LETO (ASO) XLIV (38) (Štev. (No.) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17. oktobra 1985

ČAST MUČENCEV
Spominjamo se jih. Vidimo v njih
^3?
DOPOLNILNE VOLITVE V NAČELSTVO SLS
Prejeli smo 'zapisnik volivne komisije, ki jo sestavljajo: Rudolf
Izpraševanje vesti pred MisijonsUo nedeljo
Kristusovo naročilo „Pojdite po vsem švetu.-.. !“ smo izseljenski Slovenci takorekoč dobesedno izpolnili, saj smo se res razkropili po vsem svetu.
Adi smo šli samo „s trebuhom za kruhom“ ?
Radi poudarjamo, da smo vsaj mi, ki smo šli v svet 'zaradi svobodnega življenja in izpovedovanje, ideološka emigracija, ker nas je vodila v svet predvsem krščanska ideja.
Kaj to pomeni? Tudi, da smo šli v svet ne le, da sami živimo krščansko, ampak da smo tudi nosilci krščanstva drugim, ki ali ga še niso bili deležni, ali pa so ga v razkrist-janjenju zapravili.
Se pravi, da ima slovenska izseljenska skupnost v programu svojega življenja tudi misijonstvo, ki ni nič drugega kot napor vsega krščanstva, osrečevati svet s Kristusovo blagovestjo, ,z njegovim odrešenj-skim delom, z ostvarjanj'em božjega kraljestva na zemlji.
Za kristjana, tudi 'slovenskega izseljenskega kristjana, je samo po sebi umevno in bistveno, da misli, čuti in deluje tudi misijonsko.
Pa ne le na svetovno misijonsko nedeljo, ki je dan, ko naj vesoljno krščanstvo posebno močno zaživi misijonsko, ampak kar vedno. Ko krščanski človek doživlja problematiko sodobnega človeštva in težkega položaja božjega kraljestva v njem, se mu pač vzbudi zavest tudi njegove soodgovornosti za njegovo u-sodo in močna želja in hotenje, da bi svoje zmožnosti, naravne in nadnaravne, vsaj deloma usmeril tudi v rast božjega kraljestva v svetu.
„Pridi k nam tvoje kraljtestvo !“ prosimo v očenašu. A bi bili-hinavci, če bi samo prosili, ne pa tudi kaj storili.
Papež Janeiz Pavel II. v letošnji misijonski poslanici poudari med 'drugim: „Kristusovo odrešenjsko poslanstvo mora biti skrb prav vseh brez izjeme, vsakega v okviru njegovega poklica in njegovih možnosti!“ (prim. Ad gente®, 281)
Ko smo ideološki izseljenci zapustili domovino, nismo šli v svobodo samo reševat kožo, ampak nadaljevat, kar smo obljubili Bogu in narodu olb evharističnem kongresu pred 50 leti in ob kongresu Kristusa Kralja ne dolgo potem. Ko z bolestjo opazujemo v domovini delovanje „satanove fronte“ in v tujini domala ne moremo kaj več storiti kot moliti za zmago Kristusove fronte, ne pazahimo, da smo šli v svobodo prav .z namenom, v svetu graditi Kristusovo kraljestvo, in da imamo za to poslanstvo v svobodi celo več možnosti kot pa oni v domovini in da jih moramo usmerjati tudi v službo vesoljnemu Kristusovemu kraljestvu, kar storimo tudi z misijonskim sodelovanjem.
Slovanski svet obhaja letos 1.100-letnico smrti sv. Metoda, z njim tudi celotna Cerkev. Ob življenju in smrti svetih bratov se 'spomnimo, kako sta ta dva Kristusova apostola vse žrtvovala, da bi v slovanskih narodih zakoreninila sveto Cerkev, in kako so tako Slovanski knezi kot mladi Slovani, njuni učenci, sodelovali z njima in jima sledili.
D.anes Cerkev in domovina vedno težje rojevata nove slovenske apo-stole-duhovnike, da bi v narodu in svetu ohranjevali dediščino slovanskih apostolov, krščanstvo.
Izseljenci smo pod idejnim vodstvom škofa Rožmana takoj pričeli skrbeti, da bi i'z izseljenskih vrst izšlo čim več slovenskih apostolov-duhovnikov. Zato izseljensko bogoslovje, zato Misijonski zavod Baragovega misijonišča, i'z katerih je izšlo toliko mladih duhovnikov za delo med izseljenci kjerkoli, v misijonih in celo v domovini. Rožmanov zavod v Adrogueju je, žal, ugasnil, slovenskega bogoslovja v izseljenstvu že dolgo več ni. Živi še Misijonski zavod, a vedno težje... Ali morda zato, ker ni več mladih Slo-
j'unake, žrtve, prijatelje 'in soborce. Prisotni iso v našem življenju, morda bolj kot če bi živeli med nami.
Pa se le redko spomnimo, da so med njimi ne le izredni zgledi naravnega poguma marveč tudi resničnega krščanskega mučeništva.
Priporočamo se raznim svetnikom v osebnih in skupnih potrebah in morda se ta ali oni priporoči v globini srca tudi skritim slovenskim mučencem. Kot skupnost, kot narod pa živimo, kot da slovenska zemlja in. rod ne bi bila blagoslovljena s krvjo mučencev.
Pozabljamo na čiste primere mučeništva v prvih mesecih komunistične revolucije, ko so bili posamezniki in cele družine mučeni le zaradi is voj e zvestobe veri, ko sta mašna knjižica in rožni venec bila zadosten razlog za trpljenje in smrt.
Malo prič je ostalo od masovnega pokola domobrancev in drugih protikomunistov po končani vojni. Vsi pa, ki smo videli vsaj del te slovenske kalvarije vemo, kako so se naši prijatelji in soborci pripravljali na smrt z molitvijo, v bratski skrbi drug za "drugega. V njih ni bilo sovraštva, temveč le zavest, da stopajo proti smrti zaradi svoje zvestobe Bogu in narodu. Misel na božjo pri-čujočnost je bila v trenutkih nasilja, groze in strahu tista, ki je pomaga-gala, da ni bilo tožbe in oklevanj'a med njimi ter da so z notranjim mirom sprejemali na /svoja zbita telesa vso silo sovraštva.
Vsega tega se človek, kot vrnjeni domobranec in priča dogodkov, spominja ob branju drobne knjižice.
Pokoju; dr. France Blatnik je spisal In neumorni zlatomašnik dr. Filip Žakelj je izdal pod naslovom „Tudi islovenlski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov“, razmišljanji o mučeniištvu med komunistično revolucijo na slovenskem.
Res, prav kakor mučenci iz Kitajske in Španije morajo biti vpisani v knjigo mučencev tudi slovenski pričevalci krščanskega nauka; a kdo naj jih vpiše? Na to nam odgovarja avtor na 'strani 21 z besedami cerkvenega prava: „Cerkev sama od sebe nikogar ne proglasi za blaženega; pobuda za to mora priti od vernikov.“ (2003)
„.. .postopek se mora začeti na sedežu škofije, kjer je božji služabnik umrl...“ (2039)
Čast in priznanje naših mučencev je potemtakem predvsem v slovenskih rokah. V rokah vernikov pa tudi v rokah predstavnikov slovenske cerkve.
In zakaj se do zdaj nismo zanimali z večjo odločnostjo za javne primere mučeništva? Mar res ni mogoče najti vsaj osem potrebnih prič ? Se morda težko sprijaznimo z mislijo, Ida imamo do svojih mučencev obveznosti? Ali pa mislimo, da mora vesoljna Cerkev poznati brez našega posredovanja to, kar vemo že več ko štirideset let vsi svobodni Slovenci ?
Stojimo pred zgodovinsko nalogo, vredno obeh borčevskih organizacij s podporo vse svobodne slovenske skupnosti.
Naslednji korak je odgovornost naših škofov. Ni je slovenske škofije, kjer ne b; bilo primerov resničnega mučeništva, vendar se je to godilo na tleh ljubljanske in mariborske škofije v taki meri, da je lahko razvidno celo dvomljivcem dobre
vencev, ki bi stopali na pot svetih bratov Cirila in Metoda ? Pa ne morda zato, ker bi ideološka emigracija začenjala pozabljati na svoje poslanstvo, biti nosilec božjega kraljestva v svet?
Misijonska nedelj'a nam izprašuje vest...
L. L.
volje. In če 'bi imel kdo dvome o mučeništvu slovenskih mož, žena, otrok, deklet ’in fantov, če ne verjame v čistost namenov svojih laiških rojakov, naj verjame vsaj to, da je dolga vrsta slovenskih duhovnikov dala življenja za vero iz čiste ljubezni do svojega 'Stvarnika.
Res, doma ni svobode in vladajo še vedno tisti, ki so odgovorni za mučeništvo tolikih rojakov. A čeprav ima del slovenske Cerkve v marsičem še zvezane roke, gotovo ni vsa obsojena na negibnost.
Ob tem se spomnimo opomb nekaterih kristjanov, da je revolucija „očistila“ slovensko Cerkev posvetnosti. Kri mučencev je velika milost za celotno Cerkev in od nekdaj seme krščanstva, a mučeništvo je in bo krivica. Ne gre tedaj za neke vrste „simbolično kazen'“ zaradi napak, ki jih hočejo naprtiti nekateri sodobni kristjani svojim sovernikom preteklih generacij. Tako mišljenje kaže le to, da tisti, ki tako mislijo, vse premalo poznajo resnično delo katoličanov v slovenskem narodu in da se puste zavajati geslom, k; so jih skovali v teku desetletij marksisti in njih zavezniki.
Štirideset let je minilo. Ni časa za odlašanje. Priče ne bodo žive v nedogled in mlačnost neodločnih — u-bija vero.
Mučencem našega rodu smo dolžni dati — čast. Zahvalo pa smo dolžni tudi tistim, ki se trudijo z zbiranjem in zalaganjem zgodovinskega gradiva; rešujejo nas, da ne pade na vise, teža greha opustitve!
