč. Mikič in tajnica Marijine družbe gdč. Marenk. — Tvrdka Kozina je kupila od barona Borna za drag denar blizu kolodvora velik travnik, na katerem namerava sezidati veliko poslopje za črevljarsko tovarno. g Iz Železnikov. Dva prezgodnja grobova. Dne 25. avgusta je umrla v Železnikih sedemnajstletna Marija Logar. Ko je bila vsa razgreta, šla je k studencu in si pustila teči mrzlo vodo na glavo in vrat. Pri tem se je tako prehladila, da je prišla kmalu ob zavest. Dan pred smrtjo pa je •vendar prišla toliko k zavesti, da je bila spovedana in obhajana. Mladost — norost; skače čez graben, kjer je most. — Dne 25. avgusta je priredila železniška dekliška družba izlet na Pertovč, kjer je bila sv. maša za vse družabnice. Po sv. maši jih jc šlo več na bližnji Ra-kitovec. Tu se jc zgodila obžalovanja vredna nesreča. Pri iskanju planink si jc dvajsetletna Micika Čemažar upala preveč in padla je s strmine in se ubila. Tovarišica, s katero je hodila skupaj, jo je svarila, naj nikar ne gre s hriba. Pa se ni dala odvrniti, češ: »Jaz grem ,v robe, čc nobeden drugi ne gre!« In šla ije v nesrečo in smrt. Mrtvo sta jo do Pečane prinesla dva v košu, do Pertov-ča so jo spravili vrli Potočani na saneh, do Železnikov pa domačini. Rajnica je bila prav pridna Marijina hčerka in vneta cerkvena društvena pevka. Pogreb je imela jako lep. Zapele so ji selške družbene pevke v slovo, domača Marijina družba pa jo je polnoštevilno in z zastavo spremila k zadnjemu počitku. Micikini duši naj bo Bog milost-ijiv! Žalostnemu očetu in potrti materi pa naše iskreno sožalje! »Človekoljubni« železniški liberalci seveda sedaj izrabljajo ta žalostni dogodek in kriče po vseh svojih časopisih: Župnik je kriv, on je morilec, on bi bil lahko to preprečil, pa se ni brigal za to. Res je, da bi človek marsikaj lahko preprečil, če bi vedel naprej, kaj bi se moglo zgoditi. In liberalci dobro vedo, da je župnik, ki je bil oni dan prvič na Rakitov-cu, prav toliko kriv nesreče, kot liberalci, ki jih oni dan ni bilo na Rakitov-cu, toda sedaj je prilika, da se udari po toliko sovraženem župniku, zato pa udarimo, ali po pravici, ali po krivici, samo da udarimo in ga pristudimo pri ljudstvu. Zares, fini in pravični rod, liberalni rod! g Ihan. Bližajo se nam občinske volitve. Storimo vsak svojo dolžnost in oddajmo glasovnice možem, ki so res pravega krščanskega mišljenja. Vsakemu, ako ima le količkaj pameti, se mora zdeti smešno, ako posluša neke širo-koustneže. Pokažimo na dan volitve, da vemo za kaj se gre in volimo može, ki bodo odločni in zanesljivi tudi takrat, ko je treba v boj in kako grenko požreti od ljudi, ki malo delajo in veliko vpijejo. g Pri Sv. Joštu nad Kranjem je v nedeljo, 18. septembra, dvojno opravilo radi praznika Žalostne Matere božje. Ker se na ta dan dobijo porcijunlculski odpustki, je število romarjev vsako leto večje in je tudi letos preskrbljeno za več spovednikov. g S Trate v Poljanski dolini. V nedeljo, dne 28. minulega mescca je naša dekliška Marijina družba praznovala desetletnico svojega obstanka. Pri popoldanski službi božji je gospod župnik v navduševalnem govoru orisal življenje in delovanje Marijine družbe v pretočenih desetih letih. Nato se je v prostorih izobraževalnega društva uprizorila veseloigra »Kukavica, modra ptica ali boj za doto«. Pred igro je družbenica Frančiška Alič nagovorila in pozdravila navzoče, zahvalila vse, ki so na katerikoli način pripomogli k slavnosti in navduševala tovarišice k nadaljnemu delu pod zastavo Marijino. Po pozdravu je Lužarjeva Mici, oblečena kot ci-ganček, prav milo in lepo zapela »Cigansko siroto«. Igra sama je nad vse pričakovanje dobro uspela. Najbolj so se obnesle sestre Marija, Nežika in Re-zika, ki so z zvijačo in šalo hotele izvabiti in nazadnje tudi izvabile od svoje tete doto za Reziko. Zlasti se mora pohvaliti Marijo, katero vlogo je predstavljala zgoraj omenjena govornica in se je, kakor že večkrat pri prešnjih predstavah, popolnoma uživela v svojo ulogo. Pogodili sta- jo tudi teta Barba in njena soseda Stojanlca, katera je z modrimi nasveti stala na strani svoji prijateljici in karala njeno prazno vero. Manjše uloge so imele Špela, Maruša in Dora, katera nam je kot »ciganka«, govoreča v hrvaščini, izvabila mnogo smeha. — Po igri je bil srečolov, za katerega so se že med pavzami prodajalo srečke. Tudi nismo pozabili Slovenske Straže, za katero smo nabrali 10 kron. □aC3C3C3C=]C3CaaC3C3aCZldC3C3 IO □ n n u □ n Dolenjske novice aaaancinanaaaaDnnn d Velika nesreča se je zgodila v Kostanjevici. Župnikovemu hlapcu so se nenadoma splašili konji, hlapec je padel raz voza tako nesrečno, da je obležal nezavesten, čez sedem ur je pa umrl. d Loški potok. Kako grozna nesreča nas je v zadnjem času zadela. Dragi »Domoljub«, menda se nikdar več ne oglasimo. Za našo dolino si izgubljen. Vse je uničeno in razpadlo, kot pogorišče, razvalina je sedaj pri nas glede političnega stanja. Zbegano je vse, cele trume se oglašajo za izstop iz naše stranke, naše organizacije. Črna množica mož, žensk, vseh stanov in starosti, oblega lcaplanijo in hočejo linčati zapeljivca našega ljudstva. Vse je pro-palo. »Društven Dom« že oblegajo in načenjajo — to gnezdo zalege kaplano-ve črede! tako mu sedaj pravijo. O društvih ni govora, vse se je razšlo. Orel se je razpršil, le par »čukov« se še skriva po »duplinah«, drugi prestopajo k sokolom, ki se baš izlegajo. Gospod kaplan je odstopil od občinskega odbora, jednako svetovalec Kordiš M., vsi drugi z županom vred so izgubljeni. Ljudstvo je neverjetno razjarjeno, zlasti ženstvo sc dviga in razbija vse: knjižnico, telovadno orodje, Dom, vse kar spominja na črednika kaplana. Grozno vpitje in krik. En glas se le sliši: Zape-ljivec, oderuh! G. kaplan se pa skriva, niti v cerkvi se ne prikaže, 21. avgusta še doma ni maševal. Na prižnico si sploh več ne upa. Dela pri župnišču so se tudi ustavila. Vse delo na polju je prenehalo. Po cesti hodijo, grozeč in tuleč velike množice, sredi med njimi na pisanem pramu pa, oh! ta pogled! Venomer mu done glasovi: Ti rešitelj naš, dobrotnik naš! Slava! Čast! Obsut je s cvetjcm in zavit v slovenske trakove. Matere dvigajo svoje dojenčke, da ga vidijo. Postavni možje se solze, veljaki doline pa stoje ob strani in ljudstvo užigajo k vedno hujšim klicem. Koder jaha, se plotovi lomijo. Priplazil sem se do ženice, ki jc zaostala za sprevodom, strahoma jo vprašam: »Kaj pa je to, kdo je oni na sivem pramu?« — »Ali ne veš tega,« me začudeno pogleda, »Blažev študent so!« — »Pa zakaj jih tako častijo?« som ponižno vprašaL — »Kaj ne veš,« se mi zadere malo dekletce, »kaj se je zgodilo!? Doslej smo bili v krempljih zapeljivcev, slepili so nas, odirali na vse mogoče načine, pobirali denar, jajca, kokoši, slepili so naa z govori, z listi itd. Zdaj pa je vstal eden, ki nas je rešil. V »Slovenskem Narodu« (dekletce ga pokaže, ženica ga mi vrže v obraz) so Blažev Gospod pokazali vse. Popisali so vse veselice, n©-. umnosti teh društev, odiranje, kar so s nami počenjali, in bodo še pisali. Zlasti ta zapeljivcc kaplan« (dekletce je pljunilo, ženica pa stisnila pesti). Obe st« pali v divji krik. V groznem strahu sem zbežal, ravno takrat se je pa sprevod vrnil, stisnil sem se za trame in gledal: Prijahal je mimo mene, pram se ustavi, meno je zazeblo, morda me je spoznal nekdanjega pristaša Slovenske Ljud-: ske Stranke. Pal sem mu pred noge in zaklical: »Obžalujem, odpustite mi!« Ni me pogledal, le besede: »Si vendar spoznal« je izustil in odjahal naprej. Ker se je naveličal jahati, so ga dvignile neštete roke in nosile, dvigale kvišku, plaval je še višje kot na pramu. In videl sem ga: mlad mož. deviške brčice 71 eo sc začele ravno oglašati, visoko čelo, poteze utrujenosti — takrat so ga pa zopet obsuli s cvetjem in sprevod je odšel. Vse jc nosilo »Slovenski Narod«, katerega je rešitelj sam razdajal po gostilnah in vaseh, ko je odpiral ljudem oči, reševal svoje ljudstvo. Trud in delo za narod mu je začrtal poteze utrujenosti. Kot spreobrnjenec sem se sprevodu pridružil. Z lažjim srcem sem šel. Ni ga v naši dolini, ki bi znal tako gin-ljivo pisati, tak sta si zatrjevala dva mladeniča. »Tako mlad, še prifunge iz osme šole ni zdelal, in že tako češčen naš rojak,« so si veselo kimale navdušene ženske. »Doslej smo sc ga bale vzeti v družbo, ker smo morale zanj plačevati, a zdaj bo on v največji časti, kaka čast, če pride k nam,« si je zatrjevala gruča