List Tečaj XL1V. ! obrtniške i f ■ naroane i Izhajajo za eelo leto 4 gold ko sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane po pošti pa za celo leto 4 groid. BO kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold za četrt leta 1 gold., pošilj za eetrt leta 1 goid. 30 kr V Ljubljani 10. februarija 1886. Obseg: Naša živinoreja. Dobro seme za prihodnjo spomlad. Deželnna komisiia o zadevah trtne uši. Imenik udov c. k. kmetiijske družbe kranjske. (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. mertio vravnana po postavah. Enaka postavna vredba bi bila tudi pri nas potrebna. Ta zadeva je toliko Naša živinoreja. Glavni pregreški pri naši govedoi važna, da se sme po vsej pravici mislek postavodajalnim skupščinam žavnemu zboru. Ne bode toraj brez priporočati v pi deželnemu iti dr-koristi, ako važniše so ti: 1) da točke dotičnih švajcarskih postav omenim se redi premalo da se slabe ki puščaj 1 občinah, ki rede 60—80 ki se m oi re plem da prezgodaj gonijo k juncu. diti en junec je 80 150 krav, dva junca in Hočeš li govedorejo povzdigniti na višo stopinj dalje za vsakih 100 krav pa še eden avnati moraš najpoprej pnmei rejo plemenih jun- ki nimajo 80 krav, se lahko pndružij Take občine sosednim ob i cev Glede tega je pi nas še zelo slaba: redke pi činam, ali glede števila se morajo ravnati po po so občine, kjer je ta zadeva pametno vravnana. trebi dobrih juncev pač ni treba veliko govoriti: vsak postav umen kmetovalec mora evideti ^li , ua ni vse eno, ^n ^j^uj^h«,, «,, , ~ - — lastnosti teletom vbre- prvem vskrižnem spojanji. Občine smejo ali plem Biki morajo biti kakega boljšega kega ali vsaj njihov v Švajc dober junec vcepi svoje dobi i izrejeni zaplol po editi take ali pa slab junec svoje slabosti. Ena slaba junce, ki nimajo manj ko 12 mesecev jenih krav, k^ava stori v enem letu le eno samo slabotno tele po enem slabem juncu podeduj v enem samem letu kakih 80 ali tudi še več telet slabe junceve lastnosti. Ni vsak junec za pleme; izbere naj se le po raz- in ne več ko ~ ".j -- --------' dve leti in pol . 3. Vsako leto pripeljejo bike v glavna okrajna mesta vsacega kantona na ogled; pripeljati se morajo vsi plemenjaki. Od vlade izvolj odbor kakili 3 umnem pretehtovanj izvedenih mož. Posebno napačno izvedencev (umnih kmetovalcev in živinskih zdi ravnajo v takih krajih stemu. izmed občincev, prepuščajo rejo junca ti- kov) preiskuje razstavlj bik kater tiri pripu ščanje Tak človek bo 55 krbel gotovo le za to, da si menenje, in ali zadostujejo postavnim tirjatvam ali so dobri za ple- Jun cem, Ki so za to, vžgejo nekakošno znamenje v rog 5 junca dober kup pridobi bi velikih stroškov pre posobni pa se zvrzejo m zaznamvajo nesposobne edi. V takih okolnostih junci ne bodo adostovali niti Zvr junci se pod ojstro kaznijo ne smejo najzmernišim tirjatvam Druga napaka juncev redi rabiti bik kake skoro povsod premalo juncu, ko prepogostim za občinske plemenjake. Ako se je plemenj občine zvrgel, ali pa če je preiskovanje doneslo. da je v kaki občini prekljohno število plemenjakov, se mora poraba. Vsled tega'pa junec oslabi in neporaben po- zvrzeni junec v tednih z drugim sposobnim nado stane, krave ostanejo pogosto jalove ali pa imajo sla . Po naših hribih, kakor sploh po takih botna teleta mestiti, in število manjkajočih bikov dopolniti enemu udu preglednega odbora pripeljati v predlo ter g- krajih kjei gonijo živino na planine se stori vecma kr telet od januarija do marca meseca takem brejijo večidel od aprila do junija se po tem je v tem času plemenjake, pogostoma tud toraj imajo junci mnogo opraviti Pr omenjenim pregledovanjem plemenih juncev azdelitev daril za najboljše za krave in vole. Obdar- vladi- adno zdi tudi takih okolnostih jeni junci se 7 mesecev ne smejo prodati bi se m oi ondi. držati en junec na vsakih 60 do 70 krav, nega dovolj Ako bi okolnosti tako nanesle, da bi se ki brejijo skozi celo leto, zna za- se tak plem en j ak moral zaklati ali skopiti se moi dostovati en junec tudi za 80 100 krav. Zgodi se pa časi da ede za 150—200 ali še več krav le enega prej odboi dobiti privoljenje vsaj enega uda preglednega samega junca kovati! Kaj dobrega se mora od tega priča Te so glavne določbe » katere nahajamo v Švicar skih postavali Kdor kako teh naredeb prestopi ? za Pi se i kako bi se dalo tem napakam v okom pade velikim denarnim kaznim priti ? na Švico Zastran tega moram nase živinorejce niti Na Virtemberškem, kjer govedoreja stoji na vi tam je reja plemenih bikov prav pri soki stopinji so se tudi dobro obnesle postav na-. redbe glede reje plemenjakov. Ondi se tudi nahaja v vsakem okraji odbor, sestavljen iz enega živinozdrav-nika in enega umnega kmetovalca. Ta odbor mora nadzorovati bikorejo, mora vsaj enkrat na leto prehoditi vse vasi svojega okraja in pregledati v kakem stanu, da je ondi bikoreja. Pri tej priložnosti mora odbor gledati na to, ali so izbrani junci primerni govejim plemenom ondotnega kraja, ali so biki taki in ali se rede v tolikem številu, kakor postava veleva. Glavne točke teh postav pa so te, da mora plemenjak imeti vsaj r/2 leto in ne čez 6 let, da se mora rediti en močan bik za 70—100 krav; le v takih občinah, ki rede 400 ali