Prejeli smo nalogo, da ohranimo v božjo .slavo in vzpodbudo bodočih rodov velike zglede krščanskega junaštva na 'Slovenskem. Odgovorni smo zanje vsi verniki 'slovenske
Cerkve.	— — , T -
Marko Kremžar * I, * * * * VI,
V založbi dr. Filipa Žaklja ,so izšle poleg drugih naslednje zbirke dokumentov in pričevanj, ki morejo razjasniti nepoučenim (bralcem resnični obraz komunistične revolucije v Sloveniji. (Naročiti jih je mogoče pri založniku: dr. Filip Žakelj, Cerrito 2250, 1752 Lomas del Mirador.)
—	Pastirjev glas v tujini. Pisma, govori, pridige, duhovne misli in članki 'škofa dr. Gregorija Rožmana v zdomstvu. Bis. As. 1970 (484 str.)
—	Odprti grobovi — I, II, III, IV. Franc Ižanec. Bs. As. 1965, 1970, 1971.
—• Pravi obraz Osvobodilne fronte —
I, II, II. Miha Marjan Vir. Bs. As. 1972.
—	Komunizem, kot ga jaz poznam (Dokument I) Vladimir Kozina. Bs. As. 1972.
—• Revolucija pod Krimom (Dokument
III)	— Janez Klemenčič, Ciril Milavec, dr. F. Žakelj. Bis. As. 1973.
—	Taboriščni arhiv priča (Dok. IV, V,
VI, VII) Bs. As. 1974-1975.
—	Revolucija v Hotedršici — Siena Blažič (Dok. XIII) Bs. As. 1976.
—. Revolucija okoli Limbarske gore (Dok. XIV) Bs. As. 1979.
Po podatkih iz zelo zanesljivih virov, so se izkazale vesti o grgarskih jamah žal za resnične. Na Goriškem poznajo tri take jame, Ena je v bližini grga/r-skega pokopališča. Vanjo so partizani zmetali kakih 30 tolminskih fantov. Fantje, ki so jih ptPrtizani žive pometali v jamo, so bili še precej časa živi, kajti še celo noč in še dalje je bilo čuti obvipno vpitje iz jame. Dva so potegnili partizani naslednji dam, še živa ven. Eden je bil doma iz Zatolmina. Privedli so ga kasneje v Tolmin in ga tam ustrelili. To jamo so partizani pozneje pokrili z vejami in nanjo nametali zemlje. Večja taka jama je tudi med Ravnico in Trnovim. Zadnji čas je spregovorilo več prič, ki so povedale, da so partizani v to jamo zmetali okoli 650 ljudi. To so bili povečini Goričani, ki so jih pripe-
'Smersu, dr. Tine Debeljak in dr. Jože Dobovšek, in iz katerega posnemamo :
„Z okrožnico načelnika Slovenske ljudske stranke dr. Marka Kremžarja z dne 8. avgusta 1985 so bile razpisane volitve treh podnačelnikov stranke, glavnega tajnika ter več članov načelstva pa tudi glasovanje o kooptaciji nekaj članov Zbora zaupnikov iz okrajev, kjer nj bilo pod-načeiinikov, da bi izpeljali volitve članov Zbora zaupnikov za svoj o-koliš.
Po določilih okrožnice so morale hiti volilnice v rokah volivne komisije do 30. septembra 1985. Do omenjenega dne je komisija sprejela 91 volilnic, ki so vse veljavtne. Glasovalo je torej od 101 člana Zbora zaupnikov 90% upravičencev.
V izvršni odbor načelstva so bili izvoljeni: podnačelniki — za ZDA Jože Melaher; za Kanado Otmar Mauser; za Južlno Ameriko arh. Jure Vombergar. Glavnj tajnik Rudolf Hirschegger iz Mendoze, Argentina.
Iz Argentine so bili izvoljeni v na-
To je zunanji dolg tretjega sveta. Prvačijo države Južne Amerike, sle. di Afrika in vzhodna Evropa. Vsota je enostavno prevelika, mnogo držav ne zmore nitji obreisti. Glavnina dolga je nastala v času vrtoglavega povišanja cen petroleja. Arabski svet je v tistih letih zasenčil vse zlorabe kapitalizma v devetnaj-iStem stoletju. Sod petroleja, vreden manj kot dva dolarja, so prodajali po dvajset do štirideset dolarjev.
Grozečo svetovno krizo so rešili s tem, da so arabske milijone, naložene v ameriških bankah, posodili tretjemu svetu. Sedaj pa je med nami tri leta plačilna kriza. Povsem je odpovedala Bolivija, ne plačuje ne glavnice niti obresti. Del obresti samo še plačujejo Peru, čile, Poljska, Ekvador, Vietnam, Jugoslaviji in večina afriških držav. Z največjimi težavami pa komaj plačujejo obresti Brazilija, Mehika in celo Venezuela, ta zadnja še pred kratkim oiajbogatejša južnoameriška država.
Sredi 1984 je Jugoslavija povedla akcijo skupka držav, da bi kolektivno zahteval; odpis dolgov. Stane Dolanc j'e šel letos celo tako daleč, da je v nasprotnem slučaju napovedal nered, kaos, revolucije in socialne nerede. Na letošnjem kongresu južnoameriških držav doUlžnliic v Kubi je ,sam Castro' poudaril nemočnost odplačila. Odplačevanje bo strašno znižali življenjski nivo, vse bi vodilo k propasti demokracije v pre-
Ijali iz goričkih zaporov. Nekatere so metali v jamo Sive, druge so samo obstrelili in jih nato suvali v prepad. Domačini so okoli te jame že dalje časa opazovali sledove krvi ter so našli tudi nekaj molitvenikov in rožnih vencev. Šele prvi dež je zabrisal sledove krvavih dogodkov. Da bi zabrisali sleherno sled so partizani vhod v jamo minirali, misleč da bo obrobno kamenje odprtino zasulo. Učinek je pa bil ravno naspro-
ten.	Ker se je vhod v jamo po eksploziji še bolj razširil. Za vse te jame smrti in tudi za strahote, ki so se dogajale meseca maja ob njih, so na razpolago številne priče. Tako ima tudi Goriška vse polno skupnih grobišč nedolžnih slovenskih rodoljubov, ki se proti narodu in domovini niso z ničemer pregrešili ter so morali umreti nasilne smrti samo zato, ker so obsojali komunistično divjanje po deželi.
(„Zedinjena Slovenija“, 22. okt. 19U5.)
čelstvo naslednji novi člani: inž. Jernej Dobovšek, dr. Andrej Fink, Marjan Loboda in dr. Julij Savelli.
Imena ostalih izvoljenih kandidatov z ZDA, Kanade n Evrope bodo objavljena, ko bodo ti svojo izvolitev sprejeli. Tedaj bo načelstvo stranke spet polnoštevilno zasedeno. Po strankinem ustroju so izvoljeni clami načelstva edini, ki smejo in morejo predstavljati ter zastopati Slovensko ljudsko stranko kjerkoli na svetu.
Po kooptaciji treh članov, ki jo je izglasoval Zbor zaupnikov z veliko večino, šteje sedaj ta osnovni iln odločujoči organ stranke 104 člane, dokler se ne izvedejo po okrožjih dopolnilne volitve med članstvom.“
Tako zaključuje volivna komisija svoje poročilo, ki je bilo izdano v Buenos Airesu z datumom 9. oktobra 1985.
Zanimivo je, da je bilo ob tej priložnosti voljenih 46 različnih kandidatov na 20 izpraznjenih mest, kar priča o razgibanosti v strankini or-
ni nogi h državah. Po njemu naj bi ameriške banke odpustile dolgove, ZDA pa naj bi znižale stroške oborožitve in ta prihranek predale bankam. Vse silno enostavno, ker se pač della s tujim denarjem! Castro pa je pozabil omeniti, da je Kuba tik pred kongresom refinancirala svoj celotni zapadni' dolg in ga bo tudi plačala.
Nekaj upanja je svet polagal v ZDA, k; naj bi kot v letih 1945/47 organizirale UNRR'0 ali nov Mar-shalov plan. Iz tega bo komaj kaj, kajti ZDA so z razliko iz leta 1945 'same' v velikih in skoraj nepremostljivih težavah. Domači deficit 200 milijard dolarjev, zunanja trgovina v pasivu za 150 milijard letno im prvič v zgodovini ZDA je celo plačilna bilanca pasivna za 90 milijard.
Za moderno državo je ustavitev plačevanja zunanjih dolgov skoraj nemogoča. Rešitve morajo iskati drugod. Pred tremi leti, ko jte izbruhnila plačilna kriza, smo živeli v dobi visokih obresti. Prišli smo (:na področju dolarja) do nič manj kot 23% obresti. Danes je boljše. Večina zunanjega doü’ga se ravna po londonski obrestni meri za obračunavanje med bankami. Ta obrestna mera se običajno aplicira vsakih 3 do 6 mesecev; sedaj stojimo pri 8% letno. Na to obrestno mero si potem banke še zaračunajo dodatni 1 do 2%, odvisno od solidnosti; dolžnika. Ker je na področju ZDA dolarja inflacija že pod 4% letno, bi se morala Obrestna mera še zmanjšati in zarad; krize bli se banke mogle in morale odpovedati dodatnemu strošku 1 do 2%.
Državam dolžnicam bi morali pomagati priti do deviz s povečanim izvozom. Na tem področju pa se namesto olajšanja čut; zaostritev. Glavni trgi ,so Japonska, ZDA in Evropska skupnost. Premnogim industrijskim izdelkom kot tekstilnim, obutvenim, jeklenim se zapira izvoz. Tu mora priti do odprtja vsaj državam, ki so v veliki plačilni krizi! Še huje je prizadet trg surovin. Ko se je na eni strani petrolej dvignil na vsaj 10-kratno ceno izpred krize, imamo cel kup surovin, ki se ne morejo prodat; niti po ceni produkcijskih stroškov. Najtežji je slučaj sladkorja, ki je na svetovnem trgu vreden komaj 4 cente funt, - produkcija pa stane vsaj 12 centov. Brazilija se drži iznad vode zaradi sorazmerno dobre cene kavi 1.40 dol. za funt. Perù, čile, Poljsko, Zaire, Mehiko pa uničuje nizka cena srebra dol. 6.20 za unčo in nizka cena ba-(Nad. na 4. str.)
