Štev. 290 TRST, v soboto 16 oktobra 1909. Tečaj XXXIV —■ ^^a IZHAJA VSAKI D AS —— srtsljcfc En prtiRiklh ob 5, »b psnrtfeijklb sb 9. zlutr*} RsMmlias fiter. m prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) t mnogih fe'. fl^amaii r Trstu in okolici, Gorici, E"ra.nju, Št. Petra, ?I»OETI" atana: mI K 5-ao, yol lata 2 eO ■ ▼si dopisi naj se pošiljajo u uredništvo lista. Nefranke- vana pisma se as sprejemaj* to rskspisl ss as vradsje Haročaino, oglase in reklamacije je DoSiliati na upravo tisto. UREDNIŠTVO i slloa Giorgie Galstti (S (Naroda! do«) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost* v Trstu, vi. Giorgio Galatti št. 18. Mtae-frrastUaKfil ra?un St 841 652. TELEFON St 11-57, Bombe v Barceloni. Po TBfh evropskih mestih sa še vrfe ža-ne maaifesteciie v znak protesta radi usmrtit rs Franc:5ka Ftrrerja. LiberaJco Časopisje je brez izjeme edino T cbfojsnjn brutalnega Čina španske , ki se jih kaznuje s smrtjo. — Pred to sodbo ?e ie uklonilo boiie poučeno Spaceko jav „o maenie, ki ni okuženo po duhu upora. Sjrražne demonstracije v inozemstva je treba torej ca vsak a s čin obsojati, ker demonstranti ne posna^o položaja. Nadejamo bo — je zaključil minister — da prodira »pozusnje, da je bilo naSe postopanje opravičeno. iz življenja Frančiška Ferrerja. Frančišek Ferrer je bil rojen r Bsrce-l:ni leta 1857. Z«čel je ket železniški uradni, ca francosko-španski meji, potem je postal tajnik in obenem učitelj španskega jezika pri neki bogati drmi. Ho je ta dama timns, mu je zapustila 750.000 krcn v svrha ču rečne „moderno Solo" in za izdajanje Enatb?5tiČn-h spisov. V tej šoli se je poučevalo brez ozira ca vrrtke do2m?, a ^e trajaa le cd leta 1901 do leta 1906. Lsta 1906 je bil Ferrer aretiran, ker je bil obdo!ž?o, da je provzročil atentat na kralja. Porota ga jo op-outila. Libera^o špansko časopisje p;5a, da je u3^rčon;e Ferrer'a rtaščevanje rekcijonaTje? in da je biin obsodba vže naprej določena. Francozkl publicist o razmerah v Španiji. Frsrc:, ki pub'icist (Jamilio Ts.leton, ki je bi- rr.dE reieea visoka, v katerem je bičal špaa*ke razmere, iziosn iz Španije, je Dopisal v „Matinu" d Članek, v katerem opisuje, kaMe „'r a Španija". Oa pišo med drug m: ŽeJ^-n-iSki vlaki so nadomestili pcatae vozove, a pofitui vozovi ni:o veziti n č bel; počasi, kekor vozijo železniški vlaki. Iz Gracrte v Mnrcio — daljavn 300 km — potrebuje dva dni! Tarife na železnicah bo take, da zadoščajo ža cene same za zau tarlieoje rs^kfg^i zazToja narodne industrije. Uprava je do skrajnosti birokratična. Da se sm o cd po »'ari eno brzojavko, treba parediti več peti od enoga urada v drozegs. Javni pouk je jako akb. La malo občin ]e, ki imsjo šole, a one, ki jih imujo, p2< čajeic nč:teije tako, da morajo izvrševati tudi še kako drugo cbr.1, ako hočejo ži?tti. Večino bo2«.stva dežele poseduje du-hiTgčina. Latrfjndiz^m cbaoja msss kmet-sk-ga delavstva v na;vcč,o ub^žtvo in jih cili v izselje^fsnje, Španiji?, hi ima ogromna bogatitra, je nboga. Oaebno — dohoddn«ki davek znaša 10 do 20 K. Klerikalni režim je rež m uni-čevama narode. Nič na more opravičiti dirjaštev, ki bo jih prorzrjč le i.n^rhistička bande v Barceloni. A položaj te chžele jih pojdojuje. PODLISTEK Francozki župan, ki je vrnil španski red. PARIZ 15. Sinoči so Hle tudi v mestih v prorlrciji demnustracije. Žup3n Cherbourg Ski. poslanec Marh;er je vrnil Španskemu posian&u križ i?abclinrga reda, ki ga je debii pred kratkim, s pismom, v katerem pravi, da bi ie rmatral oneč&ščenim, ko bi še cadsl^e nosil Španski red. Eksplozija bomb v Barceloni. Poroči se. da po izbruhniti v Barceloni težki nemiri. En dal mesta je v ognju. — Razpočilo se jo na različnih krajih mesta več bomb, ki so prouzročile ogromno škodo. Mnogo oseb ie bilo od bomb Ubitih. Druge bombe v Barceloni. BARCELONA, 15. — V neki krojačnici •o naši: drugo bombo. Tudt ta je eksplodirala med transportom. Obe bombi sta bili enake sestave BARCELONA. 15. — Sinoči so naSli eno bombo na ulici na=rroti škofijski palači. Pogreb Ferrerja. MADRID, 15. — Ferrerja so včeraj zjutraj pokopali na občem pokopališču. Angleški listi o usmrčenju Ferrerja. LONDON 15. „Times" protestira zelo energično r ruti usmrtitH Ferrer Prav*, da ni izce^ei proces niti enega d.kftza, da jo bii Ferrer trgauizator revolte v Barceloni. Grs da so za eden ts?adnih procesov, kakoršae de:a;o vojce sodcije v Šp&nijl. Sinočni večer v Parizu. PARIZ, 15. — Sinoči se je * Qisrtier Lstinn osolu 2000 oseh pridružilo neki bandi, soitojtči iz približno 150 oicb, ki so očevfdoo namerava-! prevsrečiti novo nerada. Baoda .ie razdejala nekoliko kioskov na Boulevardn Sf. Germain, bila je pa razgnana. Dijaki io prikorakali do španskega poslaništva in so strgali s španske kapele špansko zastavo z namenom, da jo sežgeio. Tega veodar niso izvršili, tako da ni prišlo do resne;ega incidenta. * * * RIM 15. Danes predpoludoe se je pod .predsedstvom poal. Mazza vriii shod, ca katerem ie več garornikov, mej temi poal. Mazza in Barziiai ofcscd Io usmrtitev Ferrerja. Po shodu se je gruča udeležencev podala na ulico, kjer jo je pa policija razgaala. V mestu vlada popolen mir. BARCELONA 15. (Ag. Havas). Odločno ce dementnje govorica, da bi bila ▼ Barceloni uitreh"ena dva Francoza. CERBERE, 15. — Iz Barcelone poročajo: Sinoči ob 7% uri je v trgonni nekega torarn&ija klavirjev blizu stolnice eksplodirala bomba v trenutka, ko ie d:šla policija, ki je zvedela o bombah* Vsled eksplozije je bil ranjen gospodar tovarne in trije policisti. * * * Včerajšnji odmev predvčerajšnje manifestacije radi usmrtitve Ferrerja. — Dijaki občinske realke so včeraj nadaljevali sroj šolski štrajk ▼ protest proti usmrtitvi Ferrerja, dečim se je vse delavstvo brez izjeme zr pet povrnilo k dela. Pred občinsko realko v ni. Acquedotio so sa zjutraj zbrali dijaki in šli potem me; t o na podnk k občinski gimnaziji, kjer se jim je pridružilo več gimnazijcev. Šli io potem po mesta tudi k drugim šolam, ne da bi pa našli drugih vdeležnikov za štrajk. V njegovi oblasti. (Italijanski spisal Alfonso di Palma. Poslovenil F. P.) Lotil ie je je grozen strah ; čutila se je izgubljeno in vdarila je v jok. Kaj se zgodi ? * # * Prešlo je nekaj dni, Bii io dnevi trepeta za nezvesto ženske. G a n g e je mirno plnI po mirnem morju in nič se ni pripetilo. M. rija