mladih gospodičen. Silni krik je prevladal vse, on pa jc plaval zavidan na rokah v velikem sprevodu. Ko dovrši prifungo osme šole, se mora naš rešitelj posvetiti politiki, to ljudstvo zahteva, je ljudska volja! je v silnih zamahih klical čokat mož. — Da, tako lepo življenje in z enim mahljajem jc uničil klerikalno pošast Blažev študent. Spomenik, pravijo, se mu že kleše: na tleli lintvern ubit, na vratu mu stoji rešitelj naše doline, v eni roki drži »Slov. Narod«, v drugi pa gospe pero. — Oh, slavni, presrečni Lojze! Trikrat pa srečna dolina, ki ima tako brihUiega Lojzka! d Vače. Ali res plovemo v znamenju stranišča? Ko so še vladale prejšnje razmere, katerih nas je rešil naš občinski svetovalec in »nadvzgojitelj« Blagajna, smo imeli baje 5G odstotkov občinskih doklad, sedaj pa jih mora biti 78 odstotkov. Dokler ni prišel k nam Blagajna, je imela šola dosti stranišč. Sedaj je bilo treba še dvoje stranišč na stroške davkoplačevalcev prizi-dati. Zanaprej bo dveh preveč. Ce bi bili potrebni, bi ne imeli nič zoper to, toda kaj je tega treba bilo? — Blagaj-netova hranilnica, kjer, kakor pravijo, večinoma Blagajna sam sprejema denar, vpisuje in izplačuje, je imela tekom treh let baje prvo revizijo. Če primanjkuje v blagajni, nas to nič ne briga, a pusti naj ljudstvo v miru. Martin-čovko s Klenka sc je dolžilo, da jc prejela sto kron preveč, Marsa celo za petsto kron. Če sc kdo zmoti za deset ali dvajset kron, je razumljivo, za 500 kron — to nam no gre v glavo. Mars je vse dvignil že pred blizu dvema letoma. Ali je bilo v proračunskem zaključku dvakrat vse prav ? Ali se pri bilanci ni nič poznalo? Saj vendar imate kako knjigovodstvo. Če bi se to pri nas zgodilo, to bi vpili o poneverjenju iii goljufiji! Mi seveda ne smemo tega reči. d Iz Ribnice. Kakor je bil »Domoljub« napovedal, priredila je naša živinorejska zadruga v nedeljo 28. avgusta poučno predavanje, ki je bilo precej dobro obiskano. Možje, cvet ribniških živinorejcev, so pazno sledili izvajanjem živinorejskega inštruktorja g. Krištofa, ki je lahko umljivo in po domače govoril o pomenu živinorejskih 81 zadrug, o načinu krmljenja, o važnosti snage v hlevih in o paši. Posledica tega predavanja je bila, da se je mnogo skozi cel teden govorilo o živinorejski zadrugi, kar gotovo ni slabo znamenje. Počasi sicer, toda varno stopamo naprej. d Iz Št. Jurija pri Šmariji. V nedeljo, dne 28. avgusta, smo imeli na podružnici »Tabor«, ki stoji na prijaznem hribčku, cerkveno žegnanje. Saj je marsikateremu znana ta zgodovinska cerkvica, kar priča spominska knjiga, ki se nahaja v mežnariji. Kljub slabemu vremenu je pohitelo ta dan mnogo ljudstva na hribček, kjer je v ljubki cerkvici opravil naš domači č. g. župnik duhovno opravilo. Iznenadila nas je pa šentjurska godba, ki je svi-rala pri sv. maši. Kdo bi si mislil, da se v teku treh mesecev morejo domači fantje tako izuriti, ker večina v začetku niti not niso poznali. Nismo vedeli, da imamo v naši skriti župniji take talente. Največja pohvala pa gre neumornemu g. Jožefu Remicu, ki je prevzel težavno učenje. — Popoldne istega dne so pa prišli k nam v Št. Jurij šmarski Orli s č. g. kaplanom. Pred župniščem so jih pozdravili naši fantje z godbo. Domači č. g. župnik je Orle in godce pogostil in proti večeru so se nato Orli spremljani z domačo godbo veseli vračali v Šmarije. Tudi č. g. kanonik Kržič nas je ta dan počastil s svojim obiskom. — Vidite torej, da mi Št. Jurci ne dremljemo, ampak krepko napredujemo. Upamo, da se tudi pri nas kmalu ustanove Orli, saj imamo pridne in navdušene mladeniče, katerim zakličemo: »Le krepko in neustrašeno naprej, vrli naši fantje!« Na zdar! d Velike Lašče. 