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begunstva
STRAHOTE GRGARSKIH JAM NA GORIŠKEM
ganizaciji.
900.000.000.000 dolarjev
Razstava Bare Remec
Vsake dve ali tri leta nas presedeti akademska slikarica Bara Remec s svojimi slikami, ki jih pripravi za razstavo. Vsako leto se odpravi na sever in na jug Argentine, iv Jujuy in Bariloče, da tam dojema to barvito zemljo in doumeva njene prebivalce, Indijance. Potem pa prikaže vso to polnost pred .slovenskimi iin tudi tujimi občudovalci ■njene slikarske umetnosti.
Tako je v okviru Slovenske kulturne akcije .priredila letošnjo razstavo 21. septembra zvečer v mali dvorani Slovenske hiše. Goste je 'sprejela razsvetljena dvorana, vsa v rjavih zavesah, na katerih so visele slike, polne ognja in življenja. Letos 'se je umetnica omejila na olja, 28 jih je bilo. Za to priliko je izdala tudi živahen razstavni list, oprem-Ij'en iz indijansko motiviko.
Poleg slik pa je goste presenetila še zadnja stena: po vsej širini in višini so bila razstavljena lastna dela umetnice kot dekorativna umetnost v stilu indijanskih domačih izdelkov, predvsem ogrlice, izdelki iz suhih kaktusov, i'z kamnov in kosti, Vse poplemeniteno z umetničino roko in dušo. Tako je res lahko prišla publika bliže duhu te razstave, ki se je — po razstavnem listu —-imenovala Argentinski sever in jug v olju in dekoraciji.
Razstavo je pričel vodja umetniškega odseka SKA arh. Jure Vom-bergar, ki je predstavil govornico go. Marico Meštrović, ki je slovenskim rojakom že poznana po predavanjih pri SKA in sodelovanju pri Meddobju. Ta je deloma v španščini deloma v vsem razumljivi hrvaščini v kratkem označila umetnost slikanja, predvsem pa Barino umetnost. Najbolj zarimiva je bila njena o-znaka upodabljajoče umetnosti, ki jo je primerjala nekako z magijo, čarovništvom, saj sta realno predstavljeni le dve dimenziji, ki pa ustvarjata videz še tretje, globine; in pa četrte dimenzije, ki jo vsak umetnik vloži v sliko in ki jo lahko najde vsak opazovalec, ki se poglobi v sliko. Ta četrta dimenzija je vse tisto, kar leži „za“ sliko, v njeni globini in vsebini, 'in je pravzaprav glavno, kar je hotel umetnik izraziti. Nato je v nekaj primerih govornica na Barinih 'sliikaih razložila, kaj je tista „četrta“ dimenzija. Poslušalci so se ji 'zahvalili s ploskanjem, potem pa so pričeti bolj nadrobno ogledovati posamezne slike, čestitali umetnici Bari Remec in se zanimali za razne podrobnosti.
Otvoritve se je udeležilo veliko publike, v poznejših dneh pa si je
ogledalo razstavo še več ljudi. Razstava je bila odprta ve!s teden.
ZEMLJA IN BARVA
Po teoriji vživljanja (Einfühlung), ki jo je na začetku stoletja razvil Wilhelm Worringer in so jo nato sprejeli in obdelati drugi umetnostni zgodovinarji in filozofi, je biistvo umetniškega ustvarjanja v tem, da ustvarjalec-umetnik vdihne v kamen, .barvo, besedo in zvok to, kar je v njem — svojo občutenost, ljubezen, žalost, svobodo in smisel; umetnik „včuti“ umetnini lastno duhovno podobo in tisti, M nato ustvarjeno umetnino gleda, posluša, u-živa, najde v njej spet to, kar je sicer v njem atentno, a ne izraženo: občutenost in ljubezen do stvari, lepoto, smisel, lastno duhovno vsebino.
Ob razstavi olj umetnice Bare Remec, bi dejal, da nas je precej, ki njeno umetnost čutimo, doživljamo, najdemo v nji lastno — ne izraženo
—	podobo lepote, narave in duhovnosti. Bara hodi ustvarjat na argentinski sever, v Taft de Valle, v Tu-cumàn, ali še dalje, v Jujuy, v Tiil-caro. Tam odkriva .skrivnostno zemljo, stare bogove in ljudi, znamenja ob cesti, .prečudno kamenje in rastlinje, predvsem pa sonce in nebo. In umetnik, ki odkriva naravo, je pravzaprav umetnik, ki odkriva človeka. Naslovi razstavljenih slik •— Fantazija, Maska iz Tile a re, Roža, Korenine drevesa, Ples maškar, Kačji pastir, Lipov cvet... vsega skupaj 28 del — kažejo barvno in oblikovno lepoto tistega, kar je dano videti umetniku, ki se z ljubeznijo in občutjem vživlja v svoj svet. Barine slike so nekaka mitologija starega argentinskega severa, kjer je človek —- tako so občutili tisti svet prvi španski osvojevaiel — silno daleč od doma, a tako blizu božjemu.
—	Barina umetnost je takšna, da končno človek začuti tisti ustvarjalni navdih, ljubezen do narave, lepoto nečesa zemeljskega, a estetsko smiselnega. Odkriti je mogoče upodobljeno zakladnico zrelih umetnostnih spoznanj, edinstvenih podob narave in človeka v estetski meri in občutenoisti. Na nekaterih razstavljenih delih smo videli žive barve severa, drugače pa so te povečini kromatične, poltonske; forma, podoba, je skoraj vedno izrazita. S tem dosega umetnica nekako plastično poezijo, ki je poezija daljne zemlje, a nas zajame — čutimo, da je u-metnost. Vendar, kaj je umetnost? Kaj se pravi biti umetnik? Kot rečeno, umetnik najde v stvareh nekaj, kar je lahko božansko, pred-
Komaj dobra dva tedna manjkata do poslanskih volitev, in vendar še ni tistega navdušenja, ki bi ga človek pričakoval, zlasti še če upoštevamo kakšno je bilo ljudsko vzdušje pred dvema letoma. Jasno je, da ne moremo primerjati tedanjega obdobja s sedanjim položajem. Ni isto seldem let vojaške vlade, kot dve leti demokracije. Ljudje bodo volili, a z neko mirno zavestjo, da je pač stvar na pravem tiru, po drugi strani ise pa zavedajo, da se ne da spremeniti dosedanjega stanja. Tudi politični opazovaei so istega mnenja, in že napovedujejo mnogo bolj aktivno kampanjo in večje zanimanje, ko bomo čez dve leti (če Bog da), volili guvernerje, ali pa čez štiri leta novega predsednika.
RAZDIRALCI DELUJEJO
Skoraj bolj aktivni kot nekateri politiki so člani podtalnih skupin, katerih cilj je zanesti v državo nered in trpko vzdušje- Zato ni čudno, da smo zadnj'e čase prisostvovali številnim bombnim atentatom, tako na politične pisarne, zlasti peroni-stične stranke (kordofoski primer), kot zlasti na domove raznih upokojenih in aktivnih vojaških oficirjev.
Storilci pazljivo izbirajo svoje u-dare, in iščejo najbolj boleče točke. To so zaznali tako na vladi kot v o-pozieiji. Zato je vlada, zlasti ministra za obrambo in notranje zadeve, hitro izjavila, da je ta nov val naisilj’a nevaren ter ogroža miren ■razvoj volitev in samo demokracijo. Opozicija pa je celo govorila, da je ves nered delo vlade, da s tem polarizira volitve: za vlado proti kaosu.
Eden izmed vladnih poslancev, in ponovni poslansk; kandidat Leopoldo Moreau, je celo obtožil vojaške sku. pine, da so atentati njihovo delo ker se nočejo sprijazniti z življenjem v demokraciji. Te izjave so seveda kaj neprijetno odjeknile v vojaških ušelsih, tako da je glavni poveljnik generalnega štaba vojske, general Rios Erenü, pozval omenjenega poslanca, naj bolj jasno obrazloži svojo obtožbo, če? je v njej kaj, bodo voj'aške oblasti ukrenile kakor
vsem pa najde nekaj svojega, človeškega. To je zmožen „vživeti“ v umetnino, v kateri najdemo potem mi svoja čustva, svojo ljubezen in svojo iskano lepoto.
Fr. P.
je potrebno. Če je pa izmišljotina, naj se stvar razve.
Tako napadi in atentati, kakor obtožbe in obrambe redčijo predvoliv-no vzdušje. Bolj prihaja do izraza ta nemir, kot resni predlogi posameznih kandidatov. Enako so tudi bolj vidni prepiri med posameznimi kandidati, kot pa programi in predlogi stran, k; ®e pulijo za glasove volivcev.
VSI SMO ZA PREDSEDNIKA
Omenili smo že v eni zadnjih številk zanimiv idejni boj med radikali in domala vsemi opozicionalni-m strankami. Vsak hoče dokazati, da je le on pravoveren demokrat, in le, če bodo njega volili, bo državi zagotovljena demokracija. V tem boju zavzema osrednjo točko predsednikova oseba. Njegovo ime s- lasti tako radikalizem kot opozicija. Eni in drugi vedo, da je predsednik še vedno priljubljen. 'Zato mu vsak nudi ..vse najboljše“.
Opozicija trdi, da predsednik predvsem potrebuje v parlamentu „zvesto opozicijo“, vladna stranka pa vztraja na dejstvu, da „Alfonsin potrebuje' parlamentarno večino“. V tem je nastala polemika glede uporabe „Alfonsinovega monograma“. Pozna ga vsa država : oval z barvami argentinske zastave, kjer na belem polju stojita črki RA (Raul Alfonsin ali pa Republika Argentina). Ko je radikalna stranka sklenila vključiti ta monogram na svoje volilne listnice, so zlasti peronisti pro. testirali. Stvar je šla pred volilno sodišče, ki se je nagnilo v prid vladne stranke.
