številka TRST, v sredo 18. marca 1908 ___ IZHAJA VSA^I DAN »b nedeljah in praznikih ob 3., o* ponedeljkih ob 9. zjutraj P .aain'čne Številke ee prodajajo po 3 nv«., <6 stotink) v accfrih tobakarnah v Tr«t« in okolici, Ljubijam. Gorici, * sajuT fct. Pe*ao. Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdnv&fin«, Postojni, Dom'agu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetro t širokosti ene ceieue. CENE : trgovinske iu t.brteie ogkise po 8 stot. milimeter. osrCirtRice, zahvale, poslanice, oglase denarnih lavodov co 20 st mm. Za oglase v teketu I sta do 5 mt 20 K, vsaka nada ijoa vr-ta K. 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa it " stot« — Oglase sprejema „Inaeratni oddelek uprave fldinoRii-. — TlaČuje ae izključno le upravi Edinosti14. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Tsaai XXXIII NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —, cb naročbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira. Maiočiiia aa leaelj&o liđaijB .Eliiaiti' siaie: csioletta Ii*20, pol leia 2*€0 Vsi dopisi uaj se pošiljajo na uredništvo liata, Nefraukovanr. pisma se ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati aa upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Glorcfo Oalatti 18 (rarodui dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E iinostu. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost- v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 1P. - PoStno-hranllničnl račun St. 841*t>-»2. ——• ===== Telefon ito». 1167 ? . - BRZOJAVNE VESTI. Sklepi delegacij sankcionirani. DUNAJ 17. „W:r-ner Zeitung" je objavila sankcionirane deUgncijske sklepe. Intervencija nuncija v stvari prof. Wahrmunda, DUNAJ 17. Prigodom svojega obiska na ministerstv u zunanjih stvari ie apostolski nu".-cij ca Dunaju, di Belmcnte, porabil priliko, da opc zori na predavanje in brožure Wahrmunda v Inomostu. Aehrenthai je s pismom dne 6./3. obvestil o tem ministra Mar-cbeta. Ker pa nui cij ni stavil nikakih zahtevkov, ni imel naučni minister nikakega. povoda ukreniti kaj ozirom na to intervencijo. Bolgar ja in angleški predlog. SOFIJA 17. Vlada simpatično pozdrar-*agle?ki predlog, da se imenuje generalnega guveria za Macedocijo. Sicer so izvršitvi angleškega predloga velike ovire na pota, vendar f.Q je od istega predloga nadejati, da se reformo ra/.sirijn. jDuma proti gradnji flote. PETROGRAD 17. V minoli noči je imela komisija dume za obrambo dežele eejo, na kateri sta bila tudi ministerski predsednik in minister vojne mornarice. Komisija je razpravljala predlog o fljti. Večina se je izjavila proti temu, d* bi se za, gradnjo fiote dovolilo potrebna sredstva prej, nego se pre-osnuie pomorski urad. Oba ministra sta zahtevala. da s« takoj dovole potrebna sredstva, opozicija je bila pa neizprosna. O predlogu se bo glasovalo v srede. Srbska skupščina. BELIGRAD 17. Skupščina je nadaljevala specijalno debato o proračuon minister-stv*» za unanjo stvari. Napredniak Marinkovič ie izjavil, da je treba glede Črnogore nagla-šati, da ne smejo biti diference med obema dvoroma vzrokom d fererc med obema narodoma. — Vprašanje sandžakatske železnice jo moglo priti na dnevu: red le vsled razprtij balkar^kih držav. — V makedonskem šanju mora zavzeti Srbija jamo stališče. Ha-cedonija kaže že sedaj malo zanimanja za Srbijo in Bolgarijo. Ako postane kedaj samostojna, potem so no bo brigala ne za eno ne za drugo. Ako se ustvari samostojna Ma-cedonija, p^tem bo Srbija za redno edre?ana cd mofjp. t Kardinal CasaJi dal Drago. RIM 17. Danes popoludne je unn;l kar-dical Čakali del Drago, lvan~K, Casali del Drago je bil rojen v Rimu 10. j&nuarija 1838, kardinalom je bil imenovan 19. junija 1899. Cesarski obed pri avstrijskem poslaniku v Berolinu. BERO LIN 17. Danes ee pri avrstroogr-»kem poslaniku vrši običajni cesarski obed. Obeda sta se imela udeležiti cesar in cesarica. Ridi prehlajenja se pa cesarica ne udeleži obeda. Nemški državni zbor. BEROLIN 17. Zbornica je sinoči nadaljevala razpravo preračuna državnega zaklad-nega urada. R -štn je bil ostali del preračuna. Pričela ie potem razprava proračuna državne banke. O u 12:/4 ure p<> noči je bila seja pre kimen*. Prihodnja seja bo danes ob 1 uri popoludne. Ruski predlog za Makedonijo. BEROLIN 17. Dopisnik „Lokal Anzei-ger" brzojavlja iz Petrograda : Zvedel sem iz najboljega vira, da je ruska vlada stavila zelo važen predlog za ureditev razmer v M cedonij'. Ruski predlog se v marsičem raz i-kuje od angleSkega. Rusija predlaga velike retorme, a i»t< časuo skuša ohraniti vso avtoriteto sultanovo. Razgovor s knezom Biilovom. — Njegove izjave glede Balktna in Male Azije. PETROGRAD 17. „Novoje Vremia" ie priobčila razgovor z državnim kancelarjem knezom Biiiovom. Knez Biilov je na tem raz govoru kategorično i javi!, da je Avstrc-Ogr *ka istočasno o aanažakatskem železn-škem projektu obvesti a kabineta v Petrogradu in v Berolinu. Zato so popolnoma krive trditve ru skih listov, češ, da se je projekt sprožil v Berolinu. Avstro-rgrski načrti se povsem stri-nj-ijo z berolinsko pogodbo ter imajo pred očmi le trgovinske cilje, zato se jih zamore na nemiki strani prav tako z veseljem pozdraviti kakor vsuko drugo tako podjetje. Popolnoma ntumljivo je, du so se radi tega na ruski strani tako razburjali. Nemčija zasleduje na Bilkami svoje trgovinske interese ter hoče v>po staviti mir v zvfzi z drugimi velev astmi. Nemčija nikakor ne ovira rnaca-donske retorme. Poslunik v Carigradu je ie stvarno prigovarjal nekaterim predlogom o ncacedonskt pravosodni reformi, di se tako prepreči resne težkoče. Drugi poslaniki so temu enoglasno pritrdili. Nemčija je zato, da velevlasti skupno postopajo, in ako ne bi o priliki nemški predlogi biii od strani Evrope odobreni, od-topi Nemčija prvenstvo bolj iute resovanim ve'evlastim. R i7.s vor ae potem bjivil 3 perzijskim vprulaiijem. Pri tem je državni kancelar izja-" da zasleduje Nemčija tamkaj trgovinske VJi cil'.