je začela ap°.t:. Slednjič se je je lotila nekaka gotovost. A mučila jo je radovednost, kai di se skriva v Karolovej diši. Nekega dtie je v tvoji skrajni predrznosti ila uprav tik mimo njega. On se je delal, kaker da je niti ne pozna« — On me zaničuje — je menila Marija sama pri aebi. — No, to ni nič hudega. In ker je bila strahopetna, je čutila ▼ tem veliko tolažbo, veliko srečo. In vsled tega se je je lotila uprav vražja veselost, ki je ni niti skušala prikrivati. Bila je na to jako ljubezn.ifa se svojim bogatim prijateljem, ki si ni znal tolmačiti te spremembe. A nekega jutra ob zori je službujoči častnik opazil, da ce je parnik začel nagibati na eno stran. Zbudil je vso potadko Mornarji in častniki so letali po krovu. Šli so v spodnjo prostore : bili so polni vode, skozi ogromno odprtino je voda kakor hudournik drla v parnik. — Človeška sila bi ne bila mogla napraviti te poškodbe, ki se pa tudi sama od sebe ne daja razcolmcčiti... — je dejal drugi kapitan ves prestrašen. Tmdi kapitan, bled kakor oprana krpa, je bil prihitel. — Parnik je izgubljen — je dejal potem, ko je površno pregledal vso stvnr. — Vse je izgubljeno. Rešimo vsaj ljudi. Rešilne čolne v morje 1 Mornarji so drvili na krov ia planili k Po dnevi je vladal popolen mir. Zvečer pa takoj pe 8. uri je večja skupina Mazzini- jancev iz niihnvega sfdeža ▼ uU Olmo Šla v ul. Msdoonina, kmr ima nri §t. 11 svoj sedež „Dinantično draštre". Ta se je ravno vrši! shod. Mazzinijanci, ki so imali žepe polno kamenja, so začeli bombardirati eno hišo in razbili vse šipe. Več redarjev, ki so bili skriti za vogalom postranske ulice, je priteklo na lfco mesta in razganjalo množico, ki te ni hotela umakniti. Tedaj so redarji potegnili sablje in zagnali demonstrante na Barjero. Ta so zičeli žrižgiti proti redarjem. De-montranti p,o jo potem ubraii po u). Caprin do Sv. Jakoba in pos&utili zopet priti pred sedež dinastičnega društva. Ali redarji so jih zopet zagnali proti Barjeri, Mazzinijanci so se potem zbrali ▼ ul. Oimo pod njihovim sedežem, kjer so zapeli razne velsitalijantka i pe;m*. Ša enkrat so poskusili preišoji napad, a zopet so jih redarji ugnali. Tako je demonstracija trajale tri ure, popolnima lokalizirana ca Barjeri, z raznimi evolucijami in laufšriti demonstrantov. 23 demonstrantov je bilo aretiranih. Drugje je vladal mir. BRZOJAVNE VESTI. Ogrski državni zbor, BUDIMPEŠTA, 14. — Prediedoik Juath je bil, kakor znano, določil volitev inkompa- tibilitetne jurije v stvari posša^ca SzeJIa zi 19. t. n?. meseca. Sedaj ie pa medel, da posl. S-:ell radi bolesni ce mere prisost?ovati razpravam omeniene jurij«, v kar ima v smislu poaiovcega reda brezpogojno pmico. Zato je predsednik predi?g^, da se volitev jurije izvrši pozneje, ko p^sl. ^S^ell ozdravi, ksr se men&a krn^lu zgodi (Živahno pritrjevanje.) Na to je pc8\ Lasar utemele?sl stoi nujsi predlog gleda odrede b proti avstrijskim bojnim tarifom. N* davao razglašena avstrijska tar.fns reforma — je izvajal govornik — do kazufe, da namera?* avstrijska vlad& zadati ogrski produkciji hud vdarec in da hoče proti Ogrski brezobzirno vporabiti vse crožje, ki jej je na razpolago. Nuj ta potreba je torej, da ogrska poganska zbornica zavzame proti toj nameri najodločneje stališče. Garornik je potem glede južne železnice izrazil svoje prepričanje, da ogrska vlada ne more dovoliti nikakoršcega povišanja tarif, dokler jožna žekzaica ne ugodi prgojem, ki jih je ogrska vlada stavila glede ureditve svojih trgovinskih odnošijev. Tigovinski minister Košut je izjavil, da ga agresivna tendeica Avstrije, ki se čim dalje t.m jasneje pojavlja, ni našla nepripravljenega. Oa je dossdaj ukrenil najenergičnije odredbe v obrambo ogrskih interesov. (Živahna pohvala ca levici). Te a cdredeb seveda ne bo imenoval. Tudi ne bi bilo umsitao. Trgovinski minister je izjavil: Će prav rodim trgovinski reso rt le provizorično, ne čntim potrebe, da mi daja zbornica navodil, kaj naj storim. Če bo pozneje tako navodilo pc-trebco, ne v^m. Ne morem si pa predstavljati Madjars, ki ne bi branil madjarsHh interesov. Vsekakor, to ponavljam, čo hoče Avstrija s čemer koli kaj doseči, da bodo Madjari v enem šotoru branili svojo gospodarsko samostojnost, potem naj le nadaljuje to smer. (Živahna pohvala, ploskanje in eljen*klici.) Posl. Lazar je po miaistrovem govoru umaknil svoj predlog. Trgovinski minister se je poslancu zahvalil za to. Potem se je vršila volitev dveh podpredsednikov. Izvoljena sta bila: gref Teodor Bit-tbyany (stranka neodvisnosti) in Ludvik M r y (stranka neodvisnosti). Zapisnikarji so bili izvoljeni posl. Aleksander Raiss (ustavna stran- žerjalom, ob katerih so viseli rešilni čolni. Na krovu in spodaj je navstala neopisna zmešnjava, kričanje, rcpotanje. Potniki, vzbujeni nenadoma, so na pol nagi dirjali k rešilnim čolnom. Karel je pa zdirjal k Marijini kabini. Najprej se je ogledal okrog, a zatem si je ogledal vrata kabine: bila so še vedno dobro zaprta. V istem hipu je nekdo v kabini stresel kljuko in skušal odpreti, a moški glas je od znotraj jezno za vpil: — Odprite I Karlova usta so se razširila v satanski posmeh« Glasu moškega, ki je zaman rotil in stresal vrata, se je pridružilo žensko ječanje: Marija je jokala. Kanil je skomizgnil z rameni in odšel. Eden pasažirjev, na pol nag, z obleke na rokah, je šel mimo kabine: čuvši vpitje in jok, se je vstavil sa hip, a zdirjal je takoj dajje. Eden častnikov in en mornar sta iskala Karola. Slednjič sta ga bila našla. ■— Kapitan, čolni so se oddaljili, le naš čoln čaka še vas... ka), grof Nikolaj Torocikaj (ustavna stranka) Jurij Sa;erecs»ey (liudaka stranka) in Ivan B?uedek (stranka neodvisnosti), Predsednik je predlagal, naj bi se prihodnja seja vršila 19. t. m. ob 11. uri pred-poludne z dnevnim redom : Volitev kor trdnega odseka za zemljišČai davek. Poa!. Jarij Nagy je tomu nasproti predlaga?, naj se postavi na dnevni red poročilo bančnega odseka. Potrebno je, da zbornica dokaže, da je nje potrpežljivost izcrpljena in da želi v tej stvari odločno postopoti. Posl. Ivan Hock (stranka neodvisnosti) se je izjavil proti temu. Zbornica je vsprejela predlog predsednika, nakar je bila seja ob l1/« zaključena. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 14. „Magjar Hirlap" poroča, da so se včer»j s predsednikom magaatftke zbornice grefem Des?cwfj vršile glede sestave prehodnega mioisterstva posvetovanja, ki pa niso dovedla do nikakega vspeha. BUDIMPEŠTA, 14. — Kakor poroča „Pester Lloydu, so ministri Košu?1, gref Ap-poDyi in grof Andr£ity predta^ati predsedniku upravnega sodišča dr. W^assicsu, n&j sestavi prehodno minister a t* o in so ms obljubili svojo pomoč. Dr, Wlassic§ ni defiaitivno odklonil, vendar povdarjal t&žave, ki ga zadržujejo, da se stavi v službo te ideje. Vsled teh pogajanj je ministarski predsednik odklonil svo;e potovanje na Dunaj. BUDIMPEŠTA, 15. (Ogr. birc) Poga-ia&ja s predsednikom upravnega sodišča dr. Wlassiciem se niso nadaljevala danes pređpo-ludoe. Wiassic? je posioval k&kor navadac v upravnem sodišfu. Mini^tereki prediednik dr. AVekerle se je predpohdiie mudil v pravosodnem roinisteratvu, ki ga zač&sno vodi. Miniater za uk in b~g> častje g'of A p por y je danes popohidne cdpo-toval v Ebsrbard. Trgovinski minister Košut ae je predpoludne dlje časa razg^varjal s posl. Hois&y in Ludovikom Hollo. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA, 15. — Sistut deželne bar.ke. ki se ima ustanoviti, je bil po predlogu fiaančneg^ odseka in odaeka za deželna podjetja vspiejot v vseh treh čitanjih, potem ko je zbornica odklonila nekatere dodatke barona Sohwdgela. Nato je bila seja do 3. ure prekicjena. Ko je bila seja z^pet ot ver jena, je zbornica razpravljala o novem poslovnem redu za deželni zbor, Prvi je govoril poročevalec dr, Krek, z3 njim je povzel besedo posl. dr. Triller, ki je kritikoval zakonski načrt, ki je v nasprotju z deželnim redom. Govornik je zabtara! o tem izjavo deželnega glavarja oziroma na] se zakonski načrt vrne odseku. Deželni glavar je izjavil, da ne more uvideti v zakonskem račrtu protusiovje preti dnevnemu redu. — Po tej izjavi so nekateri poslanci narodnonapredne stranke pričeli hrupno obsirukcijo s tem, da so vpili in bili po pultih. Deželni glavar je nato odredil tajno sejo in sklical disciplinarni ndcek. Ob 5 Vi *ri je bita seja prekinjena. Štajerski deželni zbor odgodjen. GRADEC, 15. — Deželni zbor je bil po današnji seji, na kateri je prišlo do živahne debate, cdgodjer. Bukovinški deželni zbor. ČERNOVICE, 15. Danes je bil otvor jen deželni zbor. Cesar ni potrdil volitve romanskega škofa. SIBINJ, 15. (Ogr. biro.) — Minister za bogočastje je poslal metropolitu Metiaou re- — Jaz ostanem — je odvrnil Karol hladno. — Zakaj ? 1 — je vprašal morn&r v začudenju. — To je nepotrebno in brezkoristno junaštvo — je opazil častnik. — Ne dovoljujem opazek! Vi ste moj podložnik 1 — je zavpil Karol. A ker siista hotela onadva od jen jati, jima je on grozil z orožjem v roki, češ, da ju vstreli. Tedaj sta onadva odšla: mislila sta, da je zblaznel. Ko je Karol videl, da je slednjič sam, se je oddahnil in pogledal na morje. Čolni so se oddaljevali naglim veslanjem. Parnik, zapuščen, se je potapljal, močno zibaj e se v smeri od krme proti rilcu in nasprotno. Ksrol ni smel izgubljati čas a. Ves prevzet satanske rade s ti je Karol šel k Marijini kabini. Le s težavo je odprl vrata in se umaknil na stran, kakor krotilec, ki čaka, da divje zveri preidejo iz ene kletke v drugo. (ZvrŠetek pride.) Siran U EDINOST" št, 290 V Trsta, dne 16 oktobra 1909 skript, ki pravi, da ni cesar potrdil izvolitve Karansebskega romanskega škofa Trajana. Ob enem se poživlja metropolita, naj stori prtrebne korake, da se Škofijska stotica ▼ Karansebeiu spopolsi. Naslednik barona Bienertha. DUNAJ, 15. — Govori se, da bo bar. Bienertha nasledoval baron Bienerth sam. Po tem takem bi bil to tretji kabinet Bienerthov. B j li to parlamentarno ministerstvo, ali samo deloma rekonstruirano ali le uradniško povsem prehodno ministerstvo, tega se danea še ne more vedeti. Profesor Lamprecht o nazadovanju nemških vseučilišč. BEROLIN, 1*. Veliko pozornost vzbuja izjava o nazadovanju nemških vseuCiliSč, ki jo je znameniti zgodovinar, prof. Earol Lam-precht, podal v nekem govoru na kongresa visokošolskih prcfeiorjev v Lipikem. — Prof. Lsai precht je rakel: Mi nismo več na čelu vseučilišč s ve i a. Francija in Amerika ste nas že daleč prekosili. Iz Vatikana. RIM, 15. — Papež je vsprejel v slovesni avdijenci novega ruskega odposlanca Bulavceva, ki mu je izročil poverilno pismo. Zrakoplovstvo. AtreSBURG, 19. — Vodljivi zrakoplov „Parceval III" je ob 10. uri 40 min. predp. krenil proti Stattgartu in je ob 2. uri 45 min. dospel v Kannstadt. RUSIJA. Ruski častniki pri romunskem kralju. [ GRAD PELEŠ, 14. — General Kaul-bara in ruski častniki so včeraj zjutraj dospeli na Sinaio. Po službi božji v samostanu je bil v gradu obed, na katerem je kralj Karol napil ruskemu carju in carici. Zvečer so se čaitniki vrnili v Rusijo. i mu je v nevarnosti, pko ravno tako, kakor da bi rekli: Ali mora lačen, hotel dobiti pro* ljati naša, ali naj pa vse vrag vzame 1 Program grške vlade. ATENA, 14. (Ag. Havas) Finančni minister Eatsxias je včeraj predpoludne razvijal v zbornici v daljšem govoru gospodarski in finančno-politični program vlade, Ekspoze trgovinskega ministra se je bavil s prihranki, ki se imajo postaviti v proračun ter je predlagal različne nove davke in carine. * Finančni minister je priobčil, da zoašs prebitek letošnjega državnega proračuna 8*10 milijonov. | BOLGARSKA. SOFIJA, 15. — Novo državno posojilo v zietku 100 mil.| levov bo sklenjeno z nekim francoskim bančnim konsorcijem, ki mu je na čelu „Banqae de Paristt. SRBIJA. BELI GRAD, 15. — Predsednikom skup-ščine je bil izvoljen staroradikalec A odra Ni-kolr'ć, p"»im podpredsednikom mladoradikalec Jovan Žujovič, drugim podpredsednikom na« cijonalec Boža Popović. V dnevih krize. Čeiki listi piSejo z absolutno gotovostjo, da češka ministra dr. Braf in dr. Žaček te dni zapustita Bienerthov kabinet. Minister za poljedelstvo dr. Braf sictr ni obvezan v to, ker nima poslanskega mandata; ali samo ob sebi umevno je, da ee proglaša solidarnim z dro m. Žačkom. Češki narod pa brezpogojno odo bruje to postopanje obeh svojih ministrov. S tem je — naglašajo češki listi — določena usoda parlamentarične situvacije, kajti težko si je misliti, da bi hotel baron Bienerth stopiti pred parlament brez čeških členov kabineta. Bienerthov kabinet n e more niti en dan živeti brez svojih če-škibčlenov. „Union" naglaša, da ni toliko vsebina jezikovnih zakonov