Vendar, resnici na ljubo povejmo, da so to pot radikali; pozabili na svo-jo tradicijo, že za časa prvih Peronovih vlad so prav oni protestirali, ko jè peronizem vključili na volil-nice svoj strankarski grb. Pač sila kola lomi, in v sili tudi radikali svojo „etiko“ požro.
DVOREZEN NOŽ
Zanimivo je, da mnoga votivna gesla, pa tudi mnoge volivne strategije, ne vsebujejo potrebne logike. Nekateri opazovalci opozarjajo na to dejstvo na primer v zvezi z oisefo-no propagando, ki jo vodi drugi kandidat na listi peronistične fronte v provinci Buenos Aires. Sindikalist Triaca nastopa kot da ne bi bilo, razen njega, drugega peroni-stičnega kandidata. Zlasti pazi, da
Živi in mrtvi bratje
Nova izvirna drama Živi in mrtvi bratje, ki. jo je napisal Marko Kremžar, se je izkazala kot delo, zgrajeno na način bralnih radijskih iger, z dejanjem, ki se odvija iz notranjega spora posameznih oseb, njihove preteklosti in zgodovinske usodnosti. Vendar nas more kljub temu zadovoljiti tudi kot predstavljivo odrsko delo. Sicer pa je bila tudi grška tragedija v veliki meri oprta na pripoved zbora, na indirektno dejanje. Moderen primer drame, kjer se na zunaj ničesar ne zgodi, najdemo v Beckettovi Pričakujoč Godota. Tam že bolj proti koncu reče Vladimir: Da, v tej silni zmešnjavi je ena stvar jasna —■ iščemo in pričakujemo Resnico (Godot). Tudi Kremžar išče resnico iz preteklosti svojih dramskih oseb, a to iskanje v notranji igri in dialogu se mu na koncu kljub vsemu razživi v pravo dramatično akcijo.
V prikazu težkih in tragičnih dejanj iz pretekle revolucije je drama Živi in mrtvi bratje na svoj način podobna grški' tragediji — kralj Oi-dip nosi na primer v sebi tragiko, ki se mu počasi odgrinja v življenjh in v zavesti. Podobna usodnost kot je v Sofoklejevi žalo igri, teži danes mnoge borce zadnje vojne in revolucije. To je grozota spoznanja, ki ga Kremžar označuje kot javljanje resnice. Glavna junaka drame Živi in mrtvi bratje — domobranski poveljnik Tomaž in partizan Gregor ■— si medsebojno odkrivata svojo resnico in tragiko: Tomaž je streljal na Ja-
neza, mladega fanta, verjetno mobiliziranca, ki je skušal najti pot iz zablode. Kmeta Blaža, ki je fantu hotel pomagati, je obdolžil izdajstva, medtem pa trdi Gregor, da je bil izdajalec prav Tomažev brat Rudi, ki je zdaj — begunec v Buenos Airesu. Po drugi strani pa je partizan Gregor končno ubil Janeza, ki je bil njegov lastni brat, da bi ta ne postal izdajalec komunistične revolucije. Pri dvomih in resnicah, ki teže glavna junaka, so udeležene ostale osebe, vsaka na svoj način.
Morda nas dirnejo mnoga dejstva, ki so zapletena kot v kaki Shakespearovi komediji. A vemo tudi, da so se dogajale podobne in hujše stvari in da je bila tista revolucija ena sama tragedija. Mnogokrat so bile stvari tako zapletene... V drami Živi in mrtvi bratje smo kot v labirintu, kjer se odp rajo vedno novi hodniki
------ozki, zaviti, brezizhodni. Osebe
se srečujejo, njihove poti se križajo, bakla za trenutek osvetli hodnik in človek bi mislil, da smo blizu izhoda, pa ni tako. Kdo bi izmeril globino človekove notranje resnice, namenov in dejanj !
Predstavitev Kremžarjeve drame je bil dogodek v našem kulturnem življenju in za ta dogodek se moramo zahvaliti ne samo avtorju, ampak v veliki meri tudi režiserju Stanku Jerebiču in igralcem, ki so dobro pripravljeni podali to več ali manj težko dramo. Navznoter obrnjena igra je zahtevala jasno in čisto dikcijo, pre-
pričevalne nastope in živo občutje posameznih vlog. Tudi je vsako novo, izvirno delo, za katerega nima režiser predhodnih uprizoritvenih primerov, mnogo trši oreh, kot kako znano in že predvajano delo. Stanko Jerebič je doumel bistvo nove drame: analitična igra v prvem in drugem dejanju postane v tretjem resnični odrski prikaz, dramsko dinamično razrešitev. Za vse to je imel režiser v igralcih dober material — glavne vloge je razdelil starejšim, izkušenim, medtem ko je za stranske pritegnil mlade moči. Realizem, ki se iz dejanja v dejanja v dejanje spreminja v ekspresionizem, je dobro podal Jure Vom-bergar, predstavljajoč Tomaža, nekdanjega poveljnika domobrancev na Razvodju. Vidno ga razjeda dvom, notranji črv, dokler se ne dokoplje do končne izravnave, do iskanja in sprejetja resnice, ki pa mu še ne prinese zaželenega miru. — Lojze Rezelj je v vlogi tujca Gregorja, ki se izkaže kot nekdanji partizan, ki je prišel v Buenos Aires preiskovat in iskat svoje maščevanje spet razvil znano igralsko izkušenost in odrsko izrazno naravnost. Tak je bil od začetne flegme tujega obiskovalca, ko nas je spominjal na nepoznanega gosta v Eliotovem Koktajlu, pa do končne čustvene udeleženosti pri dramskem razpletu, ko ga prevzameta obup in praznina. Prepričljiv in prijeten je bil tudi nastop Milke Rezelj Pezdirčeve v vlogi Ane, ki se hoče rešiti ran in bolečine preteklosti. Tudi njo je strla na koncu resnica. — Zanimiv je avtorjev prikaz slovenske mladine, vsaj tiste na odru, junija 1955, v Buenos Airesu, kamor je postavljeno dramsko dejanje. Vili,
ki ga je krepko in značilno predstavil Andrej Peršuh, in Vanda, ki jo je podala Kristina Jereb, si zgodovino predstavljata po svoje: zanju domobranska proslava tiste prve nedelje v juniju že nima več pietetno transcendentnega pomena, vendar Vanda c toku dogajanja spozna, da je mogoče živeti le na podlagi resnične preteklosti.
Med nastopajočimi sta še Stanko Jerebič kot Rudi, bivši župan na Razvodju, zdaj begunec, in Anamarija Jerebič kot Mira, županova hči, ki je bila zaročena s pokojnim Alešem, podpoveljnikom domobrancev na Razvodju.
Z Mirinim vedrim nastopom se dejanje na odru začne in konča. Vendar pusti prav zaključek vrsto odprtih vprašanj, ki so — po avtorjevem mnenju — najbolj šibka točka te pred več kot petnajstimi leti napisane drame. Strinjamo se z avtorjem, da zasluži drama po svojem prvem odrskem prikazu predvsem v zaključnih momentih močnejše obdelave.
K uspešni predstavitvi nove drame pa so pripomogli še: Frido Beznik (tehnično vodstvo) ; Jože Cukjati, I-van Jerman, Tone Jerman, Karel Pregelj, Oskar Pregelj, Lojze Rezelj ml., Marko Rezelj, Andrej Rezelj (izdelava scene) ; Bogdan Magister (luči in zvok) ; Tine Debeljak ml. (šepetalec) ; Marjan Eiletz (scenograf).
Igra, ki jo je pripravil Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije, je v obeh predstavah v dvorani Slovenske hiše — krstni, v petek 27. septembra 1985 in ponovitveni, v soboto — privabila številne obiskovalce.
Fr. P.
ne bi omenjal Herminia Iglesiasa. Tako je že preveč opazno, da med njima ni dobrega 'razmerja, in ljudje logično sklepajo, da če ni soglasja med volivno kampanjo, še manj ga bo v parlamentu.
Drug tak primer, še bolj viden, je vladna propaganda, ki vsa sloni na „dosedanjem opravljenem delu“. Radikali očividno 'zmotno sklepajo, da so vsi ljudje izredno zadovoljni z ■načinom, s katerim so on; doslej vodili državo. Vendar, če smo stvarni, vidimo, da je precej nezadovoljstva na gospodarskem kakor na socialnem področju. Še večje nezadovoljstvo pa je, in v vedno večih krogih, na področju vzgojne politike. Poleg ugotovitve, da povsod, zlasti v srednjih šolah in na marsikateri fakulteti, vlada ipoipolen kaos, je vedno več spotike tudi glede ideološke usmeritve. Vidi se, da je vlada predala vzgojno .področje v roke levice, in da ta dela, kar se ji izdi. Vendar tudi mnogi pričakujejo, da bo na tem področju predsednik vsaj delno zasukal krmilo po volitvah. Dotlej imajo radikali še upanje, da si zagotovijo levičarske glasove, kajti boje se, da bi množično pobegnili k intransigentem.
Sredi teh pojavov, ko se zidovi polnijo s propagandnimi lepaki, in po časopisih, radiu in televiziji zadobiva kampanja svojo barvo, se množijo tudi sindikalni problemi. Nizke plače („avstralski plan“ je precej znižal kupno moč) so za nekatere iresen vzrok, za druge pa le izgovor, s katerim peronistični sindikalizem skuša pokazati svojo moč in nagnit} 'na svojo stran volivno tehtnico.
Le nekaj primanjkuje v tem votivnem golažu. Zavest, da je javno delo, politično delo, pravzaprav „služba“ narodu in ne izvajanje neomajne oblasti.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI — V sedmih tovarnah SOZDA Argos izdelajo letno sto tisoč kmetiskih strojev, s čemer so postali največji jugoslovanski proizvajalci priključnih strojev, po velikosti pa so tretji v vsej Jugoslaviji. Njih izvoz jé vreden 22milijonov dolarjev, ki gre v Evropo, Azijo in Severno Ameriko, zdaj pa še v Avstralijo. Kmetom lahko ponudijo čez sto različnih strojev.