*"-. Angltško ruski pporazum proglaša nače'o cdprtih vr^t, kar porabi Nitučja v smislu svoje sploSnc politike, ki stremi za tem, da obdrži načelo svobodni konkurence v neodvii nih deželah, ki imaio veliko prihodnjoat, V stvari bagdadske železoico je državni kancelar zavrnil fantastične govorice, češ da 53 namerava Nemčija pola-.teti Perzi;e. Železniška črta zvršuje ob perzijski meji, ista gre le po turškem ozemlju. V turSko-perzijskem sporu je Nemčija delovsla pomirjevalno ter je svetovala Turčiji, naj umakno svoje čete ter naj se izogne vsemu, kar bi utegnilo dovesti do konflikta. Bagdadska železniška družba ima največ nemškega kapital;5. Nemčija ni pa nikdar ovirala, da bi se v to podjetje no vsprejemal) tudi tujega kapitala. Radi tega sfoji podjetje, čeravno je prav za prav nemško, pod turško zastavo ter cbrani sroj mednarodni značaj Podjetje vodijo Nemci, vendar je v podjetju zastopan tudi tuji kapital. Nemčija ne misli niti na kolonizacijo Perzije niti na pridobitev kakega pristanišča v perzijskem zaliTu, nsdr-ja so pa, da železnica gospodarsko dvigne Mezopotamijo, kar bo koristilo splošnc&ti. Mi hočemo le ustvariti naši industriji novih tržišč. Povsem umljivo je, da ohrani podjetje nemški značaj, ker je je možno od nemške strani izvesti tudi brez tujtga kapitala. Napadi mrkega novinarstva so v vsakem oziru neopravičeni. Nekdaj je knez Bismark hotel te napade dovršiti z besedo „tiskarsko črnilo1*, irej tem se je pa upliv ruskeg.t časnikarstva povečalo, tudi v Rusiji sami, radi česar ni možno na dalje prezirat' čim bolj sovražnega vedenja ruskega časnikar s va nasproti Nemčiji. Nemčija ne namerava napasti nikogar, dogradnja nje fiote ni naperjena proti nobenemu, Nemčija mora le kakor vel-vlast biti pripravljena za vsako eventuelnost ter mora znati varovati svoje meje. Go.orice, češ, da se Nemčija ume šava v notranjo razmere Rusije, je knez Biikivv o?.n?.c;l kakor smerne, Maroko. PARIZ 17. General d: Amade je včeraj brzojavil iz Mediune, da so čete zopet prišle v B-jrešid. da se odpočijejo. V boju dne 15. t. m, je bil ubit en spahi, en strelec pa ranjen. Železnica Larisa-Solun. FRANKPBROD o. M. 17. „Frankfurter Zeitung" javlja iz Carigrada : Grška zaprosi dane3 od turške vlade dovoljenje za gradnjo železnice od Liiise v Solun. Terorizem na oioku Haiti. NENV-JORK 17. „Nevv Jork Herald" poroča iz Port-au Prince od 16. t. m., da je predsednik Altxi3 v nekem proglasu izjavil, da so zarotniki nameravali umoriti njega in njegove ministre. One, ki so jih ujeli z orožjem v roki, so biii le pravično kaznovani za njihovo anarh'stična spletke. NEW-YORK 17. (Reuterjev biro) Glasom neke brzojavke iz Port-au Prince je izdal predsednik Hajtija progias, v katerem izjavlja, da hoče skrbeti za javni red in varstvo ter za ohranenje miru. PARIZ 17. Tukajšnjemu „New-York He-raldu" poročajo iz Port au Prince, da je predsednik Alexis svrjim političnim prijateljem izjavil, da se ne boji demonstracij vojnih Ldr, niemo je celo ljubo, ako se to takoj izvrši, ker se sicer sedanji položaj še bolj zaplete. H ijtijska vlada je sklenila, da se beguncev polasti s silo, ako se jih dobrovoljno ne izroči. Vkljub temu jo predsednik, da se izogne na-dntjnim homatijam, dovolil begumem, ntthaia-jočim 6e v francoskem poslaništvu, da zapuste Haiti. V mestu s» razširjene najbolj pu stoslovske govorice. Bati He je, da bodo haj-tijski voiaki napadli inozemce, ko pridejo tuie ladije. Usmrteuih je bilo baje še diugihoseb. BEROLIN 17. Od kompetentne strani se zagotovl;a, da se više pogajanja, da bi Franci ia in Nemčija posredovali na otoku Haiti. " Poplave. SIDNEY 17, Na severu Novega južnega Walesa so napravile poplave veliko škode. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta 17. Zbornica jo nada-Ijevala debato o reviziji posiovniks. Posl. Julij Maniu (Romun) je izvajal, da morajo narodnosti odločno pobijati ta predlog, ki omejuje svobod > govoia. — Posl. Molnar (neodvisna levica) je rekel, da je vsa. kar se je v zadnjih letih dogodilo na Ogrskem, v interesu Avstrije. Delati je treba na to, da re Madjaii sporazumijo z narodnostmi in s Hrvati, kajti isti zahtevajo od Ogrske manje nego Avstrija. Ker ni bilo predbeleženih drugih govornikov, je bila goneralna debata zaključena. (Živahna pohvala in eljenklici na desnici in levici.) Predsednik je koustatiral, da ima od 2G poslancev, ki so stavili sklepne predloge, podpisane najmanje od 10 poslancev, 19 njih pravico do besede, dočim ne gre sklepna beseda 7 njih, ker sta posl. Petrovič in Bre-diceanu stavila svoje predloge v nemškem jeziku. Ker je v smislu zakonov poslovni jezik ogrskega parlamenta izključno madjarski, je smatrati te podpise kakor neveljavne. Ti sk'epni predlogi nimajo torej zahtevanega števila podpisov, zato nim-ijo dotični predlagatelji sklepno besede. PosJ. Maniu (Romun) je izjavil, da zamore predsednik, ako dvomi, da niso ti podpisi res od poslancev, vendar vprašati iste poslance. To vendar ne gre, da se radi tega odtegne predlagateljem beseda. Posl. Lecgyel je pritrdil izvajanjem predsednikovim, in predsednik je še enkrat ponovil, da temelji njegova izjava na zakonih, zato da ne mjre sploh dopustiti, da bi se o tem glasovalo. Razprava jo bila na to prekinjena. Prihodnja seja jutri. Pisipa iz Štajerske* IV. Nevzdržno gre naravni razvoj svojo not. Umetno se je skušalo zadrževati naš narodni, politični in kulturni razvoj skozi desetletja. In vendar je moralo zopet priti v tek deloma zaustavljeno kolo našega napredka. Prišle so mlade, čile meči, prepojene duhom novfg* časa, prepojene pa obenem iskreno ljubez nijo do svojih ro akov, iskreno ljubeznijo in vročim hrepenenjem po narodnem napredku. Ustvarilši si OrganizacijO naroda v narodni strauki so zastavili krepko pot sistematičnega dola za narodno kulturo in za narodov politični napredek. Buditi in širiti narodno zavest: to je prvi cilj mladih, združenih v narodni stranki. V vseh svojih korakih so doslej to dokazali in ne najmanje ra^no zadnje dneve. Shodi dne 23. m. m. so jasno pokazali pot, po kateri hr.če korakati narodna stranka. Ne strankarsko hnjskanje, ne sejanje eovraštva. ampak vzbujanje spečih narodnih sil, pouk nkaželjneg* naroda — to je bil namen vseh teh shodov. Kakšen je bil program shodov, o tem sem Yam že poročal. Tendenca je bila : narod zahteva svojih pravic od dežele, zahteva podpiranje svojega napredka posebej na gospodarskem polju od dežele v oni meri, kakor so je deležni Ntmci, zahteva pravično ureditev volilnega reda, zahteva slovenskih uradnikov! Narod, zbran na stotine in stotine, je odločno protestiral zoper imenovanja nemških uradnikov na naša tla in je odločno svaril vlado pred viharjem, ki bi nastal ob enakih slučajih v bodoče. Narod je govoril — Nemci in vlada pa, ne vajeni tega, so začudeni debelo gledali, kaj neki to pomenja ? Kaj pomenja. da se je narod, ki je desetletja molčal ponižno in se skrival, narod, v katerega imenu je navadno le govorilo p^r „prvakov", ki jih je vlada odpravljala z fepimi besedami : da se je t a narod konečno vzdignil in odločno zaklical vladi: do sem in ne dalje?!! In besno so se zagnali nemški časopisi na narodno stranko, češ da narod sam pač nič ne ve o vsem, kar se je v resolucijah izreklo, vse to da je ie hujskanje par odvetniških koncipi-jentov itd. ! Dobro znamenje je to, da je zalajalo nemško časopisje, in narodna stranka si je danes v svesti, da je na pravi poti. Zato hoče resno, premišjeno in vztrajno nadaljevati na poti započetega dela za narodno piobujo. * * * Pred važnim trenutkom stojimo zopet Slovenci, postbej mi na Štajerskem. Razširja se vest, da namerava Beckova vlada rešsti jezikovno, oziroma narodno vprašanje. Kdor bi mislil, da je vladi namen, rešiti to vpra-šanie za vso državo, enotno in ob istem času, bi bil v veliki zmoti. Trdovratno se vzdržuje vest, da je namen vlada rešiti to vprašanje a a m o za Č e š k o, snmo zato,da za dovolji Nemce in Čehe v češki deželi. Kaj je vladi na tem ležeče, če trpimo Slovenci iste krivice v jezikovnem oziru kakor ee gode baje Nemcem — vsaj ti sami kriče o tem — na Češkem ?! Kaj briga vlado, če Slovenec ue more najti v uradih v svojem jeziku pravice, kaj briga vlado, če predrzni nemški uradnik nesramno tepta pravice slovenskega jezika, če se podlo norču e iz slovenskega kmeta, sko hoče dobiti pravico v svojem jeziku ? 