18. avgusta nas je zapustil naš gospod kaplan Matevž Koželj. Koliko je gospod Matevž storil za laško faro v dušnem in gmotnem oziru, se nc d& povedati v par besedah. Povzdignil je hranilnico in posojilnico na nenavadno visoko stopinjo. Ustanovil je Izobraževalno društvo in Orla, sezidal prekrasni Dom, ki je ponos naše fare. Zato ga je pa tudi ljudstvo ljubilo kot malokoga. Težkim srcem se je poslovilo od njega. Prelepo podoknico mu jc napravilo izobraževalno društvo. Drugi dan pa ga je spremljalo celo dolgo pot do Ribnice 10 voz. Spremljali so ga sosedni duhovniki in laški farani brez razlike strank in s tem pokazali, da znajo ceniti vrlega duhovnika. Gospodu Matevžu kličemo: Bog Vam povrni, kar ste pri nas dobrega storili in blagoslovi Vaše delovanje v prid Cerkvi in v prospeli slovenskega ljudstva! d V Jurjevici pri Ribnici blagoslovilo sc bode 18. septembra popoldne ob 2. uri gasilni dom in pa novo briz-galno. Društvo priredi veselico na prostem, to je na vrtu Andreja Lovšin, nasproti gasilnemu domu. Vabite se torej, gostje vse okolice, da pridete in z udeležbo pomagate, saj tudi društvo stoj! proste volje vsakemu in vsaki čas na pomoč! Torej na svidenje dno 18. septembra popoldne v Jurjevici. Spored: I. Blagoslovljenje gasilnega doma in brizgalne. II. Govor o pomenu in važnosti gasilnega društva. III. Po. zdravni nagovori bratskih društev ter došlih gostov. IV. Prosta zabava in med odmori igra godba. caanDaanmcinnnnna □ Kotranishe nnnirp S fiaaaaanbnnnnannrm n Ljudska slavnost v Cerknici. Vj nedeljo 21. avgusta je praznovala Cerknica z okolico velik ljudski praznik, Ljudska slavnost je bila krasna mani, festacija čedaljebolj probujajoče se kr-. ščanske misli. — Krog 9. ure je prikorakalo 120 uniformiranih Orlov cerkniškega in logaškega okrožja v Cerknico, okrašeno z mlaji in zastavami. Na glavnem trgu je čakala velika množica, ljudstva. Tu pozdravijo gospica Ivanka Mramorjeva v imenu somi"!j ~iic, g. župan Lavrič v imenu občine in g. Iv. Korče v imenu izobraževalnega društva. Po krepkem odzdravu zvezinega. načelnika br. Jeločnika in po obhodu po trgu je bila na planjavi poleg cerkve sv. Roka služba božja s sodelovanjem idrijske godbe in pokanjem papirnatih bomb. V cerkvenem govoru je g. J. Pavlin živo očrtal potrebo doslednega krščanskega življenja. Dosleden ni, kdor zase sicer moli, hodi po božjih po-, tih, a v javnem življenju podpira so« vražnike sv. Cerkve. — Po sv. maši je bil ravnolam velik ljudski shod, na katerem so govorili: okrožni predsednik J. Podbevšek o potrebi izobraževalnega dela, br. Jeločnik o namenih mladinske organizacije ter razliki med našimi in liberalnimi prireditvami, br. K. Škulj o narodni misli in ljubezni do domačije, okrožni načelnik br. Josip Udovič o napredku krščanskih organi« zacij našega kraja v zadnjih dveh letih. — Shod je sklenil dr. Lampclovo slavitelje v Črnem vrhu brzojavno pozdraviti, a poštar Zagorjan brzojavke ni hotel sprejeti z izgovorom, da jc prepozno. — Shod se jc vršil v najlepšem redu v splošno zadovoljnost vseli navzočih. — Po litanijali je bila javna telovadba na lepo okrašenem vrtu g. Janeza Martinčič. Telovadba je izpadla prav dobro. »Moreška«, za katero si je cerkniški Orel nabavil lastne nove sablje, je kar očarala mnogobrojno občinstvo, med katerim je bila posebno številno zastopana vrla »Menisija«. — Po zahvali in pozdravu okrožnega predsednika je visokošolec gosp. Jež v daljšem, temeljitem govoru spodbujal k zanimanju za mladinske organizacije. Pozneje je kreko nastopil še lo-škopotoški br. Škulj. Medtem pa se jo razvila tako živahna in prisrčna za« bava, ubrano petje begunjskega meša« nega zbora, logaške Bogomile, moškega in dekliškega zbora cerkniškega itd., da je čas potekel kakor en trenu« T jtek. Gostilničar je dobro postregel, jvrla dekleta so Častno izvršile svoje posle, godba je lepo povzdignila slav-| nost. Le nekaj je manjkalo, namreč pijanih razgrajačev; niti enega ni bilo. Pa se je brez njih izvrstno shajalo. Nasprotniki so se čudili: »Toliko ljudstva, pa vse v lepem redu. Morali ao res biti ,vsi enega duha in enih misli.« — Sedaj pa jih jezi, da se je vse tako lepo izteklo. Izmišljajo si nekatere laži, obrezujejo in zmerjajo. Ljudstvo krščansko pa se jim smeja in gre brez ozira na njih skovikanje z veselim spominom na krasno slavnost in z novim pogumom naprej. n Borovnica. Vlak z jeruzalemskimi romarji se je 2. t. m. tudi pri nas vstavil, da je sprejel naših 10 romarjev. Pritrkavanje in gromenje topičev nam je naznanjalo njegov prihod. Žalostni smo ostali in gledali za njimi. Blagor jim! — Dne 3. septembra spremili smo k večnemu počitku Marijo Žitnik roj. Grdina po domače »malen-sko mater«. Dosegla je rajnica lepo starost 84. let na posestvu »v