Rozmanova slika v Modcstovem domu
'Od 19. do 21. avgusta je bilo v fantovskem dijaškem domu sv. Modesta v Celovcu štirindvajseto srečanje slovenskih duhovnikov iz zamejstva, in zdomstva. Navzočih je bilo to leto 75 dušnih pastirjev iz Koroške, Primorske in Slovenije, ter veliiko število tudi onih, ki delujejo po zahodnih državah Evrope in v prekomorskih deželah.
Srečno in veselo naključje za letošnje srečanje je bilo blagoslovitev in ustoličenje Rožmanove slike. Na torek,
20.	avgusta, se je skupno brala sv. maša za pokojnega našega škofa Gregorija Rožmana v novem dijaškem domu sv. Modesta. Bilo je ob tej priliki navzočih lepo število duhovnikov, katerim je Rožman podelil zakrament tnašništva, in so, vsaj nekateri šli za njim v begunstvo.
Sv. mašo (brala se je ob 11. uri) je vodil Rožmanov rojak, č. g. Avguštin Čebul, ob somaševanju skoraj vseh duhovnikov.
Rev. čebul, predsednik „Sodalitete — združenja slovenskih koroških duhovnikov“, je ob tej sliki rekel: „Slika naj nas opominja — ta slika nas obvezuje in naj nas tudi povezuje.“
Med blagoslovitvijo je mogočno pel zbor duhovnikov, pridružili so se vsi navzoči.
Po blagoslovitvi so sliko obesili na primernem mestu v čitalnici. Ob sliki je bakrena plošča s posvetilnim in zahvalnim besedilom.
Pri blagoslovitvi je bilo navzočih tudi veliko laikov, skoraj vsi odborniki Družbe sv. Mohorja, vzgojitelji in zastopniki studentov, zastopniki Krščanske kulturne zveze, Narodnega sveta koroških Slovencev, Doma Tinje in Nedelje.
Tako je škof Rožman dobil ob 25-let-nici smrti na Koroškem svoj spomenik v rojstni fari, v farni cerkvi v Šmihelu, kjer je bil krščen, in sedaj, po zaslugi prijateljev p» svetu, še spomenik med slovenskimi študenti v Domu sv. Modesta.
(Po poročilu dr J. Hornböcka, ravn. Mohorjeve v Celovcu, Am. dom. —■ 27. septembra)
SLOVENCI T ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE Osebne novce
LJUBLJANA — Gostišč (od barov do hotelov) so lani našteli 3.815. To število so primerjali z onim izpred 83. leti, ko jih je bilo okoli 8.000. Leta 1948 jih je bilo 3.066. Predvsem se je zamenjal sestav: prej so bila gostišča predvsem v zasebnih rokah, pod pritiskom davčnih dajatev pa so prehajala v družbeno last. Leta 1983 je gostinstvo ustvarilo le 2,9% narodnega dohodka, leta 1938 pa kar 10%.
TRBOVLJE — Termoelektrarna je v oktobru začela spet proizvajati elektriko. Novi del (zgrajen leta 1968) je bil štiri mesece v popravilu. V tem času so poleg rednega remonta odpravljali napako v kotlu, ki ovira normalno delovanje TE. Novo daljše popravilo misliijo narediti leta 1988.
MARIBOR — Hidroelektrarno Fala
bodo delno posodobili, ker je po 65 letih že precej dotrajana. Celotni projekt bi stal skoraj dvanajst milijard din. V načrtu je vgradnja dveh novih agregatov s Kaplanovimi turbinami, ki bosta nameščena na desni strani Drave na mestu stare splavarniee. S tem bo skupna moč osmih agregatov 51 MW.
UMRLI SO od 22. do 31. avgusta 1985:
LJUBLJANA — Albin Zavrl, 91; Ana Bizjak roj. Ramšak, 89; Andrej Ažman; Marija Antelj roj. Lovrenčič; Janez Mežnar; Zvone Bizjan; Marija Labernik roj. Lovrenčič; Zofi Kovačič roj. Možina; Jože Grdin; dr. Ivo Juvančič; Milan Seme; Rado Ložar; Pavla, Malavašič; Jože Petelin; Ana Udovič roj. Istenič, 79 Marija Ogris roj. Klemenc, 82; Olga Kos; Toišo Primožič; Jožef Kocjan; Rozalija Sirnik, 88; Angela Marenče roj. Snoj, 86; Janez Florjančič, 77; Zvonko Lengar; Štefka Fister roj. Sinkule; France Pečenko, 77; Jože Prepeluh st.; Štefan Puhan Arna--lija Polajnar, 91; Ludvik Hamer; Franc Groznik; Ana Vizglar; Zvone Bizjan; Ljudmila Nežimah; Franjo Juras; Valentin Tič; Mirko Novak; Leopoldina Logar; Tilka Jovanovič; Jožefa Peterka roj. Fajdiga; Oto Taks; Mirko Stanič; Rezka Cundre; Vinko Krašna, 76; Jernej Hočevar; Radomir Glavonjič; Jurij Gregorc; Cvetka Mervar; Peter Dvoržak, Franc Oblak.
RAZNI KRAJI — Vinko Kotar, Raka,; Franc Kenda, 97, Čezsoča; Jakob Žitko, Slavimir; Pavla Kvas, 78, Bled; Jože šiško, Novo mesto; Leo Koman, Krško; Olga Slana, Vnanje Gorice; Otilija Krapež-Baranja, Postojna,; Milan Jurič, Žalec, Celje; Juro Lesjak, 86, Celje Elija Čuk, Gorica; Franja Cestnik, 79, Borovnica; Jernej Skok, 63, Slap ob Idrici; Tomaž Južnič, Fara; Marija Mestek, roj. Ivanc, 52, Domža,-le; Lado Lenarčiči st., Brest; Igor I-vanušič, Litija; Stanko Likar, Žiri; Jože Smolej, Bled; Rade Kovačevič, Koper; Vinko Gričar, Krško ; Terezija Novak, Radeče; Franc Jakopič st. (Šuštarjev ata), Žlebe; Viktorija Reinshagen roj. Mencinger, Boh. Bistrica; Olga Batič roj. Kodele, Postojna; Joža Lupše, Piran; Jože Škedelj, Domžale; dr. Ludvik Terboča, Maribor; Marija Sedlar roj. Brezec, 64, Celje; Jožefa Bertoncelj roj. Rev, 76, Maribor; Vid
4.	Delo slovanskih apostolov za duhovno edinost Evrope v duhu evangelija se takrat ni moglo nemoteno nadaljevati; a ovire niso bile verskega, ampak političnega značaja.
Okrožnica to dejstvo izraža v bolj mili obliki z besedami “Da povemo resnico: delo sv. bratov je po smrti Metoda šlo skozi velike preizkušnje in preganjanje njegovih učencev se je zaostrilo tako, da so morali zapustiti svoje misijonsko področje; kljub temu njuna evangeljska setev ni prenehala roditi sadove in njuna pastoralna skrb, da bi prinesla razodeto resnico novim rodovom — ob ved-nem spoštovanju njihove kulturne svojskosti — ostane živi vzor. za Cerkev in za misijonarje vseh časov.“
Papež Janez VIII. je bil leta 880 iz misijonskih razlogov potrdil njuno slovansko bogoslužje, po smrti Metoda pa je papež Štefan V. isto prepovedal. Bilo pa je to na pritisk nemških škofov pod vplivom nemških političnih interesov. To je eden od tolikih primerov v vsej cerkveni zgodovini, ko Cerkev v evangelizaciji narodov ni mogla delati nemoteno, ampak so ji bde stavljene ovire zgolj
Jerič, Celje; Ivan Polišak, Idrija Ana, Založnik roj. Koritnik, Polhov Gradec; Franc Jakopič, Preska; Alojz' Križnik, Tabor v Savinjski dolini; Peter Gospodar ič, Trbovlje; Anica Klun, Ribnica; Janez Sajovec, Žalec; Rezka Mežnaršič roj. Kic, Trebnje; Ivan Hočevar, 59, Mengeš; dr. Igor Vilfan, Maribor; Vladislav Stepišnik, Novo mesto; Fani Lobe roj. Zajec, Grosuplje; Pavel Flaj-miiš, Dravograd; Edvard Pirc, Kočevje; dekan Franc Bohanec, 83, Šentilj pod Turjakom; Franc Kos, Celje; Janko Vatovec, Koper.
Že lani so Pri'stavčani zadeli žebelj na glavico, ko so prišli na zanimivo in originalno misel, da bodo vsako leto predstavili občinstvu igro iz slovenske zgodovine, pri kateri naj ,bi sodelovala vsa pristavska srenja. In še, da bodo to po možnosti 'igrali za Pristavski dan, praznik njihovega Doma.
Tako so letos priredili svoj že 18. dan na praznično urejeni Pristavi, ki se iz leta v leto lepša. Bdo je 29. septembra, v nedeljo, ki je kot nalašč bila jasna in lepa, čeprav je dneve prej' grozilo slabo vreme.
Že zjutraj so se zbrali predvsem okoličani k dviganju obeh ’zastav, slovenske in argentinske, in petju obeh himen. Slavnostno mašo sta v dvorani, prirejeni, v kapelo, darovala direktor msgr. Anton Orehar in krajevni izseljenski žup. univ. prof. France Bergant. Med mašo je pel primerne venske pesmi Mladinski zbor s Pristave pod vodstvom ge. Anke Gase rje ve, po maši pa je veliko gostov ostalo pri kosilu, ki so ga pripravile iskrbne Pristavčanke.
KRALJ SVETOPOLK
Poppldanski program se je pričel kmalu po 17. uri. čedalje več ljudi, domačinov in gostov iz vsega Veli-ga Buenos Airesa se je zbiralo na prostem pred odrom, ki je bil postavljen pod košatim omibujem. Prihajali so od bliizu in daleč, saj se je že od lani širil glas o zgodovinski igri in je vse 'zanimalo, kaj bodo letos predstavili na Pristavi.
Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik Pristave dr. Julij Savelli, ki je v kratkih besedah povezal pristavsko 18-letnico z 40-letn'ico zdomstva in svetovnim letom mladine. V zvezi s tem je omenil dve gesli, ki so si jih 'izbrali letos kot vodilo: Mladi so na svojem mladinskem dnevu dvignili geslo: Enotni za slovensko bodočnost. Na Pristav-skem dnevu pa velja: Z mladino z roko v roki — za našo bodočnost. Obe sta uprti v bodočnost, obe uprti v slovenstvo, čeprav na tujilh tleh.
svetnega značaja, ki izvirajo zlasti iz napetosti med narodi zaradi njih kulturnih ali političnih koristi. Ob delu slovanskih apostolov so Nemci čutili prizadete svoje politične koristi v sosednjih slovanskih pokrajinah. „Drang nach Osten“ (Pritisk proti vzhodu) označuje vse do danes nemško politično zgodovino.
Metodovih učencev na Moravskem je bilo ob njegovi smrti nekako dvesto, med njimj veliko visoko izobraženih mož. To je bila za tiste čase velika versko-kulturna moč, neprecenljive vrednosti za krščansko prosveto v srednji Evropi. Nemški vojaki so jih surovo izgnali iz dežele: gnali vsakega posebej do meje, tam oropali in pognali čez mejo. Najodličnejši so pribežali v Bolgarijo, ki je takrat segala do današnjega Beograda. — Veliko dragocenih knjig je bilo pri tem uničenih.
Cerkvenoslovanska književnost teh učencev je nanovo zacvetela v hrvaškem Primorju, zlasti pa v Bolgariji in se od tu potem prenesla med Srbe in Ruse, vplivala tudi na Poljake, Litovce in Romune ter pospeševala pokristjanjenje vzhodne Evrope; tem
Rojstvo: 6. oktobra je bil rojen Gašper Potočnik, sin inž. agr. Miha in ge. lic. Veronike roj. Fajfar. Čestitamo!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta bila krščena v nedeljo 13. oktobra,: Cecilija Kocmur, hčerka Dar-kota in ge. Marije roj. Mele. Botrovala sta Jaka Kocmur in Pavla Andrejak Meletova. Kristjan Danijel Kopač, sin Ludvika in ge. Metke roj. Gaser. Botrovala sta Marko Gaser in ga. Marta Kopač Pérez Brea. Oba je krstil msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem iskrene čestitke!
Ni se odgrnil zastor, saj ga na odru ipod ombüjem ni treba — odprla so se vrata v kuliseriji, ki je segala čez vso širino Pristave, in igra se je pričela. Ta pravzaprav ni slovenska, napisal jo je Slovak, dogaja ise v stari Moravski, a tiste čase so tam še prebivali Slovenci, ki jih je šele madžarski Min oddelil od1 severnih Slovanov. Vsi se spominjamo zgodbe o kralju Svetopol. ku, o njegovi oporoki in o tragediji bratovske nesloge. Igro je napisal Slovak Ivan Stodola in prevedel Viktor Smole. Gotovo je dramatsko dobro zgrajena in napeta do konca, z igro kneza Svetopolka, nemškimi intrigami, zvijačami, ostanki poganov, z bojem med nemško hierarhijo in Metodovimi učenci, med privrženci nemške in poganske stranke, osebnim; problemi kneza in njegovo vestjo. Vse dejanje raste v dramatski napetosti in se ko-nčno zlomi zaradi nesloge v tragedijo in — kot prerokuje umirajoči knez — v 1000-letno suženjstvo.
Iz te že samo po sebi napete igre je režiser Miha Gaser znal predstaviti dramatsko moč zbrani publiki. A še več, igro je razširili in ji dodal nekaj prizorov, v katerih je uporabil — že1 tradicionalno — ves razpoložljiv človeški element s Pristave. Dodal je slovansko ljudstvo, vojake in konjenike — s konji — in dvorjane in dvorjanice, nemške duhovnike in slovanske menihe. Tako je bilo vseh ljudi na odru kakih 80, kar je dalo vsej predstavi veličasten jz,gle d.
Pred občinstvom so se vrstili prizori v knezovem dvoru v Nitri in Velehradu, pa tudi ombü je služil kot primerna iseena za gozd pr; Donavi.
Miha Gaser je igral glavno vlogo Svetopolka z izredno veliko izrazno in govorno močjo, s katero nam je razkril novo stran v njegovi ustvarjalni dejavnosti, saj ga poznamo do-sedaj bolj kot igralca mirnih vlog. Sedaj pa je dejansko povedel vso igro s svojo silo in ji vtisnil pe-
narodom pa dala prvi temelj njihove kulture.
Čista krščanska metoda v evangelizaciji Nemcem sosednjih slovanskih dežel, ki sta jo bila uvedla sv. brata, je tako bila odpravljena in ,jo je nadomestila druga, ki so jo spremljali tudi politični cilji in včasih celò sila.
Tudi nemški zgodovinarji ugotavljajo, da je bila s tem zamujena u-godna priložnost za Evropo. Pravijo nekateri, da bi Slovani v edinstvu z Rimom veliko prinesli zahodni kulturi; drugi, da bi se v Slovanih izvršila sinteza Vzhoda in Zahoda v korist vesoljnega krščanstva; drugi, da bi po Slovanih takrat, že v 9-stoletju, grška kultura dobila vstop v Nemčijo in bi se zahodni kulturni razvoj bistveno pospešil in se morda preprečil razkol.
Odtlej je na zahodu v katoliški Cerkvi splošno ostalo načelo, da je edini priznani liturgični jezik latinščina. To je imelo za posledico, da so katoliškim Slovencem dali prve slovenske knjige šele protestanti v 16. stoletju, ker so oni proti vsej katoliški tradiciji začeli uvajati v svojem bogoslužju narodni jezik. Zato so to bile predvsem verske knjige: iz leta 1551 Trubarjev Abecednik in Katekizem in leta 1584 Dalmatinova Biblija, kj je ostala edina slovenska Biblija za dvesto let.
V katoliški Cerkvi je šele II. vatikanski koncil (1962—65) načelno sprejel liturgijo v narodnem jeziku,
ERNEST HIRSCHEGGER —
70 LETNIK
Zapisano je, da se je rodil 11. oktobra 1915 v Vevčah v fari Dev. Mar. v Polju kot sin papirniškega uradnika Jožefa in Rozalije Berčič. Po končani o-snovni šoli in štirih razredih škofijske gimnazije v Št. Vidu je bil do vojaškega vpoklica občinski uradnik. Po dosluže-nju mornariškega roka je nastopil službo pri OUZD v Ljubljani. Bil je aktiven v verskih in prosvetnih organizacijah v fari in pravtako se je udejstvoval politično v SLS. Leta 1939. se je poročil s Slavko Kovačevo in rodili sta se mu dve hčerki. Slavka mu je kmalu umrla. Oženil se je znova in v srečnem zakonu
čat tistih krutih borbenih časov.
Druga dva soigralca Pavčo (Janez Mežnar) in župan Dragomir (Gregor Batagelj) sta nam spet pokazala svojo izkušeno igralsko zmožnost, prvi kot ‘zvit 'poigan in krojilec usode, drugi kot zvest poveljnik in razsoden izvrševalec knezove volje. Tudi so se dobro odrezale v ženskih vlogah Mimi Kočar kot Gertruda, Ani Kočar kot Sie/gfrida ter Svetislava — Gabrijela čamernik.
Kot Svetopolkove sinove, ki so hodili vsak po svojih poteh, so dostojno zaigrali: Svetofooja Marko Gaser, Mojmira Dani Pavšer in Svetopolka mlajšega Andrej Golob. K tem naj še dodamo sela Igorj'a Ahčina in M lađo tin a — Dominika Oblaka. Vseh ostalih pa je bilo preveč, da bi jih imenoma navedel, naj le povem, da so bili od najmlajših preko mladeničev in mladenk tja do starejših. Saj ibi lahko kar prepisali kartoteko članov Pristave. In kdor ni bil na odru, je stal zadaj in pomagal, da je predstava lepo potekala. Naj omenim le, da je zamislil sceno Miha Gaser in jo tudi izdelal s pomočjo piristavske mladine, Tone Oblak je izrisal grajska vrata, 'glavni inšpi-cient je bij Jože Oblak, pri mikrofonih, ki so nujno potrebni pri taki predstavi na prostem, je bil Sandi Gaser; ter dolga vrsta drugih pomagačev in pripravljavcev.
Občinstvo je bilo z igro in igranjem zelo zadovoljno in smo lahko odnesli velik užitek pa tudi korist, ko smo spoizinali žalostne dogodke i'z prvih časov naše zgodovine.,
Isto Igro so Pristavčani igrali že prejiš'nji večer, v soboto, tako da si jo je lahko ogledalo čimveč ljudi. Gotovo so svetlobni efekti in scena v skrivnostni nočni temi še bolj vtisnili občutje starodavnosti v gledalčevo dušo.
Tako se je končal 18. Pristavski dan. Po 'igri so se obiskovalci poslužili prigrizka in družabnosti, mlajši pa so zaplesal; z zvoki orkestra Magnuma. Vsi se pa sprašujemo, kaj nam bo M. Gaser prihodnje leto ponudil iz slovenske zgodovine. Koristno s prijetnim!
TDmI
kot jo imamo danes. Ko sta uvedla 'slovansko liturgijo, sta slovanska a-postola nekako prehitela zgodovino za tisoč let.
5.	Ciril in Metod s svojim zgledom zapuščata kristjanom za vse čase sporočilo za njihovo poslanstvo v več pogledih :
a.	Glede evangelizacije narodov. —-Naj bo goreča, kot je bila njuna. Naj močne in zrele krščanske kulture, kot je bila takrat grško-bizantinska, pomagajo mladim narodom, da bodo njihove kulture v krščanstvu rasle in zorele v duhu evangelija.
b.	Glede edinosti krščanstva. — Sv. brata sta bila kot evangelizatorja •Slovanov „vezna člena“ in „duhovni most“, ki je vezal vzhodno in zahodno krščansko tradicijo v tedaj še enotni Cerkvi Kristusovi: še ni bilo vz-
. hodnega razkola in ne protestantizma na zahodu. Krščanstvo je po svojem bistvu univerzalno in pravi kristjan mora biti po zgledu sv. bratov ustvarjalec edinosti, ob vsej različnosti narodov in kultur, v strpnosti in razumevanju do vseh, v iskrenem dialogu. Sv. Avguštin je v tem postavil pravilo: V potrebnem edinost, v negotovem svoboda, v vsem ljubezen. V krščanstvu naj se vse narodne kulture ohranijo, oplemenitijo in spopol-nijo; z njimj krščanstvo pridobi na notranjem bogastvu in pravi univerzalnosti.
c.	V razdvojenosti evropskega krščanstva. — Pogled na slovanska a-
18. Pristavski dan
Dr. Franc Gnidovec
(2)
Slavorum apostoli
NOVA PAPEŠKA OKROŽNICA O SV. CIRILU IN METODU
z Minko Kosančevo je bilo rojenih še 11 otrok.