1 In če bi jej tudi morda bilo kaj za to, ali naj se zmeni za naše zahteve ob mehkosti in popustljivosti naše delegacije ? ! Ali pa naj zato naše slovensko ljud6tvo mirno gleda, mirno čaka, da naša vsikdar „pravična" vlada ob sedanjem urejevanju oziroma reševaniu narodnega vprašanja zopet potisne nas Slovence v kot?! Ali naj se vedno mirno gleda, kako hoče vlada rešiti narodno vprašanje zopet samo enostransko , na korist Nemcem na Češkem?! Tega naše slovensko ljudstvo ne stori in bo odločno protestiralo proti vladui nakani. Zahtevalo bo od svojih poslancev, da se z vso odločnostjo zavzamejo za celotno rešitev jezikovnega vprašanja po vsej> državi, zahtevalo bo pa posebej tudi od Čekov, 1 naj ne bnjo bratje samo v besedab, ampak j tudi v dejanju in naj nikdar ne pripuite re-| šitve narodnega vprašanja samo za Češko. V to svrho je sklicnla narodna stranka, I da dne 22. t. m. zopet priredi veče število I in sicer 10 shodov : v Bočni, v Ribnici, v : Grajski vasi, v Sevnici, v Rogatcu, v Po-| ni k vi, v Sv. Parbari (Haloze), v Sv. Marku j(ori Ptuju), v Sv*. Miklavžu pri Ormožu in v Ivan]kovcih. Na vseh teh shodih bo zopet ljudstvo povzdigaio svoj glas, bo še enkrat najodločnejše obsojalo ponemčevanje Spodnje Štajerske od strani vlado po nastavljanju nemških uradnikom, bo zahtevalo pravično volilno reformo za deželni zbor, bo posebej zahtevalo rešitev jezikovnega vprašanja za vso Avstrijo. Kakor zadnjič, tako bo tudi takrat vlada morala čuti naš gla^ ! Zato poskrbi poleg nas zopet nemško časopisje, ki bo — o tem smo prepričani! — ljuto nastopalo proti narodni zahtevi ob jezikovnem vpiu-Šanju. Želim narodni stranki ta dan zopet popolnega vspeha in upam, da vsaj takrat ne bodo izvestni, narodni stranki nasprotni slovenski se imenujoči krogi s svojim protin:i-rcduim nastopanjem dajali vladi povoda za podcenjevanje naše skozinskoz narodne težnje. O izidu shodov ter o njih moralnem uspehu Vam seveda sporočim. Hrvatska. Govorice o kompromisu z baronom Rauchom neosnovane. Nekateri listi so puročali, da bi se hrvatsko-srbska koalicija rada spustila z baronom Rauchom v pogajanja radi kompromisa. Temu nasproti se je bivši podban dr. Nikolič izjavil: Mi nikako: ne pojdemo z baronom Rauchom. Vsak kompromis ž njim je izključen. Ako hočejo Midjari, da se za vse čase ubije v Hrvatski unijonistlČna misel, tedaj naj le šo nekoliko mesecev puste gospodariti barona Raucha. Rauch je pričel preganjati. Zagrebški „Srbobrau" je izvedel, da je okrajni predstojnik v Gračacu, Pavel Šolark', btavljen pod disciplinarno preiskavo, ker ni hotel kršiti zakona nasproti voli'cem v okraju Srb, kjer je kandidiral podban Czrnkovich.— V Ledenicah, v IloŠkem okraju, je odstavljen župan Antouijević zato, ker je s kmeti glasoval proti srbskim radikalcem in za samc-stalce. Baron Rauch in Rakodczay. Baron Baueh je pozval tri septemvire (člene stola sedmorice, najvišega sodišča, ki obstoja iz sedem členov), da zaprosijo umirovljenje, ker so glasovali proti podban« Czemkovichu. Ali ti sodniki nočejo kar tako v pokoj. Vlada ni obvestila o tem svojem koraku niti predsednika stola sedmorice (bivšega bana Rakodczaya), niti ga je vprašala za savet, ampak je preko njega in proti njegovi volji pozvala septemvire, da zaprosijo za umirovljenje. Radi tega je predsednik stola sedmorice dr. Rukodczay odšel na Dunaj k cesarju, da ga obvesti o stvari. Jultjanove šole v Hrvatski. Iz Budimpešte iavljajo : V nedeljo je madjarsko „kulturno" društvo „Ji lijan" imeio svoj občni zbor. Navzoči so bili mnogi državni poslanci in politiki. V poročilu je rečeno, da je društvo vzdrževalo v Hrv.iHki 23 madjarskih šol. v kr.tero je pohajalo 224 L otrok. Šola v Kutunovcu je propate. Uveden je bil hrvatski učni jezik. Razun teh šol so še luteranske in šole državnih železnic, tako, da v madjarske šole v Hrvatski zahaia okolu 5500 otrok. Ker je po popisu piebivalstva od leta 1900 v Hrvatski ckolu 14.000 otri?k madjarske narodnosti, — tako trdi namreč poročilo — se iz tega vidi, da nad polovie j teh otrok ne zahaja v nikako ali pa v hrvatsko šolo. Društvo „Juiijan** da je za to potrebno, ne da madjarizi^a, marveč da ne da kroatizirati madjarske dece. Društvo je po Hrcatski razdelilo ltiOu izvodov madžarskih novin in več tisoč katoliških in luteran-kib mnlitvenikov. Poleg tega je dru&tvo vzdrževalo 44 ljudskih in 18 potovalnih madjarskih knjižnic, ki se jih je občinstvo posluževalo v veliki meri, Strur, II *EDINOHTc št 78. V Trsta, dne 18. marca 1903 Madjarski glas za svobodo Hrvatske, potrebuje več kakor jej sploh ne prihaja v „Peste** Llovd" od minnle nedelje se prilog nobeno koristno delo tržaSkih Sloven- obširno bavi s položajem na Hrvatskem ter cev! Ona potrebuje le dokazov o zmagoslav- kliče med drugim v nekakem jasnem pre- nem prodiranju klerikalizma ! sledku Madjarom nastopno: Pozdravljamo Zato tudi v svoji zadnu Številki ne utegne iskrenim navdušenjem dan 15. marca, šestde- govoriti o; ribiški zadrug, in o krepkem se seto obletnico izbojevanja naše svobode. Ali danjem gibanju mea kmeti po tržaški okolici ua ta slavnostni dan, na spomin naše svo- za ohranitev ro18tne grude sebi m po tem bode p,da mračna senca. Narod, ki h če, da takem z* ohranitev tega prevažnega predela bo dostojen pvo;e lastne svobode, ne sme te slovenske zemlje narodu slovenskem ; tudi nima svobode kratiti drugemu bratskemu narodu, ni ene besede o prevažnem vprašanju, k. bi mu --morala radi niega prevelike važnosti za našo Vojaška zarota V Lizboni. i tržaško pozicijo vsa slovenska javnost posve-.. .. . . i * i■ x x t • i čati svojo pozornost, vprašanju volilne reforme Nek. londonski ,st poroia ,z L.zbone: J P 8topilo pravkar t akuten stadij. J? no™ za™t0' "f! J° imela svrbo, da • „Domovino" lapalije, ker zanjo je s pomočjo nekoliko