malnu« poleg borovniškega mostu. Bila je vzgled skrbne gospodinje, do zadnjega marljiva, mirnega značaja in usmiljenega srca, radodarna do revežev. Kako so jo ljudje spoštovali in ljubili, pokazala je mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Čeprav že v letih, zanimala se je posebno za slov. katol. izobraževalno društvo, rada se je udeleževala pred-Btav, med prvimi je pristopila k odseku Bogomili, zato jo je tudi Bogomila E zastavo spremila k večnemu počitku |n se ganljivo od nje poslovila. Rajnica Jc veliko doživela, zlasti ob času, ko se je tik njenega posestva gradil veliki Železniški most in se je nabralo ljudstva iz vseli vetrov. Dvakrat je imela celo kolero, ki jo je srečno prestala. Šla je sedaj k Večnemu po zasluženo plačilo za premnoga dobra dela, ki so jo gori spremila. Naj v miru počiva blaga fnatil n Vrhniške novice. Pri pekovskem mojstru Černeliču je izmak- Eil njegov pomočnik Anton Gorišek 50 kron denarja ter izginil. Fant je bil spomladi potrjen v vojake, in ker Ima precejšen strah pred vojaško suknjo, si je hotel pomagati v Ameriko. Če mu bo sreča mila, se gotovo kmalu pokaže. — Piško s štirimi nogami ima nek posestnik na Vrhniki. Stara je že par mesecev in so dobro razvija. — Vrhniška gospodinjska šola se baje s 1. oktobrom Izpopolni. Dobi namreč še zimski tečaj, i bo trajal šest mesecev in bo le za ekleta, ki bodo stanovala v zavodu. — IV drugi polovici septembra se preseli rajfajznovka iz »Društvenega doma« v kaplanijo. Uradovalo se bo V pritličju. To izpremembo naj blagovolijo stranke vzeti v vednost. n Bevke. Zlato poroko sta obhajala Jernej Svete in njegova soproga dne 24. m. m. Na mnoga leta! n Z Unca. Po dolgem molku zopet fiekaj novega. Kot povsod, tudi pri nas letošnja letina ne bo kaj prida radi vremenskih sitnosti in pa črva. Ta grdoba nam je letos uničila kar cele njive in travnike. Krompirja bomo letos kot kaže, bolj pomalem uživali, ko je pod enim biljem do 30 in še več črvov. V sili vsi pravijo, da bi naj županstvo v bodoče zahtevalo, da vsaka hiša en dan uničuje spomladi hrošče. Če pa bi se te želje oprijelo in pod globo sililo k tej prekoristni dolžnosti, pa bi se jih gotovo dve tretjini skušalo odtegniti. Danes, ko vsevprek čutimo, kako škodujemo sami sebi, če pravočasno ne zatiramo hroščevega rodu, je taka zahteva povsem umevna in nič ne bi škodilo, ko bi županstvo najstrožje postopalo proti vsakemu, ki bi ne zatrl večjo mero hroščev, kot se sedaj zahteva. Škodljivec pravzaprav ni hrošč sam, ampak vsi tisti posestniki in sploh prebivavci občinski, ki nočejo spolnovati zahtev glede pokončevanja hroščev. Vsak škodljivec pa naj trpi kazen, ker to je pravično: hrošč smrt, kmet in občan pa občutno denarno kazen. Svetovali bi, da bi povsod županstva za kazen dala dva dni na stroške vsakega takega nemarneža pobirati hrošče in mu pri občinskem davku vračuniti primerno svoto za najete delavce. Morda bi to pomagalo. — Naše izobraževalno društvo je v poletnem času počivalo, zdaj pa bomo skušali nadaljevati vsak mesec s predavanji, da sc zopet življenje oživi. n Planina pri Vipavi. Naša občina je letos dobila precej denarja za sadje, pa bi ga lahko veliko več, ko bi ljudje razumeli, koliko dobička nese umna sadjereja. Od raznih krajev prihajajo prekupci k nam in sadju nastavijo tako nizko ceno, da se ga komaj izplača obrati. Pa nekateri ga radi dajo, samo da dobe zanj nekaj denarja. Če hočemo, da ne bomo odvisni od prvega prekupca, ki pride k nam, moramo se združiti, da se poučimo o sadjereji in ker že imamo naše izobraževalno društvo, bi morebiti zadostoval odsek za umno pridelovanje in razpečavanjc sadja. Sadjerejski učitelj, ki ga je nastavil deželni odbor, nam bo gotovo rad šel na roko; to bi bil vir lepih dohodkov, sedaj, ko je toliko treba izdati za vse mogoče potrebe. Tukaj zopet vidimo, kako potreben nam jc prostoren društven »Dom«, za katerega se pa denar nabira jako počasi. Darovali so še: A. Štrancar (Br.) 1 K, pevci pri pogrebu J. Št. 10 K, nosilci 8 K, neimenovani iz G. v. 2 K, g. župnik Stazinski 50 K, Fr. Poljšak 2 K, Katol polit, društvo v Vipavi 3 K. Spominjajte se društvenega »Doma« ob vsaki priliki, kajti manjka še mnogo! — Naš g. predsednik je na