več krav, se sme rajtati do 120 krav na enega junca. Dalje mora se skrbeti za prostoren, dovolj visok in zračen hlev. Zraven hleva mora biti ograjeno, ravno skakališče, ki ne sme biti na očitnih, javnih prostorih. Po tem prostoru se junec lahko včasi sprehaja, ker ne sme za čedo na pašo. Odbor mora tudi preiskovati , ali je gleštanje in krmenje juncev primerno in ali ne daje tirjanje pojnine (plačila za skakanje) priložnosti kakim pritožbam. Zraven postavnih določeb podpirajo tudi kmetijske družbe prav izdatno vspešen razvitek govedoreje; one namreč skrbe, da se izbero najpripravniša plemena, da se izpolnijo pogoji dobre bikoreje; one pospešujejo spodrejo mladih juncev z razpisovanjem daril, s tem, da pomagajo lastnikom za dober prodaj, ko-nečno s tem, da včasi same nakupijo junce žlahtnih plemen ali pa da kupovalce denarno podpirajo. Pa tudi brez enakih postav, kakoršne imajo razen Švice in Virtemberške še mnoge druge dežele, se da gleštanje juncev primerno vravnati. samo da ne manjka dobre volje in prave razumnosti. Ali pa mar po naših planinah res ni takih mož, ki imajo dovolj dobre volje in potrebne vednosti, zraven tega tudi dovolj veljave pri soobčanih, dovolj moči jih spodbuditi k združenemu delovanju? Izvolijo naj se dalje le junci od dobromolznih krav; stara skušnja namreč uči, da se tudi po juncih podeduje dobrota in obilnost mleka. Junci naj bodo lepo zraščeni, močni v zadnjem ne pretežki v sprednjem koncu; junci, ki so spredaj težki, zadej pa tenki, šibki, ne morejo pri skakanji teže svojega trupla vzdržati na zadnjih nogah in krave lahko na tla polomijo. Velikost in teža bikov mora biti primerna velikosti krav. V občinah, ki potrebujejo po več bikov, storijo najbolje, če rede ob istem času bike razne starosti, razne velikosti. Nekateri živinorejci štejejo široko čelo za poglavitno znamenje dobrega junca. To pa ni res. Od takih juncev dobijo tudi teleta široke glave; zavoljo tega se težavno storijo in krave pri tem trpe. Nikar naj se tedaj ne izbirajo junci s preširokim čelom, Gleda naj se posebno na čedne kosti, ohlavtno, tenko kožo, mehko dlako, široke prsi, širok križ, raven, širok hrbet, na to da so rebra lepo zbočena in otočena in koncema tudi na to. da je junec mirnega obnašanja. Pa tudi pri izbiranji krav in telet, ki jih puščajo za rejo, kmetovalci prelahkomiselno ravnajo. Pri kupovanji se dajo pogosto zapeljati od zunanjosti živine, od barve, ter gledajo premalo na znamenja, ki razodevajo, katerega plemena da je živina, ki kažejo, ali je dobra za mleko ali ne. Še manje pa oskrbijo, kedar doma puščajo teleta za rejo; večidel le naključba odloči, katero tele naj ostane za rejo, in katero naj gre v mesnico. Kakor pri izbiranji juncev se mora tudi tukaj dobro paziti, da se puste le teleta od dobrih krav, ker le taka bodo s časom obilno dobrega mleka dajala. Če kdo doma spodreja živino, mu bo polovica kravic, ki se mu storijo, vselej zadostovala za rejo; brez težave tedaj more izbrati telice od boljših krav, ki jih ima v hlevu. Lastniku petnajstih krav, na pr. se stori na leto vsaj 12 mladičev. Med temi bo pod-prek 6 kravic 6 junčičev. Ako vsako leto polovico teh telic pusti za rejo, lahko vsako leto tri starše, sla- bežnejše krave odvrže. Tretja napaka je ta, da se junice premlade gonijo k juncu. Da bi se junic dolgo brez prida ne redilo, da bi zgodaj teleta in mleko od njih imeli, gonijo junice zelo prezgodaj, včasi uže v prvem letu. Skušnja, dolga skušnja pa uči, kako da je škodljivo tako ravnanje. Ako se premlada, nerazvita junica (naše junice so pa večidel take, ker se jim premalo klade) vbreji, to škoduje v dvojnem oziru: junica sama v rasti zaostane, ker piča služi zdaj v živež mladiču, ki ga v sebi nosi, pozneje se pa v mleko predeluje; od druge strani so pa teleta od nedoraslih junic majhna, slabotna in se lepo ne razvijajo. Le od močnih, dobro razvitih krav in junic se smejo pričakovati teleta, ki se bodo lepo razvijala. Naša goveja plemena se razvijajo počasno; ni toraj prav, če se gonijo pred spol-njenim drugim letom; le junice takih plemen, ki hitreje rastejo, se smejo goniti uže v 1 % ali v l3/4 letu. Tudi junec naj se ne rabi. dokler nima l'/2 leta, sicer se bodo pokazali gleie njegove rasti, kakor tudi na zarojenih teletih isti škodljivi nasledki, kakoršni pri junicah, ki se premlade plemenijo. Toda napake pri plemenenji niso edine krive ne-povoljnega zaostanka naše živinoreje; tudi gleštanje naše živine se mora grajati, posebno v planinah, o čemur v drugem članku hočemo govoriti. Dobro seme za prihodnjo spomlad je dobiti pri C. Ram bo useku v Zborowu pri For-besu na Češkem. Ta gospod, ki je dopisujoči član c. k. kmetijske družbe na Kranjskem, peča se izključljivo le s pridelovanjem semena. Gospod Rambousek je kmetijski družbi uže večkrat brezplačno prepustil svoja semena, katera so se tu pri nas vedno vrlo obnesla; ravno tako je tudi za letošnjo spomlad nekaj novih semen obljubil. Posebno se omenjeni gospod peča s pridelovanjem žitnega semena in krompirja. Ker so njegove cene zelo nizke, blago pa izvestno dobro, priporočamo našim bralcem to semensko tvrdko. Naslov je: Samenzuclitstation des C Rambousek in Zborow bei Forbes in