polkov, nastanjenih v v . " ________r ' ' - me3tu, proglasi vojaško diktaturo. s pomočjo nekoliko polkov, nastanjenih v v . , __„ ^ F J r _ ♦ ^ tniki neprestano stikanie po sv. Ivanu po teh polkov so baje zavzeti za don Alfonza, ^^^ sre'čio našlfneko brata pokojnega kralja, ki je, kakor pravijo, veCcrngi dr. Rybd.r, kaj vse zahteva celjski list od niega ! ! Udeleževal naj bi se tudi slavnosti, ki jih — ni bilo!!! Mi smo oo-izvedovali pri odbornikih svetoivanskega „Na rodnega doma" in ti so nam iziavili, da v njih »vem „Narodnem domu" ni bilo nobene prireditve od predpustne dobe sem, „klerikal neM pa že celo ne!! In tako se je „Domovina" v svojem „aifru" zopet blamirala! Ali to nič ne dene; „Domovina" je zadovoljna, da je mogla Tržačanom zopet eno prišiti češ: „Ker ni dosedaj in menda tudi v bodoče ne bo protidela in odpora, bodo klerikalci sčasoma dosegli svoj namen". Ergo: Tržačani nič ne delajo! Qucd erat demonstrandum — za urednike „D imovine" namreč ! Oni so strupeni proti Tržačanom in tako hočejo ostati. Njihova deviza proti nam ie: Mi pa ostanemo kakor smo bili — neslani. Mera in rima sta sicer šepava, ali: r e s j e !! Podporna blagajna za bolne zdravnike je imela v nedeljo predpoludne v knjižnici velike bolnišnice svoj X. redni občni zbor. Predsednik dr. Manus^i se je v svojem pozdravnem govoru v toplih besedah spominjal umrlih členov dr. Duramani-ja in dr. Pertota. V znak počaščenja so ee zborovalci dvignili s sedežev. Potem sta g*. doktorja Plitek in (Jusina poročala o delovanju oziroma o stanju blagajne, kar so zborovalci vzeli na znanje. Shod je naročil ravnateljstvu, naj Še nadalje proučava načrt glede osnovanja londa za starostno in invalitetetno zavarovanje zdravnikov ter naj se tozadevno sporazume z ravnateljstvom zdravniške zbornice in onim društva zdravnikov. Na to je bil shod zaključen. Je-li prehajanje skozi tunele za zdravje nevarno ? Odgovor dr,u Depan gherju. Iz Prage smo prejeli: Ozirom na svarilo zdravnika gospoda dr.a Depangherja (omenjeno tudi v „Edinosti") pred prehajanjem skozi tunel „Montuca" v Trstu, si dovoljujem navesti nastopno : Tu v Pragi se nameruje od novo zgra-djenega mostu preko Vltave napraviti novo zvezo z ravanjo Belvedere — kjer se je vršila lanska sokolska slavnost — da se tako omogoči zidanje na tem velikem prostoru. Za to zvezo sta izdelana dva projekta. Po enem načrtu naj bi se £zgradil tunel pod pogozdenim lebrom, ki tvori lep obro bek levega brega Vltave. Drugi načrt pa nameruje odprt žleb, preko katerega naj bi se zgradil most arhitektonično primerno spo-polojen. Kakor vedno imata oba projekta svoje pristaše in svoje nasprotnike in v tem po gledu mi ni izjaviti druzega, nego da so nasprotniki tunelskega projekta povdarjali nevarnost prepiha, ki se ga je bati v tunelu, za zdravje pasantov, da-3i obstoje taki tuneli že vrsto let v različnih mestih — kakor v Budimpešti, Solnogradu itd. — ne da bi bilo čuti tožeb radi prepiha. Mene, ki sem na Kra^u skozi 9 let nadzoroval vzdrževanie šestero tunelov na obeh straneh postaje Zgornje Ležeče in sem torej moral često pakirati te tunele bodi peš bodi na železniškem vozičku in nisem nikdar občutil ni najmanjega prepiha, me je interesi rala stvar in sem sklenil zasledovati jo. Ker pa je od mojega bivanja na Krasu minolo že biizo 40 let in sem se torej moral bati, da me je morda v čem zapustil spomin, sem se obrnil do 3 kolegov — in med temi tudi d > onega, ki sedaj nadzoruje tunele na Kraau — s prošnjo, naj «e prepričajo, da-li je v odkazanim jim tunelom ob normalnih raz-meral občutiti kak prepih? Kolegi so se odzvali moji prošnji na najljubeznjiveji način in so mi javili soglasno na podlagi opetovanih opazovanj, da ob normalnih razmerah ni občutiti nikacega prepiha. Tudi ob otvoritvi tunela Mon Lani in letos! Včerajšnji „Piccolo" beleži z vidnim zadovoljstvom, da se je tudi govornik manjšine dr. Rybar v prvi seji deželnega zbora pridružil mnen;u dra. Vene ziana in da je — dr. Ryb&r namreč — izrazil željo (ki pa je menda naravna in samo ob sebi umetna), da bi se odslej tudi slovenski manjšini dajala prilika za sodelovanje na vaŽLih zakonodavnih delih, kakor se to pet hoče tudi dva slovenska poslanca izvoliti v komisijo za volilno reformo. Tako se veseli „Piccolo" letos. Ali naj usu pokličemo v spomin, kako je bilo lani o enaki priliki, ko je večina deželnega zbora predložila svoj uačrt volilne reforme. Tudi lani niso nan zahtevali nič druzega, nego letos. Ali tedaj ni bilo nobenega „Piccola", ki bi se veselil in jednaka zahteva naših — da se namreč načrt volilne reforme izroči posebni komisiji v kateri bi imeli tudi slovenski zastopniki svoj glas — je bila odbita odurno in a limine. Zahtevalo se je torej, naj se naši na razpravi sproti, od točke do točke, orijentirajo o kompleksu volilne reforme. za katerega proučenje so signori potrebovali par mesecev. S tem so bili naši pognani v boj s skrajnimi sredstvi in lanjska njihova obstrukcija ni imela le tega vspeha, da vpprejeti načrt ni zadobil sankcije, ampak tudi tega, da je letos večina sama stavila isti predlog, ki so ga stavili lani naši!! Mi pa ostanemo.. . ! To je deviza ured-i ikov pri celjski „Domovini". Govori jim, kar hočeš, oporekaj jim, dokazuj jim : oui gredo ponosno mimo tebe v zavesti svoje vzvišenosti nad teboj. Oni hočejo imeti svoje zmagoslavno klerikalno prodiranje v Trstu — in basta ; hočejo je imeti, ker drugače ne bi mogli govoriti o ničvrednosti in nedelavnosti tržaških narodnjakov-solzarjev. Nedavno temu je „Domovina" v svojem znanem toriu neizprosnega ment »rja godrnjala in nergala o veliki potrebi ribiške zadruge. Slučajno malo dni potem se je vršil na Prošeku ob posredovanju poslancev Alojzija Go-riupa in d.ra Rybara shod ribičev radi Ustanovitve take zadruge in so ribiči soglasno _____________________ F^jddi tej ideji, tako, da se zadruga osnuje ; t u c a sem se v isti stvari obrnil do nekega tržaškega osemdeset v bližnji bodočnosti. Človek bi menil torej, da bo „Domovina" z radostjo pozdravljala ta dogodek in da bo pohvalno omenjala mož, ki se trudijo za uresničenje te ideje, ki je že od nekdaj v delavnem programu vodstva tržaških Slovencev. Niti tega ki mi ne bili zamerili, da je „Domovina" — četudi povsem neopravičeno — nekoliko zasluge na tem pripisovala svojemu.,.. obreeaniii. Ali — inL- f Drtmnrlnj" i o nntra. letnega kolege, ki je z največo zado-volno>tjo ustregel moji prošnji, večkrat prehodil rečeni tunel ter mi potem pisal, da niti ob južnem vremenu (ako ni vetra) ni občutiti nikakega prepiha. Povdaril sem „ob normalnih razmerah", kajti ob vetru je prepih v \sakem tunelu in bo tudi v Montuci. ker leži ta tun^l v smeri vetrov in bi bilo čudno, obreganju. Ali — jok! „Domovina" je potre- ako bi ne bilo vetra v tunelu, kadar razsaja bovalči ribiško zadrugo le dotlej, dokler jej po ul cah in trgih in morajo napenjati celo je nudila povoda za godrnjanje. Sedaj je ne- ' vrvi v varstvo občinstva. Jaz menim torej9 da bi svarilo dr. De-pangheria moglo biti opravičeno ob gotovih razmerah. Saj je znano, da je v ozkih prehodnih hišah vedno neholiko prepiha, ki se mu treba izogibati, dočim morajo na Dunaju pri mestnih železnicah prehajati k električnemu obratu, ker vzlic močnemu gibanju zraka, ki je provzročajo vozeči vlaki, naravno zračenje ne zadošča za čistost v tunelu in je vedno čuti tožeb radi zakajenia. V pomirjanje občinstva, ki se je, gotovo vznemirilo po Depangherjevi objavi, bi priporočal jaz, da slavni občinski svet tržaški skliče komisijo, ki naj stvar popolnoma pojasni, ker bi se v bodoče mogli — ali opravičeno a'i neopravičen — ob sličnih slučajih sklicevati nanjo kakor na dokaz. Odličnim spoštovanjem udani Dr. techn. Ivan Rjbar c. k. stavb, svetnik. Pripomba uredništva: Gosp. dr. Ivan Rvbkr je oče našega drž. poslanca. Iz carinske službe. Carinski oficijali Artur Custrin in Feliks Jast sta imenovana carinskima revidentoma v IX. činovuem razredu. — Carinski asistenti Josip Lusner, Ivan Ludvik Trost in Almerik Chitter so imenovani carinskimi oficijali v X. čin. razredu. — Podoficijal I. razreda Rudolf Sedlar in carinska praktikanta Rudolf Jenko in Karol Hottl so imenovani earinskimi asistenti v XI. čin. razredu. Pravila za dopisnike. Že zopet! Da — zopet ! Če zlo ostaja, se morajo tudi tožbe in opomini ponavljati. Zato se vnovič obračamo do vseh, ki nam pošiljajo prispevke, z iskreno prošnjo : 1. Bodi iskren in resnicoljuben. Izogi-blji se vsakemu pretiravanju dejstev, da ne bo pozneje popravkov in neprijetnosti, 2. Ne ozlovoljaj uredništva z neumest nimi pripombami, marveč spominjaj se, da je pristojnost in vzdržnost ena najglavneiih kreposti, ki mora dičiti dopisnika, ako hoče, da bodo imeli njegovi dopisi vspeha. 3. Kadar pišeš, ne pozabi nikdar, da staviš interpunktacije na pravo mesto, ker s tem olehčuješ delo tako uredništvu kakor stavcu. Prvega rešuješ s tem neprijetne doln^sti, da tvoj dopis čita od besede do besede, dočim prihranjaš poslednjemu neprijetno korekturo vsled poznejega vlaganja interpuriktacije, 4. Ne pozabljaj, da je tudi dolžnost vsa-cega dopisnika, da pošilja v redakcijo č i t ljivin urejen rokopis. Ker zapomni si, da rokopis, ki je nečitljiv, ki je pomešan s korekturami in popravki, zelo otežuje delo stavcu. 5. Posebno pa pazi, da imena iit priimke oseb, imena krajev, citate v tujih jezikih, narečjih itd., posebno čitljivo pišeš, ker ne smeš pozabljati, da uredniku, še manje pa stavcu, niso zuana imena vseh ljudi j. 6. Zapomni si, da v nobenem slučaju ni smeti pisati s svinčnikom, ali čim drugim, razun črnilom ! 7. Nikar ne štedi s papirjem, ampak piši vrste precej razmakneno da ne oviraš svojih eventuvelnih pripomb in da ne otežu-jeŠ stavcu hitrega čitan a. 8. Ne pozabljaj tudi nikdar na to, da je staro pravilo, da je dopise pi3ati samo na eno stran papirja. To pa iz razloga, da se rokopis v slučaju potrebe more ruzdeliti med več stavcev. Iz Ban nam pišejo : Dolgo si že prizadevamo, da bi tu osnovali pevsko društvo. Sedaj se nam slednjič ta želja uresniči. Z veseljem javljamo to vest, ki priča, da smo se začeli vzbuiati tudi v naši vasi, da hočemo napredovati vsporedno z drugimi brati po okolici ter da ee tudi mi uvrstimo kakor člen narodne naše organizacije, Uverjeni smo tudi, da nas bodo naši bratje vspodbuiali, ker njihove podpore bomo potrebni posebno v prvih časih, Naša naloga bo, da Širimo medsebojno ljubav in utrjamo zvestobo do roda in domovine. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu je priredilo mtnolo soboto peti družinski večer. Dvorana imenovanega društva je bila prepolna izbranega občinstva in je bilo tudi v preddvorani zasedenih več miz. Radovednost me je gnala, da slišim orkester, ki si ga je to žilavo diuštvo ustanovilo. Kapelnik gosp. Kordelin, je prvikrat (v Trstu) nastopil s petorico členov, ki so svirali nepričakovano dobro. Vse se je divilo tem vrlim mladeničem, ki so, po samih štirih vajah, zadovoljili slehernega udeleženca. Kakor je obljubil gosp. Kordelin, se ta orkester pomnoži in spopolni tako, da ga bo veselo, ne samo „Trgovsko izobr. društvo", pod katerega pokroviteljstvom OBtane — ampak bo v ponos vsem tržaškim Slovanom. C-rospica Katalanova iz Rojana, je pela naravnost divno dva ku pleta in g. Detela je tudi lepo izvel njemu določeni kuplet. Vse je bilo najboljše volje in so morali skoraj vj pevci in orkester ponavljati sleherno točko. Šaljiva pošta in šaljivo Brčkanje sta pomnoževala zadovoljnost med mnogoštevilnimi udeleženci. Nabrala se je svo ' tica za družbo sv. Cirila in Metcdija in za slovensko trgovsko šolo. Pozabiti ne smem, da je bil duša vse te krasne, družinske zabave gosp. Ulčakar, ki je, kakor pravi oče, nadzoroval, bodril in lahko rečem tudi ustvaril te posnemanja vredne družinske večere. Ako sem celo jaz — stari nezadovoljnei — pozabil na svojo kronično čemernost, potem je to dekaz, da je bila zabava res prisrčno animirana ! Predsedniku Ulčarkarju, gospicam in gospodom posebno goslarjem : Prisrčna h^ala ! Družinski oče. Tržaška mala kronika. Ne mučite živali. Treba nujn h popravkov pod montuškim tunelom ! Neprestano prekapljevanje moči tla pod tunelom na tak način, da je prehod za težke vozove popolnoma nemogoč. Včeraj je policija aretirala tam kar štiri voznike, ker so mučili svoje živali, ko ni mogel težek voz naprej radi velikega blata in polzke poti. Trebalo je mnogo časa, predno so izvlekli vozove. Aretirani vozniki so bili takoj izpuščeni e običajnim pridržkom. Zginil je. M-arija Dolinar, stanujoča v uliči Montecchi 2, je včefai naznanila policiji, da se je njen stric, Alojz Bertoja, 39 let star, dninar, že 12. t. m. oddaljil z doma, ne da bi bo več vrnil. Ker je Bertoja nepoboljšljiv alkoholist, boji se nečakinja, da se mu je pripetila kaka nesreča. Bertoja je male postave, nosi suknjo kartaste barve, trd klobuk. Kdor bi nekaj o njem vedel, naj s» obrne na policijo ali direktno k Dolinarievi, O Semuliču je žurnal hiperkronike „Piccolo" pisal včeraj kar pol tucata kolon. Vsa čenčarija od konca do kraja ne pomenja nič; je pač zanimivo čtivo za babe iz — R- na Vecchia. ^Piccolo" je en< ga voznika, kateremu se zdi, da je Semu ič zahajal v iste lokale z umorjenimi koč »ži. kar poslal v Videm, nai si ogleda Semuliča. Koncem koncev pa ni „Piccolo" dognal ničesar. Včeraj pa je bil v našem uredništvu brat Semuliča, ki je trdil, da vest „Piccola", če^, da so vsi trije bratje