za one štiri čisto nemike pokrajine, ki je provzročila to krizo, kajti žajo se le legalizuje sedanje faktično stanje, ki se v doglednih časih gotovo ne izpremeni. Za daljno in dolgo bodočnost pa tudizakoniin paragrafi ne da-jajo gotovega varstva. Kdo more vedeti, kako se bodo razvijale stvari kasneie, ko ne bo več jezikovnih in narodnih boiev?! To ravne smo naglaiali te dni tudi mi: če so one pokrajine danes zares nemške, kakor moramo čitati dan na dan v vseh nemških listih, potem se za dogledae čase ni bati za to nemštvo in so jezikovni zakoni, ki jih namerujejo tozadevni deželni zbori, le proračunjena provokacija Slova n o v I Ako pa se v poznejih časih razmere med narodi spremene v smislu narodnega pomirjenja in ako vsporedno s to evolucijo socijalni in gospodarski razvoj aam po tebi prinese priseljevanje slovanskega elementa v one sedaj nemške pokrajine: potem bodo tudi vsi zakoni in paragrafi po-menjali le papirnate jezove. A kaj ie jez iz papirja proti reki naravnega razvoja ? I Ostaja torej — proračunjena provokacija. Pa tudi ta sama na sebi ne bi bila izbila sodu dna, ker so se avstrijski narodi v letih težkih bojev pod svinčeno težo nemških režimov priuči!i na taka poniževanja. Nemoi so od nekdaj do danes narod privilegijev. Saturirani, nasičeni so z vsem. In oni, ki je vedno sedel pri bogato obloženi mizif ki ni nikdar obtotil tega, kar občuti, kdor je — lačen : oni bo vedno reklamiral mesto pri bogato obloženi miri kakor • v o j e sveto pravo, ki bi tudi oni, ki je storčka poleg mize. To je že tako v naravi, v krvi vsacega razvejanega in razbrzdanega človeka in — narodov ia narodnih strank. Siti narodi smatrajo to kakor nainaravnejo in samo po sebi umevno, po — kaker pravijo — zgodovini in tradiciji in nekih posebnih zaslugah opravičeno uredbo v življenju, po kateri naj oni, ki je sit, ostane sit, in oni, ki je bil vedno lačen, naj ostane lačen tudi za bodoče. Avstrijski narodi so se torej Se priučili na to nemško teorijo — sitih in če&ki listi naglašajo, da Čehi bržkone ne bi bili izvajali skrajnih posledic in zadnje provokacije Nemcev s temi famoznimi jezikovnimi načrti. Provokacija sama na sebi torej ni izzvala sedanje krize, marveč dejitvo, da vlada d a j a tej provokaciji svojo sankcijo! Kar zahtevajo Nemci, to je kririca. Ali oni so vojujoča stranka. Da branijo krivično pridobljeno posest, moremo obžalovati in obsojati se stališča morale in idejalne pravičnosti. V realnosti življenja pa brani vsakdo, kar ima — bodi pravično ali krivično pridobljeno — dokler... more. Više pa mora stati oni, ki naj bo sodnik med vojujočimi strankami. Izlaiti v državi s tako narodnostno sestavo, kakor jo ima Avstrija, ne bi smela vlada nikdar stopati v vrtinec bojev in jih poojstrovati, ampak bi morala pravičnim in nepristranskim posredovanjem blažiti naiprotstva. Proti tej najelementarneji zahtevi do vsake prave avstrijske vlade se je vlada Bienerthova pregrevala nepretržno, a kulminacijo je dosegel ta greh s sodelovanjem členov vlade na provokatoričnih jezikovnih naredbah. To je, kar žene češka ministra v demisijo. V sodelovanju vlade na nemlki provokaciji je vzrok sedanji krizi in padcu Bie-nerthove vlade. Ali naj ugibamo, kako se reši ta kriza ?! Edo bo naslednik Bienerthov ? Za danes le toliko: dokler se bodo menjavale le osebe ob konserviranju istega zistema, ostane kriza v permanenci! Rašitve avstrijske krize more prinesti le sistem, ki ne bo sodeloval na nemških provokacijah, ampak, ki bo z državniško mirnostjo in objektivnostjo spo-8 to val pravice vseh in ki bo jednakomerno delil luč in senco med vse narode v državi. ve- „Manifestacija" je bila ; trdimo apodiktično, ker prisiljena Provokatorični zakonski načrti. Spodnje-avstrijski deželni zbor je, glaso-vaje zakon o nemškem deželnem jeziku, dovolil izjeme za tri občine, ki bodo smele tudi naprej rabiti češčino kakor notranji uradni jezik. To so občine Chorvatska nova vas (Oberthemeaau) s 1152 Cehov in 74 Nemcev, Poštorna (Unterthemenau) s 3118 Čehov in 221 Nemcev ter Hlobovci (Bischofs-wartb) s 990 Čehov in 5 Nemcev. Ali to niso edine češke občine na Spodnje-avstrijskem. Na severo-zapadni strani te kronovine in sicer na Češki meji leže občine: Nemecke (Beinhofen) a 576 Čehov in 99 Nemcev; Švarcbach ■ 512 Čehov in 219 Nemcev, Rapiachy (Rottenschachen) ■ 1002 Čeha in 1003 Nemca; Belenec (Wielands) s 1015 Čehov in 1661 Nemcev, Tannenbruck s 158 Čehov in 88 Nemcev. To so pradavne češke občine in od njih zahteva novi zakon, naj se kar odpovejo češčine. Češki narod ne more dovoliti tacega atentata proti sebi. K položaju v Avstriji. Nemški listi si prizadevajo, da bi dokazali, da izstop čeških ministrov Žačka in Brafa iz vlade, , ne bi imel nikakih daljnih posledic, češ, da so Cehi v zadnjem državno-zborskem zaiedanju obstruirali kljubu temu, da sta bila v ministerstvo tudi dva Čeha; a več nego do obstrukcije, da itak na more priti. A pri tam pozabljajo Nemci popolnoma, da v zadnjem državno»zbor«kem zasedanju Mladočehi niso obstruirali; in to morda ravno zato ne, ker so bili zastopani v vladi po členu svojega kluba. Jasno je torej, da bi imel izstop ministrov Žačka in Brafa iz Bienerthovega kabineta, poojstrenje položaja kakor posledico. Mesto torej, da bi Nemci delovali na ublaženje razmer, ki bi hoteli tirati konflikt do skrajnosti. Od nemške strani javljajo, da Furor teutonicue. Ko so v predvčerajšnji seji deželnega zbora nižeavstrijskega razpravljali zakonski načrt, s katerim se proglaSa nemščina edinim uradnim jezikom za deželni zbor in avtonomne oblasti, je stavil socijalno-demokratični poslanec Seitz sledeči dodatni predlog: „V občevanju s strankami, ki niso zmožne nemškega jezika, se zamorejo občine in deželnemu odboru podrejeni organi ia zavodi ter organi in zavodi občinskih zastopov posluževati tudi kakega druzega razun nemškega jezika, ako to zahteva praktična potreba za sporazumljenje s strankami. V slučaju potrebe je preskrbeti na primeren način za prevajanje pismenih vleg in uitmenih naznanil strank". Ta predlog pa je krščansko-socijalna večina odklonila v svoji zbes nelo sti! Vprašanje nastaja samo, kako se bodo niže-avstrijske občine in avtonomni zavodi v bodoče sporazumevali s strankami, ki nežna j o nemški? _ Deželni zbor tržaški. Sinočnja seja tržaškega deželnega