Bohmen. Deželna komisija o zadevah trtne uši imela je v ponedeljek 24. januarija t. 1. svojo prvo sejo. Predsedoval je gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r, navzoči so pa bili gospod vladni svetnik A. Globočnik kot vladni referent v zadevah trtne uši, gospod dr. Vošnjak kot zastopnik deželnega odbora, gospod tajnik Gustav Pire kot zastopnik c. k. kmetijske družbe, gosp. dr. Mencinger kot zastopnik iz vrste vinarjev, in gosp. Reichel, vodja preiskovalne komisije na Dolenjskem. Član deželne komisije gospod vodja R Dolenc bil je vsled družbin- skih razmer zadržan se seje udeležiti. Komisija storila je sledeče ukrepe oziroma sklenila na više mesto predlagati: 1. Komisija izreče, da uvidi, da je zasajenje vinogradov z amerikanskimi trtami edino sredstvo zoper trtno uš. 2. Napravi naj -se kolikor mogoče velika trtnica za izgojevanje primernih amerikanskih trt. 3. Komisija spozna za umestno, da vlada preskrbi brezplačno potrebne trte ter da prevzame 50°/0 stroškov obdelovanja trtniee. 4. Vodstvo vseh nasadov naj se izroči vinarski šoli, ki se ustanovi v Novem mestu. 5. Predsedniki dolenjskih lokalnih komisij naj pridejo pogledat delovanje pri preiskovanji vinogradov, za kar se jim odmeri primerna odškodnina. 6. K novi ministerski naredbi zarad trtne uši pristavi naj se tudi naredba, s katero se na novo zasajeni amerikanski vinogradi obvarjejo pred ekse- kucijo. 7. Ustanove naj se premije za nove amerikanske nasade. 8. Uredi naj se poduk v cepljenji domačih trt na amerikanske podlage. Imenik udov c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Podružnica v Metliki. G g. Aleš A., predstojnik, Bajuk J., Bulovic M., Dovgan Fr., Gerber K., Geliebe A., Gorenec L., Gu-stin F., Jagrič H., Jutraš F., Jeršinovic A., Kamen- šek D., Kirchdorf F., Kramarič M., Kupljen A., Ku-ralt T., Navratil A., Paulin A., Pečarič M.,yPezdirec J., Režek P., Šest A., Šiler J., Sopčič J., Stajer F., Šuštaršič F., Švajgar Fr., Trček M., Tome M., Wacha Fr., Zaman A. M Podružnica v Trebnjem. Gg. Treo J, predstojnik, Bogulin M., Gressel J., Hofer K., Koncilija Fr., Pehani Fr. Podružnica v Cirknici. Gg. Porenta J., predstojnik, Gruntar Ig., Gruden M., Jeršan A., Klemene Fr., Korče J., Kovšca A., Kovšca Fr., Obreza A., Premrov F, Puppis K., Pogačnik A., Reissmuller Fr., Rihar Fr., de Schiava A., Šafer J., Šerko Fr., Tolazzi T., Zore A., Žitnik J. Podružnica v Mokronogu. Gg. vitez Berg, predstojnik. Blagne A., Borštnar J., Dolar F., Dolinar J., Grčar A., Grčar J., Grčar M., Jarc F., Jombart V., Keržišnik A., Koračin L., Košir A., Majcen V., Neubauer Fr., Okorn J., Pavčič A., Penca Fr., Planinšek A., Pižmoht A., Rorman M.. Sašelj J., Smukavec A., Stergar F., AVohinc J.; Zajec A., Zore A. Podružnica v Jesenicah. Gg. Schrey A., predstojnik, Ambrožič M., Artelj BL, Ažman J., Dremelj A., Hlebanja J., Hribar J., Keržič J., Klinar J., Modic J., Pečar Gr., Rabič M., Razinger M., Robič J., Ruard V., Šoklič A,, Treun A. (Dalje prihodnjič.) Kmetijske novice in izkušnje. Ne obrezovati spomladi živih mej! Navada je, da ljudje spomladi, večkrat še celo o kresu, obrezujejo žive meje belega trnja in druge, brez pomisleka, da s tem obrezovanjem pokončujejo koristnim tičem potrebna gnjezdica, kjer starke mlade imajo. Vlada v Kasselu na Nemškem je zategadelj s posebno postavo to napako prepovedala in ukazuje, da se žive meje smejo le obrezovati od 1. okt. do 1. sušca. Če imajo drugod celo postavo za pravi čas obrezovanja mej, je to pač očiten dokaz, da ni vse eno, kedaj se obrezujejo žive meje. Da leseni koli v zemlji ne gnjijo; naj se jame, v katere se vtaknejo koli, napolnijo z mešanico iz 2 delov preniogovega pepela in 1 dela ugašenega apna. Tudi premogov pepel ali ugašeno apno samo varuje uže les gnjilobe. V gornji Avstriji rabijo to sredstvo uže nad 30 let z najboljšim vspehom. Kako se mlade krave privadijo, da se dado rade molzti? Gotovo sredstvo je to, da se mladim kravam, katere so po teletenji večidel zelo občutljive na vimenu, vime z vodo, v kateri je kuhinjska sol raztopljena, namaže. Krava neki ne brca potem nič več. Zoper volka v lesu (Hausschivamm) je petrolej dober po - mocek. Treba je s petrolejem les namazati, da se ga na-vleče in napije. Nevarne volkove glive so kmalu pokončane. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) IV. Zbornični tajnik poroča o zadružnih pravilih česarjev in brivcev, omenjajoč na drobno vse nedo- statke, ki naj bi se čim prej odpravili. Vsled tega bi se morala pravila nekaj prenarediti, nekaj dopolniti, tako, da bi se zlagala z normalnimi pravili, ki jih je izdalo vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo, kajti §. 25 zadružnih pravil je protiglasen §. 128 obrtne novele, kakor tudi še več družili točk. Poročevalec torej predlaga: zbornica naj v zmislu odsekovega poročila izreče c. k. deželni vladi željo, naj bi odredila, da se zadružna pravila česarjev in brivcev po zakonu prenarede in popolnijo. Predlog je bil vsprejet. V. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner bere v imenu I. in II. odseka sledečo prošnjo: „Visoko c. k. ministerstvo za trgovino! Imajoč trgovinske in obrtne zbornice po zakonu z dne 29. junija 1868. tudi namen, da iz svoje inicijative dajejo na vedo visokim oblastvom lastna zaznanja, usoja si najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica izreči svoje mnenje o načrtu zakona zadevajoč zavarovanje delavcev proti nezgodam ter podati nasvete v visoko naklonjeno oceno. Ako je zmatrati načrt tega zakona le kot pričetek onih naprav, s katerimi naj bi se uredila in zboljšala razmerja delavcev, pritrjuje mu najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica z veseljem, ker je po nje neusiljivi misli postala neizogibna ter neodložna naloga visoki vladi, kakor tudi vsem prizadetim krogom, da * teže pripraviti delavce v pravilnejše razmerje z gosp darj nego to dosedaj bilo, in pa dati jim pristoj družben stan, tolažilno čut in mirno zavest, da bi mogli nega zavarovalnega urada opravila preneokretno in šab Ionsko reševala. Najudanejše podpisana trgovinska in v slučaji nezgode ki jim prouzročila nezmožnost ali niča pa misli ? da še celo smrt, upati pomoči pred gladom in silo za-se in za svoje družine urad , kateremu obrtna zbor-bi bil najboljši državni zavarovalni podpadali pokrajinski zavarovalni uradi, kajti da-si tudi ima ta marsikaj nedostatkov, je Toda s tem načrtom zakona se, po mnenji najuda- v vsakem obziru vendar-le edino prava ustanova dr- nejše podpisane zbornic doseže svrbe, da se čisto žavni zavarovalni urad kot središče po celi državi raz odpravila nezadovoljnost delavcev in da bi se popolnem peljanega v pokrajinske zavarovalne urade razdeljenega • ^ m m 'm • Mft AA m t • i preprečile sedanje družbene težnje, kajti zavarovanje zavarovalnega omrežja in so njegove koristi mnogo proti nezgodam, omejeno na en del delavcev in obrt nih strok, mora vzbuditi pravično nevoljo v vseh od zavarovanja izključenih. Ravno tako ne more zadovoljiti zavarovanje samo proti nezgodam, ne da bi bilo zjedi- veče nego nedostatki. (Dalje prihodnjič.) v njeno s to napravo tudi zavarovanje za preskrbljenj starosti, kajti taka nepopolna zavarovalna naprava bi da utegnila zapeljati v delu elega delavca, ki čuti Zemljepisni in narodopisni obrazi. se mu vedno bolj bliža nezmožnost za delo, da si sam Nabral Fr. J ar o sla v. napravi nezgodo proti nezgodam potrebe in bede. da bil deležen dobrot ovanja rešil s tem sebe in svojo družino Razmišljajoč vse take slučaje, zmatra najudanejše 22. Spanjci. podpi vanj trgovinska obrtna zbornica splošno zboro ki delavcev in nižih uradnikov proti nezgodam, onemoglostim ter nezmožnostim za delo tudi vsled visoke z starosti edino pravo preskrbijenje njiho dobre o in za edino poroštvo proti razširjevanj onih družbenih tokov, ki se delavcev vedno bolj polastujejo ki prete kak kuga da jim zamorijo zdravo čut za spolnjevauj dolžnosti, pošteno prizadevanj eselj delo Ako se da razumnemu in poštenemu delavcu priliko, da preskrbuje sebi ali svoji družini nujne potrebščine za slučaj bolezui, onemoglosti ali vsled ostarelosti prouzročene nezmožnosti za. delo, zgodi se s tem vse, česar si želeti more. Čuti se s tem varnega pred beraško pa Španjci so zelo pomešani z vsemi onimi narodi, so svoje dni ondi gospodovali; pomešani so z Rimci, zahodnimi Goti, s Svevi iu tudi z Arabci. Kože so bolj rujave od ostalih ljudstev evropskih, postave so srednje in zvečine suhe, oči črnih in iskrih, trdni so in močni, razdražljivi, jako nadarjeni, ali primeroma malo izobraženi. Značaj Španjcev se dotiua najskrajnejih nasprotij. Včasih je hraber, predrzen, velikodušen, potrpežljiv, neutrudljiv, zvest in mil, a včasih malodušen, len, tolo- vajsk, okruten in nezvest. obče je potrpežljiv, to je res, ali strast ga zavede na grozodejstva, ga ne skrbi, živi od danes do jutri. Prihodnost Kedar ga je za- lico, povzdign mu nravno čuvstvo, v družbi se čisla kot spoznanj uekaki boljši član in se mu mora sploh vzbuditi da more, spoštovaj delo na ta način spolnovati dolžnosti proti svoji družini, gospodarj proti družbi. za vse slučaj in dela nesreča, tedaj pravi: „Kaj se hoče!" Ali pa: „Le potrpimo!" Španjec ne ve za one premnoge razlike, ki so v navadi drugod med pojedinimi stanovi, ali tudi v enem in istem stanu. Občevanje je tedaj prosto, gladko, naj si je kdo še bolj imeniten, nič ne de, Španjec ga ogovori prav po domače: „Dober dan, gospod Alfonz, se ne Potrebna bremena nja se dajo zmagovati sežniši podlag tedaj, ako zavarovanje na ajob dober dan gospod Ferdinand!" Vojvodi ogibajo nižega ljudstva, in grofi pomešajo se medenj kjer bodi, tedaj je nepogojno potreb zunaj na ulici ali cesti, na trgu, v gledališču, za-de- da se osnuje državno zavarovanje in da se obve varujejo vsi delavci trgovine, obrti, rokodelstva loma gozdarstva in kmetijstva (in sicer onih kmetovanj, ki plačujejo čistega zemljiškega davka brez državnih doklad najmanje 100 gold.). Začasno bi bili izključeni delavci in službujoči pri železnicah ?ci in nižji uradniki pri plovstvenih društvih notranjih jezer, rek in prekopov in sicer tako dol dokler se ne sestavi natančna statistika, da ne. Potem se uvr- naj bi se stili v primerni razred uevarščine. vsprejeli v obvezno vesoljno državno zavarovanje zava- ali na drugih veselicah. Če pride takemu imenitniku naproti zamazan rokodelec, poprosi ga dovoljenja , da si more nažgati smodko, prav tako uljudno, kakor imenitnika, in s kmetom se pogovarja, kakor z gospodo. Tudi s svojimi posli so imenitni Spanjci jako uljudni, navadno ni slijati trde, ostre besede z njihovih ust. Španjec živi jako preprosto. Dom ima uavadno v eno nadstropje, in zelo borno opravljen. Sobe so visoke, dolge, in z opeko vložene; vse je narejeno in urejeno na to, da je bolj hladno. Zato je po španjskih hišah vse zaduhlo, kakor pri nas po kletih. Špaujec se za to rovanj dolžni tudi teh stanov Popolnoma izključeni bi pa bili Kakor uže §. 