Med vojno, ko so komunisti v letih okupacije sprožili v Sloveniji revolucijo, ni pomišljal, kje je njegovo mesto. V obrambo krščanskih načel je bil med organizatorji protikomunistične vstaje vaških straž. Bil je na Turjaku, nato na Zapotoku in se preko Želimlja rešil s preostalimi vaškimi stražarji v Ljubljano, bil med prvimi v domobranskih vrstah najprej v domači fari, nato v Vel. Laščah in Višnji gori, odkoder se je pred nemško aretacijo umaknil in prestopil v gorenjski četniški odred, kjer je bil v borbi ranjen. Po okrevanju je v službi Slovenske Legije bil v štabu gorenjskih domobrancev, od koder je zopet ulbežal aretaciji gestapa, v Ljubljano. Sodeloval je v drzni akciji reševanja ameriškega pilota-stotnika Braeha.
5. maja 1945. je z družino zapustil domovino, se priključil formaciji četnikov in prišel v Vetrinj, kjer je služil kot podporočnik-adjutant poveljnika. IV. gorskega polka. Po naključju se je rešil
ob vrnitvi Slovenske narodne vojske v domovino in tako zverinskega poboja 12 tisočev, ki so ga v junijskih dneh 1945. izvršili slovenski komunisti. Okusil je življenje v taboriščih, začenši v Peggezu, preko špittala, Astena, Ke-matna in Kuffsteina. Komunistična o-blast je med mnogimi „vojnimi zločinci“ proglasila tudi njega in brata za zločinca in ju iskala po taboriščih. Zato sta se morala z družinama umakniti iz angleške cone v Avstriji v amerikansko in nato v francosko, od koder sta leta 1949. dospela v Argentino. Po začetnih stavbnih delih je pričel z delom v keramiki in ustanovil je lastno podjetje, v katerem 'še danes vztraja.
'Težko je bilo preživljanje trinajstih otrok, a še težja izguba najmlajšega, Damjana, ki je kot 22 letni fant leta 1983. ob prometni nesreči izgubil življenje. Ob 70 letnici pa ga razveseljuje 36 vnukov, polnih zdravja in veselja. Temu se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da Ibi mu Bog naklonil še veliko srečnih let.
Pridružuje se čestitkam in dobrim željam tudi Svobodna Slovenija, katere zvesti naročnik je. Dodajamo še to, da se je Svobodna, Slovenija v domovini še kot razmnožen,ina tiskala tudi pri njem v skrivališču, čestitamo!
LJUBLJANA — Naročnina RTV Lj
stane od oktobra napi-ej 1250 din, kar pomeni podražitev za 47%.
■postola nam vzbuja „domotožje po nekdanji edinosti“. S svojim delom nam kot neka „predhodnika ekumenizma“ kažeta pot za obnovitev duhovne edinosti med kristjani, na prvem mestu med vzhodom in zahodom v Evropi.
d.	V razpadanju evropske družbe. — !Sv. brata sta bila velika graditelja duhovne edinosti Evrope v evangeliju, v strpnosti in miru med narodi v vseh pogledih. Njuno delo tudi nam kaže edino pot v graditvi potrebne edinosti med narodi v Evropi kot na svetu sploh ; od vseh nasprotjih in napetostih in prelomih med njimi ; da bi razumeli potrebo odprtosti do drugih, medsebojnega razumevanja in sodelovanja v izmenjavanju dobrin, ne le materialnih, ampak tudi kulturnih in duhovnih. — Zato Cirila in Metoda upravičeno moremo gledati kot šoizavetnika Evrope, skupaj s sv. Benediktom, ki je narode zahodne Evrope po svojem redu kultiviral v duhu evangelija, v skladu z geslom: Ora et lahora (Moli in delaj).
Nek simbol duhovne edinosti Evrope, vizije sv. bratov, je bil pred 1100 leti pogreb sv. Metoda, kot se letos spominjamo (f 6. aprila 885). Učenci ‘so mu v njegovi stolnici opravili liturgične pogrebne slovesnosti latinsko, grško in slovansko. Takega pogreba odtlej ni bilo več.
Konec.
900.000.000.000 DOLARJEV (Nad. s 1. str.)
kra 0.60 dol. za funt, obe ceni globoko pod produkcijskimi stroški. Na tem področju mora nujno priti do popravka.
Problem Jugosavije je še posebej težak. Dolg se že leta ,sem virti na višini 20 milijard dol., mnogi trdijo, da je veliko večji. Dolg se še veča. Letos so se z Italijani dogovorili o refinanciranju dolga. Na koncu pogajanj pa se je dolg Jugoslovanov dvignil kar -za 100 milijonov: Italijani so si naplačali ta dolg za odškodnino istrskim beguncem! Nižje
„Županova Micka“, čeprav je že častitljivo stara (čez 4 leta bo izpolnila 200 let), je še vedno zanimiva. To so dokazali igralci in občinstvo, ki so se odzvali društvu Kopna na Koroškem.
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: Jože Trpin, Buenos Aires, A 10; Milač Marko, Mendoza, A 4; ga. Grubišič Olga, Buenos Aires, A 10; ga. Ana Scharff, Buenos Aires, A 10; dr. Marjan Erman, ZDA, 10 dolarjev in dr. Karel Vojska, Švica, 100 šv. frankov v spomin Petra Bajde.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
Slovenski dom v San Martinu
:
valbi člane 'in prijatelje
:	:
na
E	:
J PRIJATELJSKO	SREČANJE j
z večerjo
•	E
; oib posebni priliki v 'saboto,
19.	oktobra	ob	20.	:
i	;
HBSSfcivfifiatkJBiKlifilaiKlilaiilauliiuiBiialinf*
Društvo Slovenska Pristava
vabi vse člane in prijatelje na zanimivo predavanje s filmskimi posnetki
TRI TEDNE MED INDIJANCI NA JUGU
(Potomci rojaka I. Benigarja)
V soboto, 19. oktobra, ob 20. uri.
obresti bodo Jugoslaviji vseeno pomagale. Težje bo z izvozom; ta se je letos občutno zmanjšal' v primerjavi z letom 1984, ko je bil dosežen višek. Povečane cene surovim za Jugoslavijo komaj pridejo v poštev, ker je na tem področju pasivna. Ker smo daleč od tega, da bi ravno Jugoslavijo zapadnli sproglasil za bankrotirano, bodo pač zapadne banke sprejemale stalna odlašanja pri plačilih, nikakor pà jilh ne bodo odpisali ! '
Tako bo kriza v Jugoslaviji šla v nedogled. Življenjska raven prebivalstva, ki je sedaj' že brutalno nizka, bo ostala blizu prave revščine. Partija bo visela med alternativo, da se počasi vrača v ekonomski centralizem vzhodnega kova za ohranitev svoje absolutne oblasti. Druga alternativa pa more samo biti drastično odprtje tržnemu in privatnemu gospodarstvu. Tako odprtje pa seveda predstavlja vsaj delno izgubo partijske kontrole. Ako je kdaj bila prilika, da ljudstvo izsili neki nujen ipremik, je danes nedvomno najboljši čas. Nihče, niti najzvestejši režimoVci danes niso ponosni na današnje stanje, 40 let po zmagoviti revoluciji jih kriza naravno sili k spremembam.
dr. Peter Urbanc
OBVCSTILfl
SOBOTA, 19. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturno-družabni večer z večerjo v priredbi RAST XIV v Slomškovem domu o!b 20. uri.
V	Slovanskem domu v San Martinu
prjatieljsko srečanje z večerjo ob 20.
Na Pristavi v Castelarju ob 20 predavanje s filmski posnetki „Tri tedne med Indijanci na jugu“.
NEDELJA 20. oktobra:
Misijonska nedelja v Slovenski hiši.
Ob 16 maša, potem v dvorani misijonska proslava.
SOBOTA, 26. oktobra:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
V	gornji dvorani Slovenske hiše ob
16 predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja v okviru SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
NEDELJA, 27. oktobra:
31. skupni mladinski dan SDO in
SFZ v Našem domu v San Justo.
VELIKO NOTRANJE SREČE ZA MATERINSKI DAN ŽELI VSEM MAMICAM
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
LIKOVNA RAZSTAVA
■
■
ANDREJE in MARJETE f DOLINAR
■
■
odprtje v soboto 2. novembra E ob 19.30 v Slovenski hiši
5 ■
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB mtmm
Proslava 29. oktobra
SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA
IN
DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE Spored :
ob 19.15 uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša j|
za vse, ki so delali in umrli za srečo slovenskega naroda — msgr. Anton Orehar.
ob 20.00 uri v dvorani Slovenske hiše:
Uvod in pozdrav — predsednik Pripravljalnega odbora Marjan Loboda.
Svobodni, ob svoji zastavi naprej! — govori arh. Jure Vombergar.
Izjava Slovenskega narodnega odbora — predsednik Slovenskega naroda odbora Rudolf Smersu.
Slavnostna večerja.
Ob štiridesetletnici zgodovinske prelomnice je naša udeležba častna dolžnost.
Sobota, 26. oktobra 1985. Slovenska hiša, Ramón L. Falcon 4158, Buenos Aires.
SOBOTA, 2. novembra:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja, v Slovenski hiši ob 15. uri.
V Slovenski hiši likovna razstava
Andreje in Marjete Dolinar. Otvoritev ob 19.30.