Semulič z očetom vred zahajali v kavarno „Šport" in tam goljufivo igrali, je popolnoma neosnovana in neresnična. On da tam še nikoli ni bil, še manj pa a svojim bratom, ali pa celo z očetom. „Piccolo* je torej zopet udaril na senzacij ski boben po načelu svoje morale, po kateri, da le bode senzacijorialen, kompromitira makar i najbolj nedolžne ljudi. Ponočni pevci (!) še vedno naprej motijo spanje miroljubnih meščanov. V noči od nedelje na ponedeljek je policija aretirala 13 razgrajačev. Smeinica. Pri brivcu. Brivec: »Kje str se pustili zadnjič briti ?" — A : „Po obraza". Koledar In vreme. — Danes : Ciril Jerae škof. — Jutri : Sv. Jožef — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 7 Cels. — Vreme včeraj močan veter, jasno, zvečer dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Burja. Temperatura zelo hladna. Porotno sodišče Tatinska družba. Kakor smo že pisali, je začela v ponedeljek pred tukajšnjo poroto obravnava proti Antonu Potnik, Riehardu Gelsomini. Avgustu Rutter, Mauriliju Zio ia Ivanu Bana — vsi dvajsetletni mladiči —, obtoženim hudodelstva tatvine in ropa, poslednji tudi zločina javnega nasilja. Predseduje obravnavi svet. Ciarici s pri-sednikoma svet. Lion in Parisini ; javni obto-žitelj je namestnik državnega pravdnika dr. Barzal. Povedali smo že, kako je Kari Titz, nadzornik policijskih agentov na podlagi mnogoštevilnih ovadb začel in dovršil zasledovanje. Obdolženi čini, v kolikor jih je vsaj dog.iala oblast, so sledeči: Biissa in Zio sta meseca ducembra m. 1. vkradla Consalvu Zucco suknjo v vrednosti 10 K, Aleksandru Laschetiskr par čevljev vredn h 13 K, Ter«si Giraldi ruto v vrednosti 3 K, Cezarju Mantossi suknjo za 18 K. Valerij u Marostica obleko in čep co, Poato-laniju več oblačil za 62 K, A. D. ussiju tudi več obrabljenih oblačil. Zio in Rutter sta pa skup.g vkradla A. Grasserju oblačila za 6 K, R. Kiampferiu oblačila za 16 K, E izi Braminger par čevljev za 4 K, Rudolfu M cheli loterijske srečke za 117 K. A. Hornfeldu oblačila za 67 K. Tretja skupina Bassa in Rittt-r, je vkradla zakonskima Zalay plašč in dva dežnika za K 44. Zio in GeUomini sta skupaj vkradla J. Zanderlu steklenice likerja za 90 K. — Bassa sam je na svojo pest vkradel Speranai P;rcna ženski plašč za 7 K in suknjo za 12 K. — Rutter in Potnik sta zakrivila še več : Napadla sta dne 15. decembra 1907 v «!i*i S. Francisco Miho Kristančiča, ga pahnila v prii in vrgla na tla ter mu potem vkradla srebrno verižico za K 5. Na razpravi v ponedeljek zjutraj je bila prečitana obtožnica, čemur je sledilo zašli-1 šarje obtožencev. Potnik — kakor tudi j Rutter — trdita svojo nedolžna st gle ie ropa j priznava pa tatvino na škodo Zulajt vik in Machelija. K temu zadnjemu so prišli v stanovanje pod pretvezo, da jih je gospodar poslal popravljat električne zvončke, kateri pa ravno potem niso več zvonili. — Zio priznava tatvine ; pravi, d& ne moro delati, k:r ima srčno napako. Njegov bramtelj dr. La-neve je predlagal zdravniško preiskavo, češ da je Zio tndi umobolen. Predsednik mu je odgovoril, da Z:o gotovo ni bil umobolen, 'co je prihajal . . . popravljat zvončke in je pošiljal gospe v druge soba poslušat, ali zvončki V Trs tli, 18. marca 1908 »EDINOST« štev 78 Stran ITT iubro zvone ! Po tej zvijači so tatovi ople-Biali vse, kar jiin je prihajalo pod roko, in zginjali kakor kafra. Bfssa je zvalil zopet vso krivdo na Zio. dočim Gr-lsomini priznava vse ; prav, pa da on je bil le repaterski pomočnik (Smth). V ponedeljek popoludne je pričelo zasli-ianje prič, katerih je 35. — Kristančič, na katerem je bil izvršen rop, je izpovedal, da je bil v d »tični noči nekoliko natrkan. Bil je lapaden od nepoznane dvojice, kojo bi mogel težko prep »znati, in vkradena mu je bila verižica. Hoteli so mu odvzeti tudi mošnji-6ek, hI) na njegovo vpit e so prihiteli redarji ki roparli ro jo pobrigali. Ivan Radnič je oni redar, ki je aretiral Potnika. liti trdi, da ie ta poslednji vrgel C i u s t v u z okolice indeželein lačne zadi tega že ob 4, uri popola d n e. Ker bodo to pot zlasti pevske in glas-aene točko dobro naštuduane, bo gotovo utrišnja ponovitev velijo boljša od prve uprizoritve. Vlog^ so v istih rokah kakor prvikrat. Dimitrij Slavjanski, < njegovemu koncertu dne 20. marca 1908 Dimitrij Slavjanski Agrenjev slavi letos petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. Šestinsedemdesetletni starec podal še je še enkrat na potovanje, da priredi s . uri popoludne. Nar. delav. organizacija Tovariši železničarji c. kr. drž. želez-jice ! Dar, s zvečer ob 7 in pol uri v dru-1 Itvenih prostorih (ul. Lavatoio 1. I.) velik shod. Na dnevnem repu je: sedanje gibale j .:a c. kr. dr. železnicah. Ker je ta shod zelo važen posebno za tržaške uslužbence c. kr. oržav. ž leznic je pričakovati najobilneje udeležbe, Pridite vsi ! Velik shod uslužbencev c. kr. državne železnic« se bo vršil nocoj v prostorih „N. o, D. O." (ulica Lavatoio 1. I.) Na dnevnem redu je sedanje gibanje na c. kr. državnih železnicah. Železničarji 1 Stvar je za Vas zelo važna ! Pridite vsi! Darovi. Za podružnico družbe sv. C. in M. fia Greti nabral je g. M. Lavrenčič v tramvaju K 1.60 st. Gosp. Emanuel Schrej daroval je pri igri 40 st. Ker se ni mogel udeležiti Sokolove maskerade poslal je g. Virgil Škofii K 4. Srčna hvala 1 Na javnem shodu radi šolskega vprašanja ki se je vršil v Gropadi dne 15. t. m., je daroval drž. posl. g. dr. Ot »kar Rybaf- 10 K pev. društvu „Slovanska Straža", na čemer mu bodi izrečena najsrčneja zahvala. Vesti iz Goriške. Redni občni zbor pevskega društva 1 „Zorislava" v Sežani ae bo vršil dne 19. t. m.! ob 1. in pol ure popoludne t restavraciji pri Po!aj-u. Ker je ta občni zbor zelo važnega 1 poineua, vabijo se najul;udneje vsi delujoči in j podporni udje, kakor tudi neudi, na ta občni zbor. i Socijalisti zmagali v okrajni bolniški b agajni. Na volitvah v okraino bolniško bla gaiuo goriško je zmagala socijalnodemc kratična lista s 642 glasovi proti 256. x Praznovanje volilne zmage. Ag- rarno-napredna zmaga na volitvah za dežtlni zbor goriški, proslavila se ie v nedeljo zvečer v prostorih hotela pri „Zlatem jelenu44 prav krasno oh zvokih vojaške g*. dbe. Slaviu so prisostvovali novoizvoljeni poslanci Andrej Gabršč* k, Anton Križnič, Anton Obljubek in Josip Strekelj poleg goriške ženske in možke slovenske inteligence. Iz goriške okolice, z gor in posebno s Kra -a je bilo navzoč h mnogo zaupnikov kmečke otranke. Vsi prostori so bili v pravem pomenu besede natlačeni. Prvi je govoril posl. Gabršček povdaijuje, da je 9. marca narod «;bs dil dosedanje vodstvo in nje samovlado v deželi ; tudi v gorah da so zadnjikrat zmagali. Posebno dobro so se izkazali