podlagi vinarskih tečajev in lastne skušnje predaval, kako je ravnati z vinom, dokler je v kleti. Bilo je poučno. Obljubil je tudi, da bo letošnjo jesen govoril o vinski trgatvi. — Dne 10. julija smo ustanovili tudi pri nas podružnico »Slovenske Straže«, ki je popolnoma neodvisna od izobraževalnega društva. Upamo, da bodo naši somišljeniki pristopili k njej v večjem številu, tako da bo zastopana vsaka hiša. n Iz Hrenovic. Ribničan žene pre-šiče po cesti. A te mrcinc, že opehane, gredo možu prepočasi. Kaj si torej izmisli kiinštna glavica? Tam na njivi raste ženof. Gre in ga natrga ter ž njim namaže svoje živalice. Kakor bi strela udarila med nje, jo uderejo tja po ce-. sti, ker jih namazani del telesa grozor vito skeli. In zdaj jih Ribničan nika-t kor ne more dohajati. Žalosten se ustavi, gleda za njimi in premišlja, ka^ ko naj si pomaga iz zadrege. Pa se ne pomišlja dolgo, temveč še enkrat natrga ženofa in še samega sebe namaže ž njim. Tudi njega zaskeli, teče za svinjami kakor bi ga veter nesel in jili dohiti pravočasno. Ta pripovedka o Rib-ničanu in njegovih prešičih mi je prišla na misel, ko sem pred tremi tedni slišal v »Slovenskem Domu« zabev-skati nekoga, ki ni trgovec — tako se je namreč podpisal. Kakor Ribničana in njegove prešiče ženof, tako je tega znanega neznanca strašno spekel moj zadnji dopis v »Domoljubu« z clne 4. avgusta, tako da je šele čez teden dni prišel k sapi ter svojo onemoglo jezico odložil v tem listu. Da bi mu le ne škodovala na zdravju! Kar nc gre mu iz glave, kako da se drznem "liberalne trgovce strašiti s konsumom. Imenuje me ubogo revo, otročje zaru-kanega, zaslepljenega moža, ker nočem izprevideti, da je »sam dr. Krek prišel po žalostnih skušnjah zadnjih let končno do pravega spoznanja, kako veliko oslarijo je napravil, ko jc svoje-časno priporočal ustanavljanje konsu-mov«. Lepa hvala za pouk! Kot hvaležen človek pa hočem dopisnika »Slovenskega Doma« tudi jaz na kratko poučiti, zakaj je pri nas na Kranjskem propadlo nekaj konsumnih društev. Vidiš, dragi prijatelj, nekatera kon-sumna društva so končala zato tako žalostno, ker ni bilo nobenega pravega vodstva. Dr. Krek pravi v »Narodni ekonomiji«, ki jo je svojčas predaval v semenišču v Ljubljani in se dobi lito-grafirana istotam, takole: »Konsumna društva morajo služiti svojemu namenu; služijo pa le, če je vodstvo tako, da res razume svojo nalogo. Brez dobro vzgojenih ljudi, ki bi vodili dru-, štvo, se koplje društvu grob. Od uspešnega vodstva je odvisen društveni obstanek, društvo se pa uspešno vodi, če se drži pravili Kakor državi nič ne koristijo dobre postave, ki se ne izvršu^ jejo, tako tudi društva ne rešijo pra« vila, če jih zanemarjajo v prvi vrsti tU sti faktorji, ki so predvsem poklicani, da izpolnjujejo društvena pravila. Za-, nemarjanje društvenih pravil je vzrok, da so propadla društva.« Toliko pouka, dragi prijatelj, sem Ti hotel podati, da mi ne boš žugal, da me bo treba enkrat peljati h košanskemu sv. Mihelu, da se bom na lastne oči prepričal in poučil, kaj se pravi konsum. Mimogrede Ti omenjam, da sem bil že tam, pa sem se res na lastne oči pre-, pričal, da šmihelski konsum prav dobro služi svojemu namenu. Zato si čisto lahko prihraniš brezpotrebni trud, da bi mi o priliki nekoliko bolj natanko popisal ta vzor-konsum. Ker pa sem prišel po daljšem opazovanju in premišljevanju do prepričanja, da bi bil konsum zlasti v hrenoviški občini umesten in potreben, o čemur so z menoj vred prepričani tudi mnogi pametni možje, zato ideja konsumnega društva pri nas kratkomalo ne sme zaspati. Buditi to idejo bodi ena poglavitnih naših nalog. Uprav žalostne skušnje propadlih konsumov pa nas bodo bodrile, da pravočasno poskrbimo za dobro vzgojo ljudi, katerim bomo svoječasno izročili vodstvo konsuma. Čimbolj nas bodo. liberalci in trgovci izzivali z liberalnimi zavitki in liberalni dopisniki s svojimi tozadevnimi dopisi, tembolj bomo delali za to idejo. Konsum pa mora biti, naj velja kar hoče, naj se Tebi, ljubeznjivi dopisnik Slov. Doma« tudi žolč razlije od jeze ali naj Ti celo srce poči od togote! Živijo konsum! ■— Začasno vpokojeni konsumai-. U □ n Ii raznih fersiau u □ n Iz Trbovelj. . Krščanski delavci, kmetje in drugi, vsi 11. septembra 1910 v Trbovlje na Štajerskem, kjer se bo blagoslovil »Društveni Dom«. Pri tej priliki sc priredi v nedeljo dne 11. septembra 1910 o priliki blagoslovljenja »Društvenega Doma« v Trbovljah velika slavnost. Spored: Dopoldne: 1. Ob pol 9. uri sprejem došlili gostov na kolodvoru, nato sprevod skozi Trbovlje I v Trbovlje II; 2. Na trgu v Trbovljah pred cerkvijo pozdrav; 3. Ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša; 4. Po cerkvenem opravilu blagoslovljenje »Društvenega Doma« in slavnostni govor; 5. Ob 12. uri kosilo. Popoldne: 6. Ob 2. uri pete litanije; 7. Ob pol 4. uri javna telovadba štajerskih in kranjskih Orlov: a) rajalni pohod, b) proste vaje 1. 1910, c) orodna telovadba, č) moreška (sabljanje), d) rajalni odhod; 8. Po javni telovadbi istotam ljudska veselica s srečolovom. Pri celi slavnosti svira si. trboveljska pazniška godba. Vstopnina k javni telovadbi: Sedeži 1 K, stojišče 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen novemu »Društvenemu Domu«, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. H®vi mM m Savo pod Šmarno Goro. lov: betonski stebri, železna konstruk* cija in cestišče. Betonski stebri stoje n® skali globoko pod vodo; materijala ^ stebre so porabili tisoč kubičnih met* rov. V vsakem kubičnem metru je štiri vreče cementa (po 50 kg). Torej je v vseh stebrih 2000 metrskih centov ali 20 vagonov cementa. V vsem betonskem delu je železnih dobelnih žic, k| beton vežejo, nič manj nego 12.000 kilo* gramov. Vsak kubičen meter izdelano* ga betonskega stebra tehta 2200 kilo« gramov, torej je celotne teže v vseh betonskih stebrih 2200X1000 t. j. 2,200.000 kilogramov. Vsi zunanji betonski deli so tudi arhitektonično t. j. po zahtevali lepote, čedno in okusno izdelani. DrugI del mostu jc železna konstrukcija, t. j, veliko ogrodje iz železa, ki je razpeto nad mostom oprto na stebre in ki nosi tretji del t. j. cestišče. V razpetju meri to železno ogrodje 60 metrov in ima v, sebi 14 vagonov ali 140.000 kilogramov železa. V razpetju železne konstrukcije, torej na dolžino 60 metrov in širino pet metrov je nasut gramoz, ki tvori tretji del mostu, t. j. cestišče. Na vsak kva* draten meter površine so dali 300 kilo* gramov gramoza, torej vsa železna konstrukcija nosi gramoza 300X300 t< j. 90.000 kilogramov. Sama železna k on* strukcija pa tehta 140.000 kilogramov, torej je vse teže na betonskih podsta-vih 140.000+90.000 t. j. 230.000 kg ali 23 vagonov. Ogromna teža, kaj ne! Koliko teže pa sme iti ali se peljati čez most? Ko bi bila vsa teža razdeljena popolno* ma enakomerno, tako, da bi na vsaki kvadr. meter prišlo popolnoma enako teže, potem je sme iti na most 300X340, t. j. na vsak m3 340 kg torej skupaj 402.000 kg. To se pa v navadnem pro* metu nikoli ne zgodi zato sc taka težal nikoli ne spravlja na most, razven pri uradni obtožni preizkušnji. Dopustna teža pa je ta-le: Čez most sme iti cela vrsta vozov, drug za drugim, težkih p za 50 kg od tovarne. Zdr. tovarne za krmila a. dr. Dunaj II., Praterstr. 15. Prospekt,Goldgrube1zastonj. 1554 12-1 6 belih rjnh, zelo debele in zarobljene po 2 m K 14-, po 2 >/., m K 16 - iz domačega lanenega platna po 2 m K 18'- po 2 V< 1» K 20- - razpošilja franko po celi Avstriji narodna veletrgovska hiša od žensk strižene in zmešane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek. MPodkraišek 627 frizer 10-1 Ljubljana, Sv. Petra c. 32 v Levčevi hiši. TeSaji'za trgovsko vedo. Frid. Mesterja imejit. slovite preko evrop. meje znane trg. akad. Lipsko. 12 do-centov. Prospekt zastonj. In Branko moj veliki ilustrovanl cenik z nad 8000 podobami ur, zlatnine, srebrni-nc, godal, jeklenega , usnjatega in manufafcturn. blaga, orožja itd. Prva tovarna nr v Briixu št. 1365 (Češko) JAN KONRAD c. In kr. dvorni založnik. Prava švicarska nik. ank. - rem. ura, sistem Roskopf K 5'—, 8 komadi K 14- .Registr. Adler-Roskopf nik. ank-rem. ura 7 K. Prava srebrna rem. lira K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovoljena _ali denar nazaj._ |e zahtevati pri nakupu vpo-rabnih predmetov In daril vseh vrst moj bet ato ilustrovan cerik z nad il'00 slikami, ki se pošlje vsakemur zastonj in poštnin« prosto. C. In kr. dvorni založnik Jan Konrad BrBx 1407 (Čežkol. Izurjeni stavbeni,umetni,okovski mi se iščejo za Budapešto proti dobri plaCi in za trajno delo. Ponudbe se vpošljepod Šifro: »Ključavničar 291" na H. Mosse, Budimpešta, Nddor-u. 11. 