4 v minuli sejn dobi vis. državneg ne briga, tudi ne čuti tega, ker ima skoro vedno plašč na sebi. Samo po premožnih hišah so okna s steklom vdelana, drugod imajo lesene zatvornice, ki so v sredi izrezane, in čez to linico je prilepljen oljnat papir* skozi zbora po vis. vladi predloženega načrta o zava- kateri le malo svetlobe prihaja. Navadno so okna t?ko rovanji proti nezgodam določuje, vsi državni, de- velika, da so ob enem tudi duri, ki drže na balkon, želni in občinski služniki javnih zaklad s stalno kakoršnih ima po več malone vsak dom. Tudi premožni plačo in s pravico do umirovnine aKO s tem njim zagotovlj ki dobrote nise manjše od onih jih dajalo nameravano državno zavarovanje vsi delavci na onih parnikih in jadrnicah, ki vzdr žujejo mednarodno trgovino. Spanjci ne marajo kakor jo imajo nič kaj za sijajno opravo hišino, drugi kulturni narodi; vse to je njim odveč in nepotrebno. Noša Španjčeva je različna, malone v vsaki pokra- da se ravno napominanem vladi predlogu jini drugačna, v obče pa se premožna in odlična go- v sosedni nemški državi s prva mislilo osno- drugih španjsko je jako gizdavo, in omenja, spoda nosi kakor po kulturnih deželah. Ženstvo zaradi tega zelo zaprav- vati državni zavarovalni urad, potem pa da se je to Ijivo, vzlasti v Madridu, vsaka hoče drugo nadkriliti. opustilo češ ? da se po osnovi in uradovanji držav Madridci so jako nadarjeni > duhoviti in dovtipni » toda premalo razvijajo svoje lepe darove, zato nimajo prave, v 7: „Prusi so pred postavo enaki"; vse, kar se je o temeljite gledališča z a mestom zobraženosti. Najraje zahajajo v kavarne, v storilo proti Poljcem na večerne veselice in na krasno šetališče riti v smislu predlogov , se ne more v oziroma, kar se namerava sto- spraviti soglasje Madridec govori zelo slabo španjščino. s tem paragrafom resnično!) To je Kakor Kastilec sploh, tako je tudi Madridec zelo delo- izjemnega stanja, kar /e pa ne sme trpeti mrzen, a v mnogem drugem se razlikuj od Kastilca hoče iti tako daleč, izposestvati vse plemenitaže Poljske ostalih svojih rojakov Kastilci so molčeči in resnobni, (ugovor), to se je reklo Katalonci trmasti in skriti, Valenci ognjeni, strastni j potem uže ni varna nobena vrsta (P resnično.) Ako dobimo enkrat vlado Be Budaluzci pa na vso moč dobrovoljni, toda nečimurni belnovo (socijaldemokrat) , katera si poreče o (Bismar bahači. Madridec nima nobene teh lastnosti pa pač kovem gradu) Schonhausen, to je stanovanje, katero se vsake nekaj, in to zmes je spojil s prikupfjivo ugla- - / da rabiti, in posestniku prepusti, poiskati si druzeg jenostjo Madridec se rad norčuj ojih rojakov, stanovanja, reklo bi se morebiti tudi: Pojdite v Ame izvrstno zbija šale z njihovi apakami slabostiini riko v Holandijo, v Kamerun. (Veselost.) Posamesne Španjec sploh le slabo govori o vojih ojakih. Pokra- naredbe, ki se nam predlože, bomo preudarjali in potem jina doiži pokraj se pntožuj nad njo, in če se bodemo glasovali, pa prej moramo imeti na drobn tujec vskriž spusti v pogovor ž njimi, kedar kaj na- predloge. Nikakor ne prikrivam, da ne želim, da bi se » more izvedeti marsikaj smešnega iu kratkočas v dotičnih delih dežele odrival nemški živelj ako nega^od njih Če se je general slabo obnesel na vojski » tedaj Poljski to dela protipostavno, sodeloval bom tudi jaz, da se mu nasprotuje. Ako pa se Poljska po naravnem zmigujejo z rameni in vele: „i no, Andaluzec je razvoju ojačava iu prebivalstva oddaj večj število po Vsako natezanje telesno je na vso moč zoprno naslad tem tega ne mo em prenarejati. To je ravno tek na- nemu Andaluzcu. Za vojaštvo nič kaj posoben (Veselost.) Med Poljci v zadnji medsebojni vojski so morali voziti skoro polo- andaluških vojakov. Ob vsem tem pa je Andaluzec jako živ : oblastno, vico razločevati nam je dvoj« vrst: enkrat one, ki so k nam došli z uuaujih dežel dalje pa one, ki so doma izrejeni in imajo domovinsko > ponosen, govorjenje njegovo in obnašanje je pravico. Slednji imajo tako pravico noša ploh vse, kar se vidi na njem, poka- Kar zadeva naseljence, mislil bi zuje, da se rad baha. Govori najraje o sebi in o svojih " ■ * A če ga tujec ustavi , kot vsak se res dokaže, da se naseljevanje ne strinja z našimi koristmi, da smemo pa tako, da je strah činih, laže kakor gre in se spodobi, vpade mu koj vse, ter je reči > od sedaj dalje ne pustimo nobenega več k nam. Brez potnislika moremo odgnati tudi vse rovarje, toda skromen tih brez razločka odganjati tudi one, ki so nas bivali Aragonec je pa drugačen. Ponaša se, ker se za- veda smelosti in odvažnosti svoje; tudi je stanoviten hraber. Iz njegovega biti odseva sila in ostrost a