Knsšetci. osobito Brkini. Goriški Slovenci so v tem oziru prvi za Čehi in ves slo vanski svet občuduje nas in gleda s ponosom na svojo južno vejico ob italijanski meji. Novi poslanci bodo morali mnogo delati, morali bodo vedno hoditi med narod, mu poročati, ga učiti in bedriti. Potem bomo imeli po šestih letih na vsej črti lahek boj. Necoj gore — je vzkliknil govornik — v proslavo naše zmage kresi po vsej deželi, pokajo top;či in ljudstvo se raduje z nami. SJaia zavednemu slovenskemu liudstvu na Goriškem ! Godba je zasvirala „Hej Slovani44, katero so vsi stoje poslušali. Prvhški župan g. Furlan,. je menil, da na zmugi imata največjo zaslugo generala Gabršček in Ivan Mermolja, ki sta s pomočjo svojih pristašev neumorno delala in se trudila, da smo izvojevali sedanjo pozicijo. Dr. Puc je pozdravil Mirmoljo kakor prvega kmeta. Govornik je slikal niegove zasluge na zmagi ter je vakliknii : Izobražena večina nar<*d^ je v našem taboru in naše vrste se bodo vedno množile ! Slednjič je čestital navzočim poslancem. Na to so navzoči peli „Lepa naša domovina" in „Morje adri-. jausko". Gabršček je povedal, da je prišlo mnogo brzojavk in pismenih čestitk od vseh krajev, j ko se je raznesel glas o zmagi. Med zabavo so došle brzojavke iz Tolmina, S^žan-1, Prage (združeni Slovenci. Hrvati in Srbi), Divače, Nabrežme, Kobarida, Ljubljane, Prvačioe (ag- Zaloga vina TRST, ulica Chiozza štev. 17 ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) 56 stotink liter. po Za krčmarje in gostilirčarje po (togo or.cenah. KIJ. Sprejmem poSiijatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON PAVLINOVIĆ. r7777777T77777777777r7777777T77T • Vekoslav Plesnlear • —-• zalagatelj c. kr. državnih uradnikov a- naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ3 BOGATO ZALOŽENO :: trgovino jestvin v ul. Giulia št. 29 :: ima veilm sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Pelatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. tfr vse druge predmete jestvinske stroke. Pošiljam po poŠti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avstro - Ogrski. Agentursko podjetje z zalogo na debelo ulica Donlzetti štev. 5. Ivan Tomasović Trst, ulica Caserma št. 14 ZalDp vseh namiznih in đezeftnih vin lastnega pridelka iz Podstrane pri Spiitu (Dalm.) Prodaj* se na d obno in debelo. Vsa vina so odlikovana na razs'avl v Londonu (1906) pod pokroviteljstvom nadvojvode Frana Ferdinanda O' Este in vojvode of Galles. cene zmerne. svoji k 9vojtm ! — ZALOGA istrskega m dalmatinskega vina zajamčeno pristnega s prodajo lia debelo in drobno Bernardo di Chiara sjT) TRST, ulica dei Bachi štev. 9 ^ Za krčuarjo in gostilničarje po dogovornih cenah J xve_ Proda se obešala, postelje, opravo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. Zdravljenje krvi ~1 Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Čif»ti kri ter je izvrstno Bredstvo proti Obim sluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljaiiju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter ee dobiva v odli- = kovani lekarni fl PRAXMARER „fi\ 9uc Jrtori" Crst, veliki trj Dr. ERNESi MENZEL —specijalist za otroške bolezni — prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. ■ a : : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. B S Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Snecijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. ::::: V pekarni in sladčičarui ::::: VINKO SKERK, Trst via flcquedofto 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado, fina dezertna vina v bute jkah. raznovrstne biškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte In - krokante. — SPECJALITETA: PUSTNI KROFI. Tržiška tovarna za oija9maziioza uozoue, kemiški proizvodi KoUar 8c Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrlTanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd. za sedaj priznan« kakor najbolje in naj-trajneje raaziio, kf ehranja nove In stare plasti na asfaltičrJh kartonih, »krilnih __ploščata In vsakovrstnem km ar i na. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni oomect, karbolinej, kar bo ina kislina, asfalti ia drugi proizvodi li asfalta in katrama, opoLmla olja. mast aa »trojo, mamila aa voiove, priznano in najbolje znamke (registriraas) mast za vagone, mast-vaaelina za kože, mast za orodje, voščilo za tovjje M. To-rarns in plmurna t TRŽIČU (Monfalconc) pri T,ratu. Novo skladišče zgotovljenih oblek AX,LA „FIDUCIA" TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST SEST* Velika izbera oblek in kostimov. Moške obleke iz modernega bla^a gld. 6'50, 7*50, 8 50, 9 50, 12 50 in Teč. Obleke Iz finegra bia?a, za deebe gld. 4 50, 5 50. 6*50, 7-60 In Velika izhera Faletct^zadnje norosti, za moSke in dečke po ifl. 6 50. 7 50f 8-50, 9 50, II 50 in Teč Obleke za otroke po gld. 120, 150, 180, 2 20. 2 50. 3 50 in Teč (vsake kak070dti in oblike). Bogata izhera hlač za. delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vse po najnižjih cenah. ohiitva Velika izbera P?hlšivo svetle ^n temao, spaine in jprfllnc div?.ni, obežsla. pisalne miza, žfiezr.e posteije. etike z oa!a. stolice, popolne pohištvo zn kurirja in tudi posamezni kumadl. Trst, via Chiessa 8 (Rudeče table VITT0RI0 DOPLIGHER Najnižje cene. ^Sl za popravljanje Pnevmatikov Ed i zavod ■ Trst — uTica Con ti štev. 24 — Trst Podružnica tovarne nsnjutih in ^amijeTih antiderapantnlh pneTmatikoT fi. Gar^onnet, 77 Rue de Paris9 Clichi (Seine) IzTršuje popra* Ijanje pnevmatikov z autiderapants iz g^Iadkegu pnmija, notranje prevlake s tkanino, pnevmatičnih čreT vsake tovarne, počenih, prerezanih ali na drag način pokvarjenih. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Spccijelno patentovano vulkaniziranje. — Poprave se izvršujejo v najkrajšem času. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekaknah reumatizmu in protinu TPlfOPIKIH Prire3ena v Trstu *^afaela Godina, lekarna , JHla M^^onna 5ella Salate" pri je lLl\UvlflA uUL/llin Od lekarnarjev : sv. ja .obu in Josipa godina, lekarna ,yTii' 3gea' farneto K Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manjo od 4 steklenic proti pošt, povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko po£t. in zavgja. Stran IV »EDINOST« str. 78 V Trst dne 18. maiva i9QS i arci) ; iako šaljiv in pomešana z laškimi iz-iaai ie došla iz Grahovega. Jtden govornikov je pozdravljal Brico in njih zaslugo za zmago. Ivan Mrmoliase jeodzvpl na neke govore rekoč, da je agrarna stranka popolnoma samostojna in bo kskor taka v naprej delovala po začrtani poti. Njfgov govor -e vse odobravalo in mu neprenehoma ploskalo. Nad učitelj Urbančič jo potrdil, da bo učitelj st'O stalo vedro ob beku agrarne stranke. Poslanec Obljnbek ie nppil briskim kmetom. Na to je po=1 ai ac GabrSček zaključil oficijelno slavje točno o pri u noči, poživljajo navzoče, da bi se spomnili po!rfb dijaške kuhinje, za katero se je potem nabral lep znesrk. Vesti iz Istre. V Ricmsnjih se vrši jutri na dan Sv. Jožefa tradicijoralna slavnost s semnjem. Razpisan je natečaj za obavljenje službe iuukcijonarja državnega odvetništva pri c. kr. okrajnem sodiščem v Puh*. Iz Sv. Antona pri Koprn: Po dolgi krizi mtd voditelji »adi osebnih navskrižij jo ».aŠe pev-ko društvo „Svobrda" zopet prišlo do gvejfga delujočega pevskrga zbora. Tuds občinstvo se vedno bolj zanima za društvo. Pristopilo je več novih udov. Zato je Odbor v svo;i seji dne 12. t. m. sklenil, da bo itnelo društvo dne 26. aprila svojo vesel co na dvo-lišču g'stilne Josipa Delia Savia. ki ie — četudi mu jo priimek italijanski — vrl rodoljub. To-iko na uvaževanje drugim bratskim drnStvcm. da si ne bomo škodovali drug drugemu. Ob enem prosimo bratska društva, ki bi hotela sodelovati, naj to naznanijo do dne 15. aprila. Ob erem naj navedejo tudi pesmi, ki jih inisbjo izvajati, da so bomo vedeli ravnati o sestavljanju program;«. Bratski pozdrav !! Villa 6iu*eppe Z Reke poročaio: Mestni markirat je Maribora. Piosnje nai se naslove na ..Slov. trg. društvo" v Muuboru. Vt>aH prešnji j n3j &e prih ži za 20 st. znamka. Za mariborski okraj se jo ustanovilo j društvo za varstvo otrok m oskrbo mladine. na ;cdensk e ali mesečne «>broke obleke in jovrscike za nrc-Ske. Ulica C?HEerma 12, I. nad. nal BllVJIlIJ uarL*ič, proda se takoj. Poizvedbe v goBtilni Ličen, Kibenberg. 3.V.' Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giatcmo in rionia 6 prvo podjsSje za stavadtia in fina teraeerarska dsla obstoječe od leia 1S52. Sprejme er t no i popravlja tja. ^ ajeiišče y M roJiliiici ftizzan & Giacomo s. Jakcli ATT1LI0 PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — voga ulice Giorgio Vašari. - Tele*. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Foarebrenje »tarrt: zrcal. — Sklsdi.-če krisi uairavlnep* in . ctift^tMu idHiici i mifiit mehanično del&tnico K: C Sprf^B« •'».Vtrl^«« rtrtloK-ioT, <«U, U »i t rf*tl ■ »^ku-f-tokbl*«, k«k*r v »imiri jrro*jTrs «tet«'.?V V^? 7--. tbtCKt, J»k9 rairai i« tm^ltsv STARA JVIIRODlLiNICA ©s M. F. Ulite Succ. TRST, u!. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak. Soplfiov, pramanlj, ke-mičr.lh izdelkov, miner, vod, pa:fl-mov, zamahi, Selozna iiov». claatlSre za cepljerja, ralla la STEKLENIH SIP J ANTON J0GAN, mizar Sprejme vsakovretna naročila ir popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvi za spalne in jedilno sobe ter knhinfe TRST — ulica Farnefo 45. r\V\V\ \V\ W V\ X X V \ VvV. ' v\\\ \ \\'> ■i H iS A s^r Kdor želi vzeti v najem kako sss ^Sanoyan|e9 skladišče ali prodajainic^ v kateri se nahaja večja, dobru npr'.jana ; r dajalnica, z mešanim blagom, kakor tudi gostiln in zaloga pivu, so proda pod jako ugodnimi r goji. Ista se nahaja bli/.u pi -st-ije v veliki oblj-jeni fari na Kranjskem. Pojasnila daje Inseratni oddelek „Edinosti pod štev. 374. w ■ Obrne naj ss na fpiestC - OffiCC ulica avtorizovana agencija za nepremičnine in trgovino iS. Sio^ami 18 pritličja. — Telefon 371. Gospodarstvo. Pridelek in uporaba masla na vsem . svetu. Po poročilu francoskega Eirokovniaškega časopisa, pridobljenem na t; melju uradna otn-tistike, se nahaja aedaj v dožeiab, kjer se ukvarjaio s pridelovanjem mafla. namreč v Evropi, fe-erni Ameriki i;i Avatrahji Bedaj približno 64 miliionov kra^, ki dajejo na leto povprečno 2,050 000 ton masia in sira. kar tvori ceno 9 in pol mis:arde frankov. Zdtu-ženo drža.e severno Amenke imajo najvtč krav, namreč 16 milijonov, katere d.i]ejo 610.000 ten ma-la, Rusija, ki ima 10 milijonov krav, prideluje 350.000 ton ma^Ia. Nem čija ga prideluje od 9 milijonov kri v 300.000 ton, Avstrija od 6 milijonov krav 170 000 ton, Friinci a cd števila 5 milijonov krav 200.000 ton. Angleška prideluje od 4 milijonov krav toliko masla, kakor Francija. Kar te tiče uporabe masla, stoji Angleška na prvem m^stu ; ondi ga pripada na enega prebivalca 14 kg na leto. ^ V Avstriji le 12 kg, v Belgiji 11 5 kg, na Švicarskem in v Kanndi 11 kg, n^ Danskem 10 -kg, na Švedskem in ▼ Združenih drŽavah 9 kg, v Franciji 8 kg : na Portugalskem, Španskem in na Laškem pa upada uporaba masla celo na 3 kg. Uporaba masla se je zvišala zlasti v Franciji, Anglija. Nimčiji in na Š icarskem. Razne vesti. Bankrot bivšega milijonarja. V Cikagu je bil 71-letni John \Valsh, katerega premoženje so cenili na 17 miiijcnov d- larjev, obsoien radi k: ide na pet let ječe. Walsh je ulož'1 proti razsodbi v&kiic ter je bil prjti kavciji 50.000 d >lar ;m iz; u^čeu na svobodo. Prodajalniea iestvin psfer pštirosl, Srsi til!oa Oiulia 76. Prodaja: kavo: rlž, te9tflr»?np, sfad^or, r:«Uo. man: a Uo, cdjei sveže In stih? sedje,kostanj, cJrobi,sočlvje ii Po5tne posiljatve na debelo od b kg naprej. Otr cbi, ir.oka, oves na d obna h debelo pa konkurenčnih cenah. Vsaki dan svežo biaeo. Cenjeni odjemalci 1 Častim sc naznaniti Vam, da sem odprl v Trstu, V Ulici Poste stl'V. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnko manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter ?e priporočam za blag. naklonjenost. Udani Antonio Cozitento. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. rta/./.a delta Caserma St. 2, I- «. — TRST — V lastni liis!. (Vbod po glavnih stopnicah) - TELEFON št. 952 Hranilne vlego sprejema cd vsakega, če tudi ni ud iu jih obrestuje po g^fr % jo Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru o°/0—6«/0l na mcnjice po 6'/o, na zastave po 5V»7o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: cd 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno ceiico za shrambo vreunosinih papirjev, listin iid. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004 Mr Ooreglifiii TRST -- ulica .Madonnina *tev. 8 VELiKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur. slik, zrcal in tapotarij. Popolne spalne in obedovaine sobe. Moške obleke na izbero. rOODNE CK3K. K Prodaja proti takojšnjemu pia > čiiu in tutii na obroke. ^zZ Pietro Ciicit 1« mszar Trst, ulica Fontana Specijalist za razkošna pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna de?a v lesu. o i ci t . O > s o .S O <13 O U > a? o ft 1.2 <3 II * OLLA priznan kakor najbolja ia nfi rekmljl-ra Trsta. t.-«*1i gumijevih higijmito a prclmetov in ribjih me: ur,eT — DVELET4A GARAHCUA —- Gal — zrsi, Corsu 4. PuSiljairo [O gU- S. 3, 5. Dalalnioa pisov, kitnih p*«ov, olasbc-nih nosovic. c&.o*. r»v»održaJev. bor-gelj In Uidat lriBator]l od Ol.r20 naprej. Toolo^eri za vroč.oo K 2. nav. U. '50. otel Balkan s