zbora je bila jako kratka; trajala je komaj četrt ure. — Potem ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, se je oglasil za besedo posl. Rascovich, ki je povdarjal, da je pretresla celi civilizo-vani svet usmrtitev Francisca Ferrerja. Naše meščanstvo je pokazalo svoje sočutje do mučenika svojih idej. Za meščanstvom ne sme izostati deželni zbor. Predlaga zato, da se pridruži žalovanju celega civilizovanega sveta 2bog smtti Francisca Ferrerja tudi deželni zbor, da bodo ta čustva tim očitneja, predlaga naj se sejo zaključi v znamenje žalovanja. Cela zbornica se je dvignila kakor en mož in poslanci so hiteli brez glasovanja proti izhodu. Galerija je začela ploskati. Culo se je vsklike: „Evviva i1 libero pensiero". „Abbasso i preti*. Danes zvečer ob sedmih je zopet seja, z nadaljevanjem včerajšnjega dnevnega reda. Dnevne vesti. Nov odvetnik. Grosp. dr. Earol Lukež je bil včeraj vpisan kakor odvetnik v album tukajšnje odvetniške zbornice s sedežem v Lovrani. To vest beležimo posebnim zadovoljstvom, kajti ravno v Lovrani potrebujemo krvavo take agilne sile kakoršuja je g. dr. Lukež. Novemu odvetniku želimo obilo vspehov. Manifestacija ali nasilje? Ko so predsi-nočnji „manifestanti" vzeli v roke včerajšnje italijanske novine, gotovo so rekli s ponosom: dostojni ljudje smo, ko se z nami kakor naj* idejalnejimi sinovi diči — vsa Nazione! Ko bi tudi mi hoteli polaskati se masi, da vzgojimo sebi vernih občudovalcev (in kupovalcev seveda), imeli bi samo v romantičnem stilu opisati „junaštva", „spontanost", velike „manifestacije". Toda mi vidimo v nalogi, v delu novinstva drugo nalogo: ne vidimo dolžnosti, da bi hvalili, kar je slabo in plove v struii, ki nasilno zapušča svoje korito in pustoši plodna polja, ampak poklic, da nepristransko, brezobzirno in pogumno opozarjamo na ČloveSke slabosti in da z zdravo kritiko kažemo na leke in poti k ozdravljenju. Včeraj smo prepustili besedo svojemu re-porterju in smo počakali, da prej zazvone veliki zvonovi tržaškega javnega mnenja. Ia nismo se prevarili. Dogodkom, ki bi se jih moralo sramovati vsaj javno glasilo, se je dalo ime velike, spontanne, plemenite, italijanske manifestacije. Mi pa se vprašujemo danes, ali ne bi tem dogodkom bclj priita* jalo ime : nasilje?! ^ Demonstracije na ulici nai ne zanimajo ia kakor novinarje, ki imajo pripovedovati o pojedinih epizodah, ampak tudi kakor politike in socijologe. Kajti tržaška ulica ima svoje posebnosti, karakteristike, ki jih moramo proučevati, ker nam odkrivajo dušo, ment in vzgojo ljudstva, ki se moramo neiz ogibno srečavati žnjim v vsakdanjem boju za svoje kulturne, gospodarske in politične pravice. od začetka ! Tj amo videli, kako ae do konca ta manife- j je razvijala stacija. Večina mestnih trgovcev in gospodarjev javnih lokalov so gotofo „liberalci", ijudje napredni. A vprašamo: ali so ti sami in is svoje volje zaprli svoje lokale, ali jih je v to prisilila ulica ? In potem kaka manifestacija je to: nlica (recimo : meščani) zahteva, da se zapro kavarne in restavracije. Ia kdo se upira, razbijajo mu šipe. Ako pa pogledate v notranjost teb „žalujočih" lokalov, bodi „liberalnih", bodi socialističnih : vse je polno, pije se in prepeva, bolj nego navadno! Na, potem vprašamo : v čem sestoji prav za prav „manifestacija* P Vrednost, značaj „manifestacije" sam se kaže najbolje, ko je mrak zskril pojedince ter jim dal obliko mase. To je karakteristično : maso i z z i v 1 j o luč, — steklo in stražarske čelade! Na Corso se je bil zaustavil voz tramvaja, poln žensk. Masa je že šla mimo, ali iz zadnjih vrat ae dviga žuljava reka delavca, ki smo mu sledili že pol ure. Sajast je, oči so mu krvave, pokvarjen od alkohola. Io kliče: „evviva la revolnzion* !" Ko je dospel do voza, je pobesnel. Provociralo ga je, ker so bile v vozu — luči in je zakričal „stu-delo!" Sam je dvignil, drog za transmisijo struje in ko je bil voz v temi, zaploskal je in maia je pritrjevala. Tedaj je neki mulec vrgel kamen v šipo ; ta je zažrenketala in na ta glas se je masa zavstavila kakor da je došla do cilja. Moj „negro" je dvignil cba roki in z vsklikom „evviva la revolnzion" je z golo roko udirjal po šipah. A ko je ubogi sprevodnik tramvaja hotsl kreniti proti domu, začeli so ga iaiultirati in mu žvižgati. Zakaj ? Ali ni ugodil „manifestaotom ?" Čelade! Tem „Piccolo". Po tem je pri zanesel včeraj celo S9 vidi, kako potrpežljive so bile. Ali mi moremo reči: tuđi tu se očituje zlohotnost in šovinizem italijanskega novinstva. Predvčerajšnjim so dali stražarji „ma-nifestantom" popolno svobodo. Videli smo le po dva ali tri stražarje na nekaterih mestih. Mata pa je te žrt7e svoje službe, te najsiro-mašneje proletarce — insultirala s poiebno slastjo, a stražarjeva pasivnost je bila za maso prava — provokacija. Stražarji so celo bežali pred temi „mauifestanti" za — svobodo misli in potem so poshdoji metali kame* nje na stražarje. In ko so se stražami — eden ali dra njih — našli pred kakima dvema tisočima mase, sta začela atreliati v zrak, a ista masa je na to junaški kričala r v i gl i a c c h i! Vigliacchi! se je gromovito ponavljalo in dalje so metali kamen]a na pojedinca ker so opazili, da ne streljata vmaso ampak v zrak!! To so fakta, ki so se desetkrat opetovala od trga Goldoni do trga Stare mitnice od 9—10 ure zvečer. Viđeli amo celo, kako so iz neke hiše metali ploho kamenja na stražarje, stavljajoče s tem v nevarnost tudi „manifestante" same! Prostor nam ne dovoljuje, da bi nadalje analizirali dogodke od predsinočnjim. Mi se le čudimo italijanskemu novinstvu, da proslavlja „manifestante", dočim bi moralo žigosati „teppiste", ker smrt Ferrera bi bili morati obžalovali dostojnim činom p:etete in z možko basedo protesta, a ne s pouličnim besnilom neodgovorne mase. čas bi bil, da se ^tudi iz italijanskega tabora povzdigne gla>, ki bo p r .testiral proti temu, da «e civilizirano meščanstvo identificira is fanatiziranim mobom, ki kvari dobri glas našega mesta. „Govori branitelja" — to je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v Zagreba. „Branitelji v veleizdajniškem procesu tiskali so v posebni knjigi svoje govore, da bi tudi potomstvu ostal žalostni spomin na protisrbsko gonjo. Nadejati se je, da se tudi med slovensko inteligenco najde kupovalcev ta „spomen-knjiga" madjarskega absolutizma v Hrvatski, da bi se tako zbralo kaj čistega dobička za obitelji srbskih žrtev. Knjiga obseza 471 strani in ima govore 18 braniteljev, neke njihove du-plike in končno obrambo nekaterih obtožencev. pri „Slovanski tempera-* — Stane samo K 3-—. Dobi se knjigarni" g. J. Gorenjca (ul. Valdirivo 40). Nezadovoljnost strojevodij c. kr. dri. Železnic. — Včeraj predpoludne je bil pravi Zato smo tudi predsinočnjim sledili de- naval na tukajšnje ravnateljstvo c. kr. drž. monitrantom korak za korakom ; bili smo ob železnic. Prišli so bili vsi a užba prosti stroje- 10 m strani najbolj razvnetim. Hoteli smo videti, vodje, ker se jih je znatco prikrajšalo na Poljaki 2e izjavili, da oni ne bodo proti; kako kriče, zakaj lomijo, kedaj streljajo iz revol- plači pri premijah od porabljenega premoga. t; __^ . • * *___i _— L^maaIa m- m^mmmmbA TT__- --------Ui I /v r> a Irnnm Iran a sklepajo j verja in na koga mečejo kamenje. Tu moramo Vse ravnateljstvo je bilo po konci, ker so " --------*" -------—---i;x— —začeli strojevodje vpiti, naj ravnateljstvo tamo provokatoričnim zakonom, ki jih sedaj nemški deželni zbori, češ, da z ome- j omeniti še, da nam je biia simpatična gesta njenimi zakoni niso tangirani interesi Gali- 1 protesta proti španski reakciji. Ako kdo, mo ctje v nikakem oziru. Ako odgovarja to remo in moramo mi čutiti za progacjene, poročilo resnici, bilo bi to sicer podobno le ker smo jim žalostni bratje v tradicij analni politiki, ki ao jo tirali Poljaki; tmo torej dobro razpoloženi in vedno dosedaj, vendar pa ae nam zdi te nlico, da poilčemo „dušo ulice" skoro neverjetno, ker je začelo v zadnjem j rimo „protestu naroda", času tudi med Poljaki prodirati spoznanje,: Pa kaj smo nsšli? da njih mesto ni na strani Nemcev. Bržkone < Pred vsem ni bilo govora o „spontano-bo tudi tukaj veljala ona hrvatska „Što se sti". Le dve kategoriji d?lavc9v sta svoje-babi htilo, to se babi snilo! I voljno opustili delo, a vse ostalo je bilo pri- Človek dobiva utis kakor da bi nemSke siljeno. Ncčemo razpravljati tu o umetnosti mukah. Bi:i šli smo na in da sa di- ali smešnosti dogmatiziranih form „protesta". Bečimo, da je ravno tudi namen vceh teh protestov, da delavci o sta vi j a] o delo, da zaustavljajo tok pridobitvenega življenja ter da se brnpno podajajo na uliso, Ali potem — vprašamo —, ali se mora vse to vršiti z raz-ai ]e kaj bolj neumnega bijanjem predajalniAk h oken, uličnih svetiljk njih „caimi beUi". To je in — policijskih glav?! stranke izgubile vsaki kriterij in da so popolnoma pobesnele. Bieaerth jim sicer baje ni obljubil nič pozitivnega in rekel da je le v neobvezni formi, da stori vse možno, v svrho izposlovanja sankcije; a Nemci pravijo, da je sankcija teh zakonskih načrtov, ki so tako neumni, da tsžko misliti, za vozi vlake in da „črnega šimelna" ustavijo, ako ne bo drugače. Na večer je bil shod strojevodij in kurjačer. Kaj so sklenili nam Še ni znano. Vsekako pa imajo strojevodje v rokah železnega konja in če se ta vstavi — kaj potem ? Naše simpatija so popolnoma na strani strojevodij in želimo, da bi se ta konfl'kt poravnal mirnim potom v zadovoljstvo teh velevažaih organov žslejni&kega prometa. — Merodajni krogi naj bi no pohabili, da je ta služba zelo naporna in nezdrava! Pfi vožji skozi predore ie n. pr. do 70 stopinj vročine, a poleg tega tako požirati ša dim, ki lega na pljuča. Predorov jo cd Trsta do Jesenic nič manj nego 471 A skozi nekatere teh predorov vozi tovorni ^Uk po celo četri ure t V Trstu, d Je 16. oktobra 1909 »EDINOST« št. 290 Stran III Gospodje pri zeleni mizi tega vssgi ueveda ne redo. Državna obrtna šola v Trstu, Ladijski stavbeni tehnik v Lincn Edgard Tr»mbn§ti je imenovan nčiteljem IX. čin. razreda na državni obrtni šoli v Trstu, Iz sodno-kancelijske [službe, Eancelista Iran Schvveller in Mihael Rejec sta imenovana za kancelijska cficijala. Koncert, ki ga priredi Ženska podr. dr. sv. Cirila in Metoda 6. novembra obeta biti res nekaj izvanr&dnega. Saj že im9 g. Costa-oersria pomenja umetnost v pravem pomenu besede. Da bo vedelo si. občinstvo ceniti ta redki veSer, povemo, da so že sedaj skoro vse leže razprodane. Kdor reflektira še na kako ložo, naj se obrne do g.e Rože Gtregorinove v Narodnem dom*. Cene sedežem bodo, kakor v prejšnji sezoni, vstopnice po 1 krono. — Podrobnosti priobčimo čim prej. Ljudska predavanja. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da se bo na I. predavanju, ki se ko vršil prihodnjo nedeljo v veliki dvorno i rNar. doma" pobirala mala vstopnina 90 stot., kar je na plakatih pomotoma izpn- ščao. Slov. akad. fer. dr. „Balkan" v Trstu je podaril g, N. N, iz Loajerja K 40, ki naj bi tvorile pričetek kapitala za ustanovitev o«redoje ljudske knjižnice v Tr«ta. Omenjeno dra&tro se iskreno zahvaljuje blagemu rodoljubu za ta velikodušni dar in priporoča slavnemu slovanskemu občinstvu Trsta in okolice ta lepi vzgled. Shod jugoslovanskih žel. uradnikov in uslužbencev. — V torek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršil v „Sokol07i" dvorani (Narodni dom) v Trstu shod jugoslov. žal. uradnikov in uslužbencev z naslednjim dnevnim redom : 1. nameravana omejitev voznih ugodnosti za železničarje in njih rodbine, 2. povišanje stanarine, 3. slučajnosti. * ♦ * St7ari, ki stojita na dnevnem redu, sta nujci in važni tako za najnižjega udužbenca kak?r za najvišjega uradnika, Del naših do-hodbor nam hoče vzeti žel. min.sterstvo — vozne ugodnosti. Pokazati je treba, da je ceickupno uslužbenstvo pripravljeno na naj-odlučnej&i boj £za svoje starodavne pravice. Nočejo nam tržaškim železničarjem radovoljno iz lastnega nagiba povifiati stanarine — zato ie treba opomniti žel. ministerjtvo na njegovo dolžnost. Odveč je Seorc. da bi povdarjali posebej. V tor-jk 19. 10. pridita na shod vsi — členi in cečleni — uradniki, poduradniki, nižji uslužbenci in žel. delavci! Drušlvo jugoslov. žel. uradnikov. Zveza jug. železničarjev. „Slavjanska Čitalnica" priredi dne 23. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma" in v dvcrani .Slavjanske čitalnice" družinski večer z obilnim in ukusnim programom. Ka] misli naša Čitalnica s svojim „družinskim večerom", govorita te dve besede same: to bo zabava ene velike družine, neprisiljen, prisrčen sestanek prijateljev in prijateljic, ki bedi pri pregrnjenih mizah iskali in dobivali veselja, kakoršajega si je možno misliti samo v družbi ljndi vesele in blage volje. Glavni ie torej prgoj vspehu „družinskega večera" (kakor vsaki zabavi), da posamičniki prine« sejo seboj — blago voljo. Da se pa ta razvije, da rodi pravo veselje, dobro rezpolo* ženje, za to morajo poskrbeti prireditelji zabave. Odbor „Si. čitalnice" je že sestavil program, ki nam jamči za vspeb. V njem so zastopani salonski crkester, izborni pevski zbor naših Sokolov, tenorov, solospev, kvartet, solo gosli in — ples. Da, pozabili smo Še ene tačke: Dredavanje dra. Eg. S kare ta o „Zlati Pragi" z 120 slikami. Ponavljamo obilen in akuten program, na kateri opozarjamo prijatelje Čitalnice že danes. „SI. čitalnica" vabi na „druž. večer" ne samo svoje člene, ampak tudi vse svoje prijatelje, ki morejo dobiti vabilo pri druitvenem uradniku vsak dan od 3. do 4. in od 7. do 8. popoludne. Za kolo sreče, ki je bilo 25 m. m. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, je podarila g. Bicek dragocen tiatnik in krasno utež za papir, g.a Roža dr. Gregorinova pet finih galanten! skih predmetov, g.a S. Mikelucova dva kropilnika in a«rvis za liker, g.a Dekleva bonšbonjero, g. Kogl 12 finih butiljk vina, 'g. Gavperčič steklenico vina, g. Kuzmanič 4 steklenice finega dalmatinskega vina, g. Per-ha»ec dve steklenici vermuta, g. N. 12 malih steklenic finih likerjev,|et. M. Maitelanc škatljo fiiega papirja, g. M. Dekleva istr, g. Gore-n.ec isto, g.ca Mekiadova par čeveljčkov, kate e je dobilo omizje ščinkovcev in jih zopet podarilo za srečolov, gosp. Železnik 1 K. — I drena hvala vsem darovateljem posebno g. BiČek, ki se je toliko potrudila za stvar. (Po za ključ j u zakasnilo). Tržaška mala kronika. Dva delavca padla se zidarskega mostu. V nI. S. Sergio popravljalo neko hišo; de« lali so tam včeraj ob 11 in tri četrt trije delavci na mostu v visočini prvega nadstropja. Na enkrat se je most vsled gnjile g* traiuo udri in delavci so padli na ulico. Dva delavca sta obležala vsled udarca v nezavesti. Tretji pa, ki jo je odkupil z neznatnimi praskami, je bcgie zakaj urno zbeeal in je zgi- nil. Za ostala dva ie bila poz rana pomoč zdravniške oostaje. 01 ponesrečencev je 26-letni Rudolf Macchnit dobil rane na desni rami, bunke na kolenu in na nogah, in drugi ; 14-letai Ivan Gslia bunke na glavi in praske ! na desni nog'. — Spravili so jih v bolni-' šnico. Mož malone povožen od dveh vlakov. — | Včeraj zjutrai ob 8 in pol je ribič Jernej ! Tuntar. star 62 let, iz Prošeka št. 66, šel iz j svoje vasi v Barkovlje, da bi šel ribarit. Da bi skrajšal pot, je Tatar kakor po navadi tel čez železniški tir. Nesreča je hotela, da ravno eni trenotek, ko je cn koračil čez tir, sta pridrdrala dva vlaka, eden na odhodu, drug na prihodu. Z sodilo se je to prav blizu grljanske postaje. Tuntar je zapazil odhajajoči vlak in se mu je hitro ognil. Ali ko je to storil, je pridrdral drugi vlak, ki ga Tantar ni bil zapazi1. Vlak ga je udaril ob bok in ga pahnil stran iz tira. In to je rešilo možu življenje, kajti drugače bi ga bila kolesa strla. Vlak se je ustavil na grljanski postaji. Tuntarji pa so spravili v železniški voz in ga pripeljali v Trst. Zlravaik mu je ta konsta-tiral rano na glavi; zlomilo se mu je nekaj reber. Spravili so ga v bolnišnico. Koledar In * vreme. — Danes: Gal opat. — Jutri: 20. ned. po Biak, (Posveč cerkva). Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 23° Cels, — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Naše gledališče. L3tos hoče naše g-edališče posvetiti več večerov krasnim bajkam, ki osrečujejo duio naše dece in nspolcujejo tudi nas zrele ljudi s sladko poezijo. Za to je isto sklenilo že kakor tretjo predstavo uprizoriti prelepo bajko nPepelka". O njeni vsebini ni pač treba mnogo govoriti, saj jo rsak ctročič ža pozna. Omeniti pa hečemo, da je dotična dramatizacija ob enem popletena s takim prstnim humorjem, da se smehu ne odtegne niti največji miian* trop. Poskrbljeno je za okusno dekcracijo in za prekrasne kostume. Igra se vrši ob sprem-ljeranju godbe, ki bo izvajala ouverturo, koračnice, plesne in melodramatične komade. Partitare, delo nekega jako nadarjenega mladega domačega komponista, zloženo nalaič za jutršnjo premijero, dela vso čsst njegovemu renomeju. Nastopili bodo škratje, ki bodo izvršili Icraieu balet in ob bengalični razsvetljavi nastopili v živi sliki konečne apoteoze. V nedeljo zagledamo na odru zopet nagega Verovška poleg drugih izkazauih domačih meči. Za to predstavo vlada jako veliko zanimanje. * * * Opozarjamo stariše, da plačajo otroci pri jutrišnji predstavi „Pepelke" le 60 vin., kar se pomotoma ni omenilo v plakatih. Društvene vesti. Ustanovitev sokolskoga odseka v Bar-kovljah. Mirno ia tiho so se pripravijali vrli Barkovljani, da ustanove še to leto svoj samostojni sokolski odsek, kateri se pridrnži kot tretji cd tekoma na Opčinah in Rojanu. S to ustanovitvijo pokažejo Barkovljani svojo samozavest in razumevanje za sokolsko mite'. Vabimo na ta uitanovni občni zbor v nedeljo 17. oktobra ob 4. uri popoludne v .Na Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah pri Sežani vknjižena zadruga z omejese zavezo vabi na II. izvanred. občni zbor ki se bo vršil ▼ nedeljo 24. oktobra ob 4. uri pop. t prostorih drašt gostilne pri Filipčič-u. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obČiega zbora. 2. Poročilo načelni5tva in nadzoraiStva. 3. Potijenje letnih računov za leto 1908. 4. Položaj društva ter predlog in nasveti za nadaljoo postopanje. 5. Razno (slučajnosti). Nsielstvo. Umetni zobje .".