ČETRTEK, 7. novembra:
Občni zbor ZSMŽ — nato razgovor z gdč. Katico Potočnik — primerjava socialnega položaja v Kanadi in Argentini.
SOBOTA, 9. novembra:
Sklepna seja profesorskega zbora Slov. srednješolskega tečaja.
NEDELJA, 10. novembra:
20. obletnica Slovenskega doma v Beraza.tegui.
SOBOTA, 16. novembra:
Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja ter -proslava 2'5-letnice tečaja.
■	ZAHVALA	■
:	:
i Slovenski Idom v 'SAN MARTI- [ š NU se zahvaljuje ob priliki le- j
■	toš'nje tradicionalne in lepo u- 5 • spele tombole vsem sodelavcem, j jj darovalcem dobitkov im peciva, i [ izklicevateljem 'številk in go- j
S'podinj!skemu osobju.
f	;
BB-BBBBBBBaaflBaaBflaBBBBUBBBBBlIBBHBlIBBBflBBBBBBaBBBBMM»
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADM1NISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
' Correo I Argentino ; Central (B)	franqueo pagado Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual N9 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALT.ERES GRAFICQS “VILKO” SUL., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
■ ■•■.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaBBBaBIBBaaBBaBBaBHBBBaBBaBaBBaaBaBl
■■■■■■■■luiiiiiiiiiiaHimHiK
■iiiuiHimii
RAST
XIV.
VEČERJA — PEES
s kulturno družabnim programom Vsi lepo vabljeni!
V soboto, 19. oktobra ob 20. uri	SLOMŠKOV DOM
SDO
m
VABITA NA
SFZ
33. zvezni mladinski dan
:
KI BO V NEDELJO, 27. OKTOBRA V NAŠEM DOMU V SAN JUSTO
■
■
ob 8.00: tekmovanje v odbojki
ob 12.00: sv. maša v stolnici — msgr. A. Orehar
ob 13.00: skupno kosilc
ob 18.30: kulturni program s sodelovanjem mladine iz ■ vseh okrajev Vel. Buenos Airesa prosta zabava	[
a
Mladinski dan bo ob vsakm vremenu	:
a
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
HIŠO V MIRAMA RU
ugodno prodam
Stanislav Zupančič
Quintana 161, San Martin
Tel. 755-2678
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBBBBBBBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Marja Rodziewiezovna	(63)
HRAST
(DEWAJTIS)
„Vam je gotovo zelo dolgčas v naših krajih, gospodična,“ je začel Witold.
„Ne, gospod. Vedno imam polno o-pravkov doma in ni časa za dolgčas,“ je rekla hladno, ne da bi ga pogledala.
„Ah, kako grd je ta pes!“ je pripomnil. „In ves pohabljen. Ali se ne bojite dotakniti se ga?“
„Saj ga vendar dobro poznam. To je pes gospoda Marka, vsakdanji gost na Poswicah. Osmodil se je, revček, pri zadnjem požaru, ko je pazil na gospodarjevo imetje. Zelo rada ga imam!“
Pobožala je psička, ki se je stiskal k njej, in pogledala v sobo.
Marko se je ravno podpisoval pod pravdorek, obdan z raznimi plemiči in je molče sprejemal od njih čestitke ter stiskanje dlani.
„Ali lahko grem,“ je vprašala mar-.šalka.
„Vsi lahko gremo,“ so odgovorili hkrati in vstali s svojih prostorov, „da se leto osorej zopet sestanemo tu!“
Stisnili so si dlani. Maršalkov sin pa je pristopil zadnji k Marku in mu rekel :
„Ali dovolite, da vam podam roko, čeprav se le malo poznamo. Daj Bog, da bi to bilo dolgo znanje in pobližje sporazumevanje! Naučil sem se danes pri vas več kakor v šolah in na univerzah! Prosim vas, da mi še nadalje,
ostanete mojster in prijatelj. Na skorajšnje svidenje!“
Udeleženci plemiškega sodišča so se poslovili od župnika in se ustavili pred župniščem. Sem so prišli z vozmi, poslavljali so se še enkrat in se klanjali. V tej gruči je Witold stal poleg Iren-ke in jo tihoma, s prosečim glasom vprašal:
„Morda bi tudi meni napravilii to ljubeznivost in mi dovolili, da vas spremljam?“
Odkimala je z glavo, se umaknila ter prijela Marka pod roko, kakor da bi pri njem iskala obrambe pred skušnjavo.
„O ne, hvala vam ! Midva imava še mnogo skupnih zadev, ki jih morava rešiti. Vas to ne Ibo zanimalo.“
Na globok poklon mu je odgovorila samo z brezbrižno kretnjo in stopila sta na prašno pot, ne meneč se za to, kaj bodo mislili ali rekli ostali.
Kajti čuden je bil ta par! On, kot vaščan, ves surov od dela, ona pa kakor kraljica iz pravljice; lepa in nežna. Kaj je med njima moglo biti skupnega?
čez trenutek skupnega sprehoda je kakor navadno spregovorila prva Iren-ka:
„To sodišče se mi zdi zadnji Wej-dawutov zmaj. Zdaj je pobit in leži tam brez zob, generali so pa tudi v prahu.
Zakaj ste še žalostni? Kaj vam še manjka?“
„Vedno sem tak,“ je zašepetal svoj priljubljeni stavek.
„Ne! O, vi znate govoriti, čutiti, potegniti ljudi za sabo. Danes sem to spoznala do dobra. In zato vprašujem drugič-: kaj vam manjka?“
Izzivala ga je, šla je zaprti duši naproti, prosila ga, naj se ji prostovoljno izpove. Toda izbruh je minil, vulkan je utihnil in železni oklep je spet zaslonil prsi.
„Nič mi ne manjka, gospodična,“ je odvrnil.
Pogledala je bistro nanj.
„župnik je rekel, da vi nikdar ne lažete. Ali mu tudi pri spovedi pravite tako resnico kakor zdajle meni?“ „župniku bi ne povedal tega, kar čutim, če ni greha! Človeštko bedo in muko. mora poznati samo Bog, kajti on edini tudi more pomagati!“
„V nobenem primeru pa ni treba lagati! Poglejte mi v oči in ponovite mi, da vam nič ne manjka?!“
Utihnil je in stisnil ustnice. Zapiral pa je vedno tesneje tudi dušo, jekle-nel je v odporu.
Veselo se je zasmejala.
„Vendar sem dokazala neiskrenost. Za zdaj mi je dovolj ta majhna zmaga in ne bom več silila. Ali ste zadovoljni zaradi poteka sodne razprave?“
„Pričakoval sem hujše, če bi bil molčal, bi me bili prekleli!“
„Glejte, kako je dobro, da ste me poslušali! Kadar vam bom še kaj svetovala, prosim, kar ubogajte me in za dober uspeh vam dajem poroštvo! Prav?“
Nasmehnil se je kot za ves svoj odgovor.
„Kaj mislite delati to leto, ko ste na preskušnji?“ mu je stavila čez trenutek vprašanje.
„Kot doslej. Zbirati denar in kupovati pri Židih dolgove, ki jih bo napravil Witold, ko mi pa ne dovolijo, da bi posojal na zemljo. Končno prav isto, samo skrb in napor je večji.“
„A drugih namenov nimate v tem letu?“
„Sam ne vem. Gospod Komar mi je nekaj pravil, da bi mi zaupal glavno upravo svojega imetja, kajti on odhaja za mejo. Če bom imel čas in sil, bom vzel.“
„Kako ste strašno lačni na novce! Pripravljeni ste dati zanj dušo!“
„Duše ne, toda kri bi pa res dal.“ „Nerazumljivo! Zakaj ga boste imeli? To je bolezen! Kri dati za podle groše? To ni ne sreča, ne mir.“
„Zame je eno in drugo.“
„Fej, to vam ni podobno! Recimo, da bi imeli v rokah Krezove zaklade, kaj bi storili z njimi?“
'Šel je s pogledom čez nebo, odprl usta, pa jih takoj spet zaprl, ne da bi rekel, kar je mislil.
„Zakaj bi govoril o tem, česar ne bo!‘ je zagodrnjal.
„Kaj škoduje? Vi ste na poti do zar kladov in dosegli boste, kar hočete. Ali ste kdaj v življenju odstopili od svojih teženj? Mislim, da nikdar.“
„Da, sem odstopil!“ je žalostno odvrnil.
„Nemogoče. Da ste se obrnili spet nazaj? Ne verjamem! Zakaj? So bile prevelike ovire?“
„Cilj je bil premajhen,“ je rekel ne-izrazno.
„Ah, že vem! Pravil mi je nekoč gospod Regis pod hrastom. Odstopili ste nekoč drugemu svojo zaročenko, potem pa, obupali.“
„Kaj more krstni boter vedeti o mojem obupu? Če sem odstopil, 'še nisem obupal. Ni bila božja volja in konec!“
„Sedaj je revica vdova. Lahko se vrnete ponjo!“
„Lahko.“
„Čez leto potem lahko dobite Sko-monte in si ustanovite rodbino !“ je rekla z vidnim posmehom v glasu.
Pokimal je. Njegove poteze so postajale vsak hip trše, z mrkimi očmi je blodil po poti. Čeprav bi moral poginiti, ne bo tega. priznal, to čuti; od njega ne bo slišala niti besede resnice.
„Srečo vam želim!“ se je lahno nasmehnila. „Žal mi je, da pri tej vaši poroki ne bom mogla biti zraven, kajti gotovo bom že to leto odšla.“
Začudil se je Marko, resno pogledal nanjo in vprašal:
„Boste šli daléc? Za, dolgo časa?“
„V Ameriko. Vrnila se bom tja jeseni. Gospod Marwitz je tudi deloma zaradi mene zgubil svojega sina, zdaj me zasipa z obupnimi pismi. Moram ga potolažiti in ga v samoti zabavati. Ali za dolgo časa Ne vem. Morebiti za vedno! Ali hočete morda od mene kupiti Po'swice?“
Pobledel je v lica. Roka mu je vzdrhtela.
„Vi se norčujete, gospodična?“ je rekel. “Vi ne mislite prodajati, a jaz ne morem kupiti. In vi boste ostali.“