2426 Vedne novosti, najcenejših ln najlepših razglednic v krasnih barvah umetniško Izvršene kot: cvetice, pokrajine, voščilne karte za rojstni in godovnl dnu, B o2lč, Novo leto in Velikonoč. 10 kos. sort. franko K —-50 25 » » » » 1-— 50 > » » > 1-70 too » » > 3-20 300 » » » > 5E0 500 » » » » 13-— 1000 » » » » 25'— Razpošilja se proti vposiatvl zneska v gotovini aH pa v znamkah. NaroČila nad 2 K pošilja po povzetju c. kr. dvorni založnik lan Konrad BrQx, štev. 1393 Deško. Mizarskega pomočolka sprejme Matija Baloh, Zabreznica p. Žirovnica. Tržne cene Gospodarske Zoeze za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 6. septembra 1910. Deželni pridelki: Pšenica...... Rž ......... Ajda........ Ječmen...... Oves........ Proso belo.... Proso rumeno ■ Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah........ Lareno seme . . Grašlca...... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbničan Fižol Prepeličar Fižol Mandclon Čebula...... Krompir...... Zelje . veže . . . Zelje kislo brez sodu...... Repa sveža . . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna...... Orehi....... Gobe suhe . . . . Ježice....... Želod ....... Smrekovi storži. Seno........ Slema....... Stella....... Cena K V 82 10 20 14 SO lt 50 111 _ 10 50 lo _ 14 50 24 2« _ 80 50 22 - 85 _ 2! _ «0 _ 23 _ 10 _ 6 _ 50 0 _ 4 — 11 _ 2(1 — ;o — 250 _ 4 00 4 3 — Živina, živa vaga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . . Prašiči...... KoštrunI..... Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 200'— do . . Maslo surovo od K 260 — do . . . Slanina sveža (Speh)...... Slanina preka- lena ....... Mast svinjska . . Loj......... Jajca 100 kom PlSanci..... Golobi....... Raca........ Gos......... Kolcnijaino blago na debelo Rlž Rangon od K 26' — do . . . . Kava Santos od K 100 - do . . . Sladkor...... Petrolej...... Cena K v Sli 1111 — 1 liu; 14:) — 1 105 2S0 1 2S0 - 1 108 _l i;s __ 1 10:: _1 08 8 50 ' 1 411 — «0 8 60; V 31 224 "_ KO 50 27 60 | Brinje, istrsko 256 lepo, novo blago prodaja po najnižjih cena! Anton de Gleria, trgovec v Dolenjec. Logatcu. - Vzorci se pošljejo brezplačno. se sprejme tako v trgovino z meša nim blagom. - Kje. pove upravništvo „Domoljuba". 255' Učsssks Vet čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Franc Kuk, čevljarski mojster r Podmelcu, Primorsko. 249. Poglejte sem! Obhajilni prt Svileno svitel, vel. 150X160 cm trpežno reelno blago. V sredi vtkana sv. večerja, okolu slike i z ' Jezusovega življenja. Cena Ie 8 K. Dva komada se pošljeta franko. Veliko novih naročil dokazuje veliko priljubljenost blaga. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako gorenji podatki niso resnični. Josip StBldl, Plesclinitz, poSia llllltz, C8SI10. 2536 Največja zaloga manufakfiiriiGga blag] v Kranju IIA DROBNO IN DEBELO je pri NA DROBNO IN DEBELO loan Saunikii po domače pri Jesenčanu" na Glavnem trgu. V tej trgovini se dobiva vedno lrišno In najnovejše vrste volneno in pavolnato blago za ženske obleke, lepi barhentl, kambrlki, ozfordl za srajce, močna bela in ruiava kontenina po jako nizki ceni, z imenom „Besen(anovo platni". — Velika Izbira ogrln-javk, velikih volnenih rut, kovtrov, kocev, zimskih rjuh, platna za rjuhe, volnenih In Zidanih rut, šerp, modrcev, pasov, dežnikov, prtov, rokavic, nogavic, sra|c, hlač zimskih in letnih. — Največja zaloga zimskega ln letnega sukna, kamgarna, modernega lodna In vsakovrstne hlačevlne (cajga) za mošKe obleke. Dobiva se tudi različno galanterijsko blaqo In vse potrebščine za društvo Orel. — Tovarniška zaloga zgornjih jop (Oberjak) in nepremočijivlh pelerin za moške, ženske ln otroke kakor tudi otroške oblekce po zelo nizki ceni. — Velikanska izbira raznovrstnih stvari za gg. neveste tn ženine. — Krojači lil šivilje 2549 imajo poseben popusti • Epilepsija, »z i KrČ/, EpllepUoonom i noznost M: | ' Zahtevajte zdravn. raz- L {§d0alavneMzaloacP'a»?.° • 4 m POSkoSnJo In na ogled raz- • varne ■ "prlv VSchwanenapfl" • WW f tlak« Fraikfart