*. PlomUnu^« robo*. Izdiranje zobov brei m m vsake bolečine ▼ zobozdravnikom kabineta Dr.XČer»žk ing. Čusche; ■Kn Sstta Prilika ugodil, nakupa. Moderne spolne jote iz trden kuhan, lesa o. o V brez obklaSkov (limesa) zelo solidno izdelane z garancijo po izredno nizkih cenah PETER JERflJ, trgovina s pohištvom no vogalu ulice Ulncenzo Belita) ter ulice sv. Katerimi. Prilika ugodil, nakupa. r : Odlikovana Pekarna in slaščičarna : z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu. 1909 Trst, ulica ncquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9 naznanja slavnemu občinstvu, da ima dan svež kruh. Prodajalnica ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti, posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fj bi si bii mislil pred volitvami v kmetskih občinah, da pridejo egrarno-na* predni volilci viilub temu, da so v večini v čuden položaj, da jim bo 17. t. m. voliti izmej dveh klerikalnih kandidatov. Zastonj je sedaj ternc ti in iskati krivce tega za agrarno-napredno stranko teko žalostnega rezultata. Ne preostala pač drugega, nego odločiti se za enega ali drugega klerikalnih kandidatov. Splošoo mnenje agrarnih in naprednih vo iiicev je to, da naj se odda glasove za kandidata Zlobca in to tudi, ako bi se odpovedal pred volitvijo kandidaturi, kajti taka odpoved pred volitvijo ce veže nobenega toiilca, da ne bi ga smel voliti. Vzrok, iz katerega so agrarno-napredni volilci proti izvolitvi d:. S t e p a n č i č a je ta, da je on že dolg) časa odsoten iz Eraca, da ne pezna potreb Krasa, ker ee ri nikdar s tem bavil kakor sploh s politiko ne ter da je c. k. uradnik, ki ne mere nikdar tako odlečar e 8 stopati, posebno proti vladi kskor neodvisen posestnik. Kraševci so pa sploh načelni nasprotniki uradniških kandidatur, ker so dokazali ob zadnjh drž^vnozborskih volitvah, ko *o vsj-ešno cajto^ili proti kandidaturi dr. La-bt.rnarjs. Ia to velja tudi za mnoge klerikalne volilce, ki se ne morejo prav cgreti za uradniško kandidaturo. Ako se agrarnc-napr. volilci udeleža ožjih volitev dne 17. t. m. v istem številu, kakor prvib, je zmaga kand data Zlobca gotova. Iz Podmelca. ,.Moč uniformi" bu ka s petjem in godbo se uprizori 17. t. m. ob 4. pop. v prostorih tukajšnje tovarne g. Križ-niča. Po predstavi bo ple?. Pri predftavi in plesu bo svirala pepolaa vo^&ška godba iz €krice. Ker ]e zveza *lskGv ugodna je pričakovati mnogobrojne vdeležbe. x Obstrelil ee je, hot?č končati ei žirije-nje, na potu preti S;či rtki brezoosebni de lavec. Na njegovo stokanje so prihiteli nekater-ljudje, ki so ga spravili v goriško bolci-šnico. x Cigana Majorja, ki gaje sodnija zisle-dotnla ceiih Štsc let, so orožniki ustrelili v torek pri Rcčiniu ob Soči. Zasačili so ga v Plaveh in mu sledili proti Ročicju. Ko je uvidel, da j* od orožn -kcv obje*, ie *koč:l v Sjčj in jo je pre^U- Ko "»e prišel pa ca nasprotni breg Soče*, s streljali orožniki nsnj in kroglja ga ;e £ d m v noga. H; te) je pa iti vseeno dalje, ko ,e počil drugi strel, in cigan se je zgrudil ii rlev na tla, Majer je bu udeležen tudi v ^dniem času pri raznih t&tviD&b, roparskih nspecih in umorih. x Kmečka banka v Gorici naznanja, da ie prevzela posredovanje za prodajo vina goriških vinarskih zadrug. Opozarja ob enem domače in tuje kupce, da se naj obračajo a naročili ca banko, kupci pa te l»bko direktno obračajo do posamičnih zadrug, ki so: Za Brda, v Kojskem, Št. Ferjnrou in Pevmi. Za Vipavsko v Dornbergu, Šempatu, Se u,j Dobravijah in ca Gradišču. Za Goriško; okolico pa v Vrtojbi. x Vinarske zadruge so sklenile, da se d^loči;o cene novemu vinu, in sioer briškemu od 33—36 Kron in vipavskem od 28—32 Kron. Zadnje brzojavne vesti. Francisco Ferrer in praške oblastnije. PRAGA, 15. — Oblastnrja ie prepovedala protestni chod, bi so ga za nedelje proti usmrtitvi Ferrerja (klicale v pioduktno borso nemške in češke nspreclce iveze, ker j ?m*tra cblastniia to kaker povtličavsn;'e zlo-: činstev, Mali oglasi Pn p p ni se proda velika umi valna miza s plo- I II l/vlll a^o in ogledalom ; 2 tabli za godbo, ; 1 Automat z 20 ploščami, za 50 kron. — Via tean [ Marca 3fJ, ni. n., vrata 9. 1840 Inteligenten petdesetletni udovec brez otrok izvežban v trgovski in obrt nijski stroki, zdrav, z inicijativo, več kot 25 let naseljen v Trstu, p-rpolnoma vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, neomadeževano preteklosti, je po celi Evropi ponovno potoval, iš'"e službo kot zasebni ali občinski tajnik, korespondent, kontoarist, potnik itd. Bi opravljal posle korespondrnta v mestu tudi na ure in šel bi le v stalno službo tudi na de- " želo. — Ponudbe na Inseratni odielek Edinosti pod „Miranskjr14. 1821 KonsDDino zcdru$B Članov N. D. O. s prej-_ me v službo prodajalca voditelja za svoje skladišče v Skednju. Pismsne ponudbe, v kterih je navesti zahteve radi plače in možnost kavcije, je doposlati najkasneje do 19. t. m. na Odbor kons. zadrege v Trstu, ul. del Bosco št. 17. 1834 Vnosom 86 odda takoj dobro upeljana mesnica. Ildjom Kje, pove Ins. odd. Edin. 1839 se je odprla v Roiatra št. 256 j V krojačnici ^matija pod- Trsi, ulica Farneto št v. 40 odlikovani z diplomo na raz-malih obrti, izvršujejo se obleke SLOVENCI! SLOVAKI v Trstu! Do žfiost J^ Vaša, rta poslužujete tdir.o le v :: Mi v ulici Saverio Mercad^.nte št. T (blizu Slovanske knj?g:rne :: I GJURIN ::: BRIVEC, j •c? pri Budoifu Košuta, i Toči novo domače belo in črno vino i gornik vi mal... _____, - —,„- ----------------v # m ^SStSt 1 Pozor krcaiatjž m zasebniki InAin C4n!fci mizarski mojster, Trst, uiic* j JuSip Oluild Belved«ra štev. 8. urriaif i o povzetju. CE^IK ZA8IONJ. — ST. RUNDBAKIN Zastonj in poštnine prosto po?ilje-m na zahtevo v.-»..kemu £08i?(ln>ku. i gramofona ali onim, hi si žele istrira nabav! t. moj Sln-strovani cenik, kakor tudi najnove M ukuano izdelani, g portra5timi naSih naj priljubi'ej5ih Binet-nikov prerideri popis pl< š»-, najbolje usp lih hrvatskih, elovinskih, srb-kili, bosanskih, turških k^kor tudi iaternacljonalnth komaikiv. Najbolj?! nabavni vir za ploSče in gramofone, ker se r.e omejujem sumo na tu isdclek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov. PT Prodaja po najnižjih tovarniških eeaah. Staro ploSee zamenjavam. Zaloga pere-, membran, igel i. t. d. Lastna delainiea za poprave. M. DRUOKER. Iiiea 39. — ZAGREB. — Ilica 39. Kislo zelje prve vrs e 100 kg brutto K 10 —, Krastnvce peverona itd. — pošilja po poginem povz&rju Ant. K. LInek — Znaim, ČešKo. I Umetni: fotogrffi fT^P1 NOVO POGREBNO PODJETJE 155S dr° Goldoni) z bogato opreno za vsak o- COPSO 49 (Pi vrstni pogreb. ^tU in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsa-;3 kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. atelje B ulica Rivo Stev. 42 (pritličje) &HB Izvrtaj« vsako fotografiOao 4elo, kakor tudi razgleie, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo'ie sa vsakovrstne spomenik« itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udoboMti P. N. oarotoikov sprejema narobe in jih UrrSujo na domn, evcDteeino tmdi zunaj ia«sta.