uže dolga leta, ki so se z nami borili v vojskah, zato nimamo pravice, to je v nasprotji s krščanskim in mednarodnim pravom. To nar dbo kazal nam je daues dr tudi hladnokrvna odločenosti Za čudo trdovratno se drži žavni kancelar kot čisto politično, ker bi Poljci v slu- domačih običa veli pre naprav, in o svojeglavnosti njegovi govor: „ D a j Arago ga bode zabil z glavo kako gova žebelj zabiti, in preje ti kladivom." Vnanjost nje čaju vojske mogli postati nevarni. Vzroki, katere j prej navedel minister notranjih zadev, glase se drugače Uaanjim vladam se je reklo, da se je izgan ljenjem Prej ti odpusti zmoto lost Hladnokrvno porine bodalo v srce njemu ki se mu je bil p do celega možata, spojena s plemenitim miš- janje zaukazalo zarad verskega in jezikovskega premi- zločin kakor pod- Kanja. (Čujte, čujte!) Ako tako, tedaj morajo tudi nas izgnati iz Hanoveranskega. Tudi tam bilo je -tako premikanje pod ščitom državnega kancelarja. Pa o tem i nikjer govorilo. Človek prisiljen je k mnenju, da smo z gospodi Kaj časti ali na gostoljubj (Konec prihodnjič.) se Politične sttari. odgovora Windhorstovega Bismarku. (Poljci), katere sem imel za miroljubne, v vojski se ne pomisli, kaj so Poljci storili za Prusko? Spomiu jajmo se 18. polka pri naskoku na DiipelsKe trdnjave petega vojnega oddelka v avstrijski in fraucoski vojski Dalj trdil je gospod kancelar, da se je Pruska dr Ko je dne 28. jauuarija t B žala tega, s toliko državam s e p r o t s t med in A vstrij s k v • m J pod strastjo zagovarjal izganjanje Slovanov iz Prusseg je pri tej zbo da so ko očital nemŠKi ki nasprotnikov j stva, odgovoril mu ij kili katol katolikom ;kega kralje ka glas slavljenja tako, da naj strijskih odmeval enako po av kot nemških pokrajinah, kakor daleč sega v sredo baje prestopi k razpravi proračuna za naučno ministerstvo , pri katerem se bo naučnemu ministru Gauču podala prilika, radovednim poslaniškim krogom skrivnosti svojega prihodnjega programa. Davkovski odsek pa je rešil v svoji drugi seji začasno vse predmete, ki so mu bili izročeni po sklepu zbornice, s tem da jih odseku. (dolgi) nemški jezik. In res zbral je mogočni H eilsberg svoje zveste slušatelje v prostorih nemškega kluba, in tam razkrili so si nemški bratje svoja prenapolnjena srca in sklenili so navdušeno adreso do mojstra Bis-marka, ne kakor bi jo sklepali srečui narodi svojemu 5 • • izročil posebnim poročevalcem oziroma pod- Tako izročil se je predlog dr. Roserjev, zadevajoč obroke za plačevanje zemljiškega davka strokovnjaškemu vladarju, ampak kakoršno bi narekovalo pogina rešeno človeštvo, čudotvornemu božanstvu. Zadovoljni sami s seboj in povzdignjenega srca razšli so se po širokem dunajskem mestu in pripovedovali so o svO)em velikem činu prijateljem, tudi onim iz nemško-avstrijskega kluba. tem trenutkom pa se je vendar še oglasilo v poznatelju kmetijskih razmer, bivšemu udu centralne nekaterih glavah, ki ne verujejo brezpogojno in slepo komisije za vrejenje zemljiškega davka konservativ- vsega, kar kriči Kaotz ali Schonerer, spominjali so se nemu Dobelhammerju. Vladni predlog, zadevajoč plačevanje davka od državnih železnic, izročil se je bivšemu poročevalcu takih prošenj iz pretekle dobe, dr. vi še nekateri, da je Dunaj še središče Avstrijske in sedež starodavne vladarske hiše Habsburžanov tekle so se nekoliko škušenim politikom in naravno misli dalje Zbral je tedaj tudi Scharschmid svoj nemško-av dolgo in dolgo, kako da tezu Mezniku. Pri predlogu Lienbacherjevem, zade- da ta Pot ne PeiJe do dolgo zaželjenega vladanja, vajočem premembo postave o hišnem davku nastala pa je takoj precej obširna razprava, pri kateri so se stri- strijski klub, posvetovalo se je ____ njali vsi glasovi v tem, da naj aavkovski odsek seže naj bi se zabranil korak nemškega kluba; poslarci klu po vseh nedostatnostih, ki so se pokazale pri tej po- bovi tekali so sem ter tje in konečno doseglo se je stavi in ne omeji svojega pretresavanja samo na pred- prav malo log Lienbacherjev , ob enem pa se je vendar tudi na skoraj nič: dete nemškega kluba krstilo se je na ime »resolucije u (izjave) na mesto prej zbra glašalo, da ne kaže spuščati se v nedosegljive zahteve, nega „adrese"; stvarno pa je ostal nemški klub tem smislu izročil se je predmet pododseku 5 udov, svojem sklepu. pri » Nemško-avstrijski klub zbral se je tedaj v drugič » da Naši dopisi. Gospod deželni predsednik baron bila več edina, da se morebiti celo razveže ona vez po Winkler odpeljal se je sred minulega tedna na Dunaj in sklenil je noče prevzeti tudi na-se greha nem škega kluba, in da se mu zdi, kakor oba kluba ne Ljubljane parlamentarni komisiji, katera ju je sedaj vezala, kedar treba Tudi nemški klub zopet odgovoril, da je sa- in je bil v ponedeljek v avdij pri cesarju mostojen, da tudi tam niso otroci in da sklepa mu drago. kar To je za sedaj žalosten konec navdušeno-veselega Bismarkovanja v avstrijskem državnem zboru Zana samo se, da pa s tem še nismo pri kraji z visoko po litiko in va nemškega kluba in njih vodij Heilsberg]-Knotz kmalu bi bil pozabil na nasledke tega sklepa Državnega poslanca kneza Ernesta Windiscli- Gratza izvolila je občina Blejska za svojega častnega občana. Gosp. Ivan Justin, črkostavec in zaslužen pevo- pretekli teden Celovcu vodja pevskega društva „Slavec v Šentvidu umrl Celovcu _ z velikim vspehom, a žalibog ff elikeg mojstra nemškeg Ko se je namreč Schulver edelo po D Weit- u^e v mladih letih pokosila smrtna kosa. Truplo o sklep nega pripeljalo se je minulo nedeljo v Ljubljano nemškega kluba, čegar se takoj volilci srednj odja tudi Weitloff zbrali so ga Je 0(i kolodvora Rudolfove železnice narod naš spre ta in izrekli so Weitloffu mil na pokopališč sv. Krištofu večnemu pokoj tako za zaslužil lj Jel lupnico » kakoršno se bo kaj zinem 1 za po polni meri ) . to nam do Lahka mu bodi zemlj Gosp. notar J. Peliani v sedaj se ve da še ni znano. Čudno pa je vsikakor, dne 31. januarija po dolgem bolehanj Mokronog umrl je kako ravno sam We!tlofi misli svojim dunajskim s tem vstreči, da tako pogumno dela za „ nemški Iz državno-zborskih odsek voiilcem Berolin. omenjeno naj še bode da ki odsek volil za svojega predsed kneza C a r t o r i s k in I ? za pe^ovodje pa poslance čegar . iz- Obrtnij ovoaj ližfeT odsek predsednik Hausner se je predsedništvu odpovedal, volil si je zopet njega za predsednika z vsemi glasovi 3r je vkljub novega prizadevanja Zalling zoper enega. popolnoma propadel s svojo kandidaturo na to mesto Schone zadnj seji državnega zbora spravil se je zopet na konja in je kar na enkrat vrgel v zbor nico celo vrsto deloma opravičenih, večinoma pa neopravičenih predlogov, ki merijo na to, omejiti vse gibanje časništva. Cvetelskega viteza najbolj peče to, da tukajšnji časniki i k d n e nj lm e i sledni nernu naj govori ali počenja karkoli jegovegi časniki do molče in tako mu prizadevajo njemu, prizna Nemcev v Avstriji, Kakor se sam imenuje neizrekljive muke. Tako so tudi nj adnj pred loge razun 2 vsi časniki popol zamolčali torek dne dnevnem redu so 1 m. je zopet javna seja m na prva branja vladnih predlogov: zadevajoč postavo za odpisovanje zemljiškega davka zavolj emenskih od prememba državnega volilnega reda na Nižeavstrijskem, Češkem in Gališkem mednarodno pogodbo med Avstrijsko-Ogersko in za- Siam-om, d) postave zoper obče nevarno socijalistično početje, postave o vrejenji stavbenskih obrtov, devajoč zgradbo poslopij za pošto in telegrafiške urade v Krakovu, Lvovu, Crnovicah, Trstu, Trientu, Bocnu in Koveredu. za škodo po povodnj Eisak in Adiža Poročilo budgetnega odseka o podpor v Poročilo zadevah sodnijske tožbe in v rej en je imunitetskega teka ek odseka o zoper poslanca Zupuk Pr branje: a) predloga Exnerjevega glede gradbe železnice iz Nusdorfa v Pencing predloga grofa Co roninija o ustanovitvi posebnega sodnega dvor za preiskavo državno-zborskih volitev predlog Turkov o odstotnem znižanji zemljiškega davka Tedaj zopet dolga vrsta zanimivega o radiva katero pa skoraj gotovo ne bo rešeno v tej seji ker se obravnave redno bolj raztezajo, in ker se mnogo časa porabi tudi za objavljanja prošenj in predlogov došlih predsedništev zbornice. Beču dne 7. svečana 1886. v Ljublj Gosp kranjske hn službovanji za svoje umirov gov naslednik gotovo, Janeschitz, cesarski svetovalec in vodj _ w A « » « m « % # P^ /Vi 4 danes prosil je po SOletnem Kdo postane nje- otovo eno zadn zavet gotovo nemškutarstva natelj vsem eso nunovega mesa izre- čen nasprotnik našega naroda. Govori prizadevata mesto ravnatelja dobiti dr. Supp dr. Schaff Cujejo se sicer tudi druga imena in ker in zvesti, hranilničneg skazali tamošnj za nas ker smo si da "se bodo tako zvani meščansko-trgovski udje pa ime ne pomenja stvarnega razločka društva tudi pri tem vprašanji pokorni im^ kolovodjem nima nemško olitičr po daljni pretek tega vprašanja nikakorsnega pomena. Državni poslanec dr vitez Tonkli imenovan je c. k. trgovinskem ministerstvu za uda upravnega od- bora Lloydovega društva v Trstu. Ob enem je bilo to mesto odvzeto dosedanjemu, po c. k. vladi imenovanemu odborniku dr. Vidulichu, deželnemu glavarju lster-skemu in znanemu pristašu lahonske stranke. — Z ve- je pred vsem omojju KOt prizadevanje vla- repnčani smo gosp. Tonkli trgovini in državi na pri svojem imenitnem poslu naši korist neumorno deloval, da bo visoka državna podpora, katero Lloyd u dobiva tudi za državo plodonosna. z stiko vseučilišči za doktorj promovira modroslo » dvor v eučiliščnem dunajskem pod pokroviteljstvom cesarjevim" Velika in bogato okinčana apol oslance. em govoril vojik^ailinii^ein^ ptujih besed v relne nagovoru eno_uro in zgodovinske preiska govor do besede priobči tudi v slovenščini, čanem govoru pozdravil je rektor Zhishm randa s čestitanjem in priporočilom , naj tudi dalj tako marlj sedaj in nega dneva likovanje del na polj b^nunM^ii^r 11 0 pomenu Koslovne, kultu-Upamo, da se zanimiv Po dokou- n n dokto- 3 še in znanosti, kakor do čast- * presvitli cesar naročil dragocen prstan, promotor v latinščini diplomo države državnem svetu nemškem namreč hotel se staviti predlog, da se ima cesarjevič zapriseči na načela s vladajoče vlade; to kaže z drug katero mu vseučilišče pripozna doktorstv in je prebral dotične ooljube, katerim dokto Iroslovj strah Bismarko j da bi mu besedami govoriti, č, kedar pride do pritrdi vlade, ne prep v latinšči Koneč ročil je podpredsednik c. k. na- Opominjati mestništva vitez K u č novemu doktorj po naro- čilu cesarjevem krasen velik prstan z brilijanti iu za-^et^ij^L i cesarje veg; imena. katere ljale katerimi lani go vseh njegovih radikalnih naklepov asede cesarjevičeve zadostenjem ponav- nemških krotrih Nemci Po kratki zahvali ega doktorja konča svečanost z znamenjem godbe stoječe v predd bila . ki varu tera je bila pa tudi polna poslušalcev sredo priredi aka e na veliko škodo Angleška. ii radovedno programa demično društv Slovenija-' odličnemu svojemu udu Gladstonove vlade nasproti Irski, ?n zato se smatra zabavni večer v prostorih gostil tenringu. Robiček" na Schot Novičar iz domačih in tujih dežel. Cesarica odpeljala se je minulo so- euj ebno Dunaja. boto večer v Miramare pri Trstu ostati nekaj dni, ker bivanje v bližini morja ugaja njenemu zdravju. Poljedelski minister grof Falkenhay toliko, da se je v ponedeljek poklonil cesarju, včeraj okreval A ze pa je prišel v zbornico , Kjer so posianiški krogi Včerajšnja seja postala ga srčno pozdravljali deloma zanimiva zato, ker je zopet skrpana levica s predlogom Scharschmidovim pokazala da edina v nasprotovanji zoper slovanske jezike ali na kratko govoriti P d kop ravnost kakor tovlj v členu XIX. državnih temeljnih postav. Jedro predlogi je nemščina kot državni jezik — z vsemi svojimi po sledicami. Enako se je posnel predlog iz praskeea de želnega zbora o terpelacij iz lev opolu za žganje. Tudi druge m- ki so se včeraj prebrale v strani zbornici, ozirale so se edino na nemško di Gibanje v dunajskih cije Bismarkove, sklenj olilnih krogih zarad resolu-v nemškem klubu, razširilo se je tudi na dunajska predmestj v katerih se je ne- zoper brezdomovinsko politikovanje nemškega kluba ravno tako odločno izrazila, kakor v srednj mestu Ogerska Pester Lloyd" objavlja marsikaj zanimivega o pogajanji"' obestranskih vlad zarad ponovljenja strijska vlada še ni odgovorila pogodbe, pravi zarad nerešenih da protij Glede 40/ * 1 o obresti, katere bo imela a. o. banka plačevati od one svote bankovcev ki presega- 200 milij po primeri 70 po primeri iu*/0 in okj /0, ^ dolg, Ogerska pa hoče razmero 68°/ 0°/ zahteva Avstrijska, da se dele kakor se deli skupni državni o 1 o 10 in pa 31V4 o o se ima državni del dobička porabiti v po cmov. Gled' Tudi dalje plačanje znanega pozabljenega dolga 80 milij davka na sladkor ima se vpeljati uavek na tovarne 5 ki se plačuje, ko se pelj sladkor iz tovarne oziroma skla ki so pod uradnim nadzorstvom dišč, sladkorja v ptuj od 100 kil ri izvažanji dežele bode se plačevala premija 12 gold Nemška ki astal tukaj po znanem tukaj kakor pa se se zmiraj ne Bismarkovem govoru, polega se hitrej v onih nemško-avstrijskih krogih , morejo oprostiti izključnega Bismarkovega malikovanjž , pa j to, časnika nas mis nam kot vse druge prikazni pri tem, kaže neka zanimiva pisava poluradnega katere razvidi veliko odarstvom Bismarkovim ejn mor. evičevem ere izr načelno hodnj svoj osoda nemške avno sedaj razglašena adr Gladstonov do vojili volilcev v Midlothianu, v kateri jim oglaša, po temr vori obširneje o Irskem vprašanji, pravi, da to obsega ko je vlado prevzel, v novič svojo kandidatur prosi zopet mu skazati zaupanje tej adi tri glav točke > namreč ijalni red, rešitev zem ljiškega vprašanja, in pa željo po samovladi. Sklicuje to, da je prejšnja vlada al j daljno bodoč se na nost pomikovala vprašanje samovladanja, in da ni bilo mogoče misliti na obširnejo rešitev zemljiškega vprašanja, da se je socijalno vprašanje hotelo rešiti samo s ponovljenjem izrednega poojstrenja kazenskih določil. Nova vlada smatrala si bo za eno prvih dolžnosti, porabiti svoje uradne prilike da si pridobi oceno socijalnih razmer na Irskem, posebno glede hudodelstev, kmetijstvo, \ po- spolnovanja pogodeb, pritisk nizkih kakor tudi na osobno prostost dejanja. Prihodnj litika mora se opirati na te preiskave, upanje in namen nove vlade pa je pri njenem nastopu skrbno pre-iskavati, jeli ni mogoče navedenim potrebam Irske načinu, po katerem se bliže pride ša nada vstreči po drugem viru in sedežu zla, in pri kateri se obeta bolj za stalnost, kakor pa jo dajo sedanje kazenske naredbe. jedro Gladstonovega programa o To približno je politiki nasproti Irski Kakor vidi, kažejo navedene besede vsikakor, da hoče hoditi drugo pot, kakor se je hodilo do sedaj, toda prevelika jasnost se temu programu še nikakor ne sme očitati. Ruska. — V ponedeljek umrl je v Moskvi Ivan Aleksij Aksakoff, znan slavofil in predsednik slavjan-skega komiteta. Rojen je bil leta 1823. Pred začetkom rusko-turške vojske leta 1877 imel je v slavjanskem društvu odločen ojster govoi, Jr vlada za nekaj mesecev prepovedala biranje v Moskvi l katerega mu je in je tudi izpustila društvo Telegram ?? Novicam Z Dunaja 10 ob 1 30 liinint popoludne- Budgetni odsek obravnava danes proračun notranjega ministerstva. Poslanec Greuter je nevarno obolel, zdravniki slutijo eksudat na možganih. Hektol Žitna cena v Ljubljani 6. februarija 1886. pšenice domače 6 gold. 50 k banaške turšice soršice 6 gold v • rzi ječmena pi ovsa 3 gold Krompir 2 100 kilogramov